Ljubljana, avgust 1961 01 ivejseliilici Letos mineva 20 let najslavnejše zgodovine naših narodov. 22. julijp 1961 je počila prva parti-z.atnka puška na Slovenskem, nekje v bližini Rašice. To je bil znak za oboroženo vstajo slovenskega ljudstva proti do zob oboroženemu in premočnemu okupatorju. Jugoslovanski narodi so golih rok nastopili pot neenake borbe za svobodo, pripravljeni žrtvovati svoja življenja o boju z najbolj mračnajškimi silami, kar jih je poznala zgodovina človeštva. Prvi streli, ki so naznanjali oboroženi upor, so počili le nekaj dni po sovražnikovem napadu na Sovjetsko zvezo. Komunistična! partija Jugoslavije je bila na ta upor pripravljena, zalo je vojna ni mogla iznenaditi. Takrat je bila že močno zakoreninjena med ljudskimi množicami in opozarjala, da sta nacizem in fašizem največja sovražnika svobode. Centralni komite KPJ je že 4. julija 1941 ustanovil o Beogradu Glavni štab partizanskih odredov Jugoslavije in pozval ose jugoslovanske narode o boj proti okupatorju. Začele so se sabotažne akcije, ki so kmalu prerasle o partizanske boje. Osnovane so bile prve partizanske enote. Iz teh je iz dneva o dan rasla ob vsestranski podpori ljudstva narodnoosvobodilna vojska, ki je zadajala sovražniku občutne udarce. Partizanski borci so kmalu začeli osvobajati posamezna področja in tako je nastala že o jeseni 1941 osvobojena iUžiška republika-. Čeprav so se morali partizanski borci zaradi oelike premoči okupatorja in izdajstva Mihajlovičeoih četnikov kmalu umakniti iz Užic, je že samo dejstvo. da so sredi okupatorjeve trdnjave osvobodili precejšen del ozemlja okoli Užic, pomenilo zgodovinski uspeh NOV. Tudi o Sloveniji se je po prvih oboroženih spopadih z okupatorji borba zmagovito nadaljevala. Iz partizanskih čet so rasli odredi in brigade, ki so se borile ne samo z Nemci in Italijani, ampak tudi z domačimi izdajal-cici. ki so se pojavili pod raznimi naslovi, kot belogardisti, raztr-ganci Hd. Slovenska partizanska vojska je dokazala svojo udarno moč in sposobnost, čeprav je začela borbo skoraj brez orožja. Dokazala je, da slovenski narod ni več narod hlapcev. Velika borbenost partizanov je omogočila osvoboditev precejšnjega dela ozemlja, posebno pod Hali jan sko okupacijo. Istočasno z osvobajanjem posameznih področij so se na osnovi odloka Izvršnega odbora Osvobodilne fronte orši-le prve volitve narodnoosvobodilnih odborov, ki so kot osnova revolucionarne oblasti postale nova demokratična oblast o Sloveniji. Razumljivo je, da je zaradi neprekinjene aktivnosti NOV okupator besnel, požigal, preseljeval, pobijal in počel najbolj nečloveška grozodejstva, da bi uničil NOV in njeno vodstvo. Niti vsestranska premoč sovražnika niti težki pogoji in okoliščine. pod katerimi so se borih borci NOV. niso mogli preprečiti dokončne zmage in osvoboditve naše dežele. 5 maja 1949 smo dobili Slovenci o Ajdovščini prvo vlado LRS s tovarišem Kidričem na čelu. Tako so se uresničile stoletne težnje slovenskega ljudstva. Po osvoboditvi je naše ljudstvo z isto požrtvovalnost jo začelo obnavljati in graditi svojo socialistično domovino Po končani obnovi se je začelo utrjevanje na- (Nadaljevanje na 2. strani) Lelo 1 — Št. 10 Ig u K O m L E K T I V A P O D 7 C T 7 A >G S A D I $< RAZPRAVA NA REDNEM LETNEM OBČNEM ZBORU SINDIKALNEGA ODBORA PODJETJA Z DOHODKOM NAJ GOSPODARI TISTI, KI GA USTVARJA Ljubljana, 17. julija. V dvorani centrale podjetja je bila ta dan redna letna konferenca sindikalnega odbora podjetja. Kot gostje so se konference udeležili predstavnik Republiškega sveta Zvetze sindikatov za Slovenijo ing. Tone Tribušon, predsednik Republiškega odbora Sindikata gradbincev za Slovenijo Bogo Pečan, podpredsednik Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana Lojze Capuder, predstavnik gradbenega podjetja »Tehnika«, predsednik delavskega sveta podjetja Martin Zajšek in predsednik upravnega odbora podjetja Janko Košir ter drugi. Za delovnega predsednika je bil izvoljen Stane Uhan, uvodno poročilo pa je prebral predsednik sindikalnega odbora podjetja Janez Zupan. Pisanega poročila na konferenci niso brali, ker ga je vsak delegat dobili v roke. Konferenci so prisostvovali tudi šefi vseh naših edinic ter sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov našega podjetja. Konferenca je izvolila nov sindikalni organ v našem podjetju — plenum, ki se je takoj po njej konstituiral in izbral predsedstvo. Za predsednika sindikalnega odbora je bil izvoljen dosedanji predsednik tov. Janez Zupan iz Centralnih obratov. Konferenca je trajala ves dan in je dala obilo pobud za nadaljnje delo sindikalnih organizacij našega podjetja. Njen poseben namen pa je v tem, ker je omogočila soočenje vrste pojmovanj o decentralizaciji delavskega samoupravljanja v našem podjetju, o čemer je bilo prav zadnje čase obilo govora. Objavljamo kratke izvlečke iz razprave sestavi regulator po plačanih situacijah, da bo vsak vedel, koliko sme nabavljati. Potlej bi se ne moglo zgoditi, da bi šarili z obratnimi sredstvi. Jože Canatli, Koper: Treba bo rešiti stanovanjsko vprašanje. Letos smo največ razpravljali o EE, tudi sindikalna podružnica se je veliko ukvarjala s tem. Imeli smo tri ekonomske enote s svojimi sveti ter dosegli v njih precejšnje uspehe pri varčevanju z materialom. Ena izmed največjih pomanjkljivosti pa je v tem, ker jih me-se v no ne obračunavamo. še vedno je na dnevnem redu stanovanjsko vprašanje in bo treba najti rešitev, kako ga urediti. Delavci so sami pripravljeni prispevati, imajo celo odbor, toda sami vsega ne zmorejo. Martin Goldinun, Ljubljana: Povežimo mladinsko organizacijo Gradisa. Edo Kragelj, Ljubljana: stik s kolektivom. Šibak brez vednosti sindikata, potlej je govoril o delitvi tislega dela čistega dohodka, ki je pripadal edini-Vse delo je v podružnici osredo- cam. Nekateri so vse razdelili na točeno le na predsednika in tajni- Plače, večina pa je mislila tudi na ka. Drži. kar je napisano v poro- kaj drugega. Toda tisti, ki so ves Čilu. da smo premalo delali s ko- denar razporedil, na osebne dohod-lektivom. Lani smo ustanovili sin- ke, so denar dobil., za sklade ga (likalne pododbore na vseh gradbi- Pa n' ln s° t«rel Prv‘ na bolJ- ščih. Žal pa pododbori ne uresni- sem- čujejo vseli sklepov in se ne po- y teh težavah je najvažneje, da trudijo, da bi to, o čemer se me- dosegamo čimvečji finančni uspel •__ .. :__r____ .. Ar\ ir . _ i- ..... i__ u . nimo v izvršnem odboru, prišlo do delavcev. Zlasti zadnje čase .se do- Ko pa razpravljamo o tem, kakšna naj bodo merila delitve na EE. bi Najprej je grajal poročilo, ker v njem ni ničesar o delu mladine. Ne bi bilo odveč, če slišimo kaj o mladini, saj je to naša bodočnost, je dejal. Naglasil je, da je za mladinca velika čast, če mu kolektiv zaupa in ga izvoli v organe. Toda treba mu je pomagati, da se bo znašel in upravičil zaupanje. Največkrat pa ga prepuste samemu sebi. Ko je govoril o delu mladinske organizacije, je dejal, da čutijo potrebo po tesnejši medsebojni po- v gradbeništvu vezavi jn predlagal, naj bi mladina organizirala svoj odbor LMS Gradisa, kakor so sindikalne organizacije ustanovile svoj sindikalni odbor podjetja. Prav je, če mladinca kaznujejo za storjene prestopke, ne strinjam se pa, da učenec ne dobi blokov za brano. Nekoč smo glede tega že uspeli, zdaj pa se to spet ponavlja. Nekega učenca so kaznovali s tem, da so mu za tri mesece vzeli bloke za hrano in si ni vedel pomagati. To ni jrrav. Pretehtati pa bo treba tudi delo vzgojiteljev, če vselej ustreza duhu našega časa. let se najde denar, češ, saj to mora biti za mladino. Vselej pa mora priti pobuda iz mladinskih vrst. Menim, da moramo v celoti spremeniti odnos do mladine. Berto Župančič, Maribor: Nekaj let bo trajalo, da si bomo spet pridobili zaupanje delavcev v EE. Z ustanavljanjem c k on Omsk i h enot smo se lani močno zagnali, morda celo preveč; Na gradbiščih pa stvar ni tako rožnata. Zdaj, ko denarja ni, so EE zbledele in bo treba dosti truda, da jih bomo spet oživeli, ko bo dovolj denarja. Nas danes tepe, ker delavec ne. dobi tistega, kar je v enoti zaslužil in delavci ne morejo razumeti, zakaj ni denarja, ko pa so ga ustvarili. Po njegovem mnenju so tega krive uredbe. Na konferenci v Mariboru so nam tolmačili, da si mora obratna sredstva vsak sam ustvariti. Rekli so nam: kreditov ni, investicij ni, delavcev pa ne smete odpustiti. To je bil odgovor, ko smo jim pred-očili naše težave. Nekaj let bo trajalo, da si bomo pridobili nazaj zaupanje delavcev v enote. Pri Gradisu je bil vedno delovni polet, zdaj pa že gledajo, da bi čimdlje delali, samo da bi bilo delo. To pa ni prav. Če delavcem kaj rečeš o enotah, te zavrnejo: o tem bodi kar tiho, saj nam ne plačate. Po mojem pa vsega tega ni kriva direkcija niti niso tega kriva gradbišča, ampak nekakšna uredba, ki je povzročila zastoj Babnik, OGP: delavci negodujejo, ker ni denarja iz EE. godi, da na sestankih delavci spra- p0 mojem mnenju dejal, naj vsak 1 1 -. ,1 I . . 1 . . . —. . 1 E-v , m ■ a tir-, »-v i-, T E n 1 * I J_* 1_ _.^ --v šujejo. sindikalni odborniki pa ne znajo odgovoriti, ali pa tudi kaj napak povedo in je potem narobe. Vinko Vajt, Maribor: Kje je denar za sklade? Najprej je omenil, da sindikalnih odbornikov ne bi smeli premeščati pove, kaj potrebuje in naj se po tem sestavi predlog delitve. Ta naj bi bil takšen, da bi točno vedeli, koliko pripada enoti od vsakega milijona realizacije. Seveda pa bi morali razlikovati: industrijska, stanovanjska gradnja itd. Razpravljamo tudi o težavah z obratnimi sredstvi. Naj direkcija Predsedujoči Stane Uhan: O mladini res ni besede v poročilu. Napaka je res, da o mladini v poročilu ni besede. Sindikat največkrat misli, da je stvar opravljena, če nekoga zadolži za LMS. Pri nas smo razpravljali, da ima vsaka enota pravico sama določati tarife. Ko pa smo to hoteli storiti, so nam rekli, da tega ne smemo.- O tem smo govorili na sindikalnem sestanku in dejali: če razpolagamo z osebnim dohodkom, je logično, da sami določamo tudi tarife. Glede EE pa takole: Med delavci je naletela vest, da ni denarja za izplačilo EE, na zelo slab odmev. Delavci kritizirajo: delamo, ustvarjamo dohodek, denarja pa ni. Lojze Cepuš, Ljubljana: Ni pravic brez dolžnosti. Nekateri mislijo, da so ekonomske enote samo zaradi delitve, ne Tudi odnos uprave do LMS je do- glede na ustvar jen dohodek. Pravice stikrat mačehovski. Za vajence še včasih poskrbe, tudi za . _j___ __ bi vzeli, dolžnosti pa ne in tudi ne kakšen iz- posledic slabega gospodarjenja. Najbrž je tudi v tem eden izmed vzrokov, da je pri nas tako z ekonomskimi enotami. Na decentralizacijo pa gledamo po mojem mnenju vse preveč s stališča trenutnih težav. Tako pa ne smemo, ker bi sicer nadaljevali s starim sistemom. Danes, na - tem občnem zboru, pa prelomimo in se domenimo: tole gre dol in to bomo vodili še osrednje. Tovariš Cepuš je naglasil, da smo nagrajevanje organizatorjev proizvodnje zanemarili. Sistem točkovanja je dajal neko spodbudo. Pol leta je minilo, ko smo staro zavrgli. novega pa nismo ustvarili in se nam bo to lahko.hudo maščevalo. Do neke mere pa vlada pri nas še prevelika demokracija, ki si jo (Nadaljevanje na 2. strani) Hill'' ’1 i-jj' -llli|ilH!H!Hli||j|||IHijll|||Hfjjiyi||lliH!l[ Tehnični direktor tov. ing. Jože Uršič in tov. Edo Kragelj si ogledujeta mehanizacijo pred odhodom na gradbišče Jesenice Mr I, I . U Ml Iv MM MM MM MM I (Nadaljevanje s 1. strani) vsak že po svoje tolmači. Ežogaja se, da ne uresničujejo "sklepov osrednjega delavskega sveta. Čeprav vedo, da investitor nima denarja, teče delo z nezmanjšano paro. Strokovnjaki in oiiratni DS bi morali bolj spremljati delo EE in jim pomagati, namesto da so jih kar ukinili v strahu pred nekaterimi objektivnimi pa tudi subjektivnimi težavami (odnosi med EE). Nato je govoril o rezultatih ankete, ki so jo organizirali v Ljubljani. pri čemer je najzanimiveje, da štiri petina anketiranih doslej ni sodelovala v razpravah o reorganizacijah, o ustanovitvi EE itd. Polovica se jih ne počuti upravljavcev. velika večina jih meni, da spletkarjenje uspeva itd. Ob koncu pa je naštel podatke o povprečno izplačanih osebnih dohodkih v nekaterih drugih gradbenih podjetjih Sloveni je. Martin Zajšek, predsednik CCDS: Za lastne investicije nam ostane le 50 milijonov. O potnih pavšalih na DS ni bilo razprave, potlej je bilo pa razburjenje. Pa tudi pripomb iz edinic ni bilo, preden je zasedal delavski svet. Na zadnjem zasedanju je delavski svet sprejel vrsto pravilnikov, najvažnejši med njimi je pravilnik o delitvi čistega dohodka podjetja. Zdaj, ko tega imamo, lahko edinice sestavijo pravilnike o delitvi osebnih dohodkov, Pri tem pa morajo graditi sistem delitve na socialističnih načelih in ne popuščati sebičnim in uravnilovskim težnjam, kar se je dogajalo ob delitvi čistega dohodka edinic, ko so nekatere vse razporedile na osebne dohodke. V Mariboru so postavili razmerje pri delitvi osebnih dohodkov i:5 in ni bilo kritike v kolektivu, ker smo dali vsakemu po tem, koliko dohodka je ustvaril. Se nekaj bi rad povedal glede naše finančne situacije. V Mariboru so bile na licitaciji 4 stolpnice. Mi smo dobili eno. Drugi ponudniki so bili pri licitacijah nekaj višji od nas, zdaj. ob obračunu, so pa vsi višji od nas. Mislim, da so naši kal-kulanti preveč pedantni ali pa ne znamo zaračunati kot bi lahko, kar je spričo obremenjenosti naših kadrov razumljivo. Vendar bi morali misliti na to. Vsi govorimo o tem, da nam stanovanj manjka. Ko pa sestavimo bilanco, razporedimo čisti dohodek: toliko našim družbenim organizacijam, |>okrijemo zgube v naseljih in menzah itd. za gospodarske in negospodarske investicije, pa nam ostane vsega skupaj okrog 50 mili- šega gospodarstva in izpopolnjevanje demokratične oblasti. Čeprav so dogodki okoli informbi-roja leta 1948 zadržali naš gospodarski razvoj in prizadejali delavskemu gibanju občutno škodo vsestranskega napredka, napredka niso mogli preprečiti. Jugoslovanski narodi so bili ponovno postavljeni pred iežko preizkušnjo, ki so jo prav take herojsko prestali, kot oboroženo borbo za svobodo. Leta 1950 so bili izvoljeni prvi delavski sveti, ena največjih pridobitev naše socialistične graditve, s tem pa so bili postavljeni osnovni temelji socialistične demokracije. Iz leta v leto smo dosegali vse večje uspehe na področju družbenega življenja. Številne tovarne, hidr oceni rale, ceste in železniške proge so priče našega napredka. Življenjsko blagostanje delovnih ljudi iz leta v leto narašča. Jugoslavija je dosegla raven srednje razvite industrijske države. Tudi naše podjetje je v obnovi in izgradnji domovine prispevalo velik delež. Vrsta objektov, ki smo jih zgradili, so najlepši spomenik rezultatov našega dela. Ne samo to. Skozi šolo delavskega upravljanja je šlo stotine naših najboljših delavcev, ki so poslali nosilci socialističnih odnosov v proizvodnji. Ko proslavljamo letos 20. obletnico oborožene vstaje, ki je postavila temelje socialističnemu razvoju v Jugoslaviji, se lahko s ponosom ozremo na prehojeno pot. na dosežene uspehe, ki so rezultat skupnih naporov in prizadevanj jugoslovanskih narodov, prepričani, da bo šla pot našega razvoja tudi v bodoče 'samo navzgor. iM 111 11MI Pl U m w0 jonov dinarjev, kar je toliko kot nič. Potemtakem je edini izhod v tem, da se trudimo za čimvečji čisti dohodek, ne pa tolko za realizacijo. Tone Martinšek, upravnik CO, Ljubljana: Zakaj poročilo ni konkretno? Glede na to, da je bila pred letom dni taka konferenca, bi morali letos pregledati, katere sklepe smo uresničili, katerih ne in zakaj jih nismo uresničili. Poročilo je zelo različne kakovosti in je videti, da so ga sestavljali različni ljudje iz sekretariata. Tako je tudi prišlo, da so posamezni odstavki v nasprotju z drugimi. N. pr. na strani 5 piše, da je povezanost med DS in upravo zadovoljiva, na 18. strani pa je govora o trenjih med sindikalnim odborom podjetja in upravo itd. Način pisanja o odnosih šefov ni v redu. Nisem pa še slišal, da bi koga opozorili na nepravilnosti. Govora je o birokraciji, ki da se razrašča itd. o privilegijih (na 12. strani). Na konferenco pa nismo prišli zato, da bi govorili na splošno, temveč povejmo jasno, kdo in kaj je zagrešil. Z načinom pavšalnega ugotavljanja pa se ne morem strinjati. Poleg tega pa se tudi ne strinjam z naslavljanjem »sodelavci« itd., kot da nismo vsi člani istega kolektiva. Poglavje o decentralizaciji je dosti boljše napisano. Glede tega pa menim, da Gradis ne bo mogel zadostiti zahtevam, ker v administraciji nimamo IBM sistema, torej elektronskih strojev, da bi mogli sproti in točno obračunavati. Razen tega manjka še vrsto predpisov, mesečno in tudi tromesečno, ugotavljanje rezultatov na tak način, kakršnega imamo, pa je močno tvegano, če ne celo nemogoče. V Centralnih obratih smo razpravljali o decentralizaciji in smo prišli na misel, da bi se edinice osamosvojile, celotno podjetje pa naj bi tvorilo nekakšno poslovno združenje. Za nas bi to ustrezalo, ker smo kovinarske stroke, instrumenti za nas pa veljajo tako kot za gradbeništvo. Najbolj pa nas prizadevajo obratni krediti, ki jih ne dobimo in v banki o tem nočejo ničesar slišati. Glede vse te razprave o decentralizaciji pa menim, da bi bilo najbolje, ko bi se sestali sindikalni odbor podjetja, vodstvo podjetja ter predstavniki okrajnega sindikalnega sveta ter Republiškega odbora sindikata gradbincev ter se takrat do kraja pomenili, kako ie pri nas z decentralizacijo, kako nai bo in kakšna nai bo. Delegat iz škofje Loke: Podružnica mora najprej delati, da ji lahko pomagaš. Naš kolektiv je povezan s skupnim samo z enim delegatom, ki pa tudi ne ve vsega povedati, o čemer razpravljajo naši organi. Menim. da bi morala vsaka stvar prej v razpravo kolektivu, kar pa bi bila dolžnost tudi odbornikov, ki dobivajo gradivo še pred zasedanji. Tehnični sekretar sindikata pa bi moral biti v neposrednejšem stiku s podružnicami ter jim, pomagati. Seveda pa ne more pomagati podružnici. če sama ničesar ne dela. Zato kaže predvsem usposobiti predsednike in tajnike sindikalnih podružnic. Tudi jaz se pridružujem ugotovitvi poročila, da smo sindikalni odborniki odtrgani od kolektiva in da se menimo le v ozkem krogu ter do delavcev ne najdemo poti. Delegat iz Škofje Loke je govoril nato še o terenskih dodatkih pri montažah, ki krajevno niso daleč od obratov, vendar delavec izgubi vsak dan tudi po tri ure samo na poti. To je treba nadoknaditi in so našli izhod v kilometrini. Kumer, CO Maribor: Naloga sindikata je, da mobilizira delavce. Ko smo ustanovili ekonomske enote, ni bilo razloženo, zakaj imamo EE in sploh za kaj gre. Naloga sindikata bi bila in tudi sedaj ni prepozno, da delavcem podrobno raztolmači misel ekonomskih enot in decentralizacije ter jih mobilizira za sodelovanje v delavskenr samoupravljanju. Sam pa menim, da bi morala iti decentralizacija tako daleč, da bi vsaka edinica sama sprejemala svoj pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in tudi o delitvi čistega dohodka. Razen tega pa bi moral sindikat še poskrbeti, da bodo predstavniki delavcev v raznih organih zares vsak skušali najti prej mnenje kolektiva, sicer je vse, kar na zasedanjih govore, le njihovo lastno mnenje. M |i ■v I ■ Ing. Hugo Keržan, direktor podjetja: Ali se ne razumemo, ali pa se nočemo razumeti. Najprej bi spregovoril o nekaterih gospodarskih problemih podjetja. Zaposlenih je bilo letos v prvih petih mesecih približno toliko kot v povprečju lanskega leta. Pri 5000 zaposlenih se tistih 45, kolikor jih je bilo povprečno več, skoraj ne pozna. Celotna realizacija je znašala za 42 % več kot lani v istem obdobju, izvršene ure so na isti ravni, medtem ko so se osebni dohodki povečali za 37 %. Pojavlja se vprašanje neolačanih računov, ki znesejo že milijardo 300 milijonov dinarjev, kar je za pol milijarde več kot lani v tem času. Položaj vsekakor ni rožnat. Od tod tudi, da ne moremo izplačevati učinka ekonomskih enot. niti nismo mogli dati edinicam denarja, ki so ga ob bilanci razporedile na sklade, saj imamo likvidiranih sredstev le nekaj čez 500 milijonov dinarjev, hkrati pa so tudi naši dolgovi dobaviteljem in kooperantom močno narasli. Decentralizacija. Ali se glede tega n e razumemo, ali pa se nočemo razumeti. Nas dosti bolj skrbi, ker najbrž ne bomo imeli kaj delati. V ekonomskih enotah se sprašujejo, zakaj niso dobile denarja. Zato, ker podjetje kot celota ni ustvarilo dovolj dohodka. To nas drži nazaj. Poleg tega tudi ni likvidnih Tovariš Stane Uhan je bil izvoljen za delovnega predsednika na skupščini sindikalnega odbora podjetja. Na sliki tovariš Uhan razpravlja o problematiki podjetja na skupščini sindikata v Beogradu sredstev. Decentralizacije se ne bojimo, bojimo se finančnega položaja, saj ni nihče v principu proti decentralizaciji. Toda če bomo hoteli shajati, borno morali še marsikaj skupaj potrpeti. Potlej je tov. direktor orisal težak položaj podjetja glede obratnih sredstev ter naglasil, da so zaloge dosti prevelike in da bomo morali preiti od štirimesečnih na dva in pol mesečne zeloge. Po poročilih, ki jih dobivamo na centralo, pa ni videti, da bi se zaloge kaj bistveno manjšale, še -povečujejo se. Slika, znova naglaišnm, ni rožnata in se ne moremo zanašati, da bo bolje čez dva ali nekaj mesecev. Večina problemov našega gospodarstva pa se lomi na naših hrbtih, saj je gradbeništvo ob vsakih premikih v gospodarstvu prvo na udaru. S skupnimi močmi pa bomo tudi te probleme prebrodili. Stane Uhan, Ravne: Bistvena naloga sindikata, da ustvarjalno vpliva na delo organov samoupravljanja. Če vzamemo rezultate ankete, o kateri je govoril tovariš Cepuš, moramo ugotoviti, da je razpoloženje delavcev kaj pesimistično, hkrati pa tudi njihovo močno željo po udejstvovanju v samoupravljanju in celo po političnem udejstvovanju, sa j jih je kar 60 % odgovorilo, da se zanimajo za politično delo. Kadrov nam torej ne manjka, le poiskati jih bo treba. To pa kaže tudi na pripravljenost delavcev, da skupno rešujemo gospodarske in družbene probleme v podjetju. To pa je takšen kapital ki ga nikakor ne smemo prezreti, če si nočemo sami povzročiti političnih težav. Nov sindikalni odbor, ki ga bomo izvolili, bo moral torej bistveno spremeniti svojo taktiko in se veliko bolj kot doslej usmeriti na delavce. tenko prisluhniti njihovim hotenjem, se seveda boriti proti uravnilovski. mezdni miselnosti ter tako voditi kolektiv. Nas vse prevzema strah, da si ne bi mogli izplačati 100 % zaslužkov in da si ne bi z inštrumenti, ki si jih sami postavljamo, zarezali v živo. S Vse kaže, da je ta strah celo močnejši kot strah pred težkim finančnim položajem. Dokler pa bomo samo upali na boljše čase in si sami ne prizadevali, da bi premaknili naš voz naprej, bo še vedno stiska. Le v prizadevanjih vseh je rešitev in potlej tudi ne bi bili v takih težavah, če bi to že prej storili. Delavci pa so pripravljeni prijeti, le tistega ni bilo, ki bi jih mobiliziral ter jim pokazal pravo smer in jasno perspektivo. Poglavitna naloga sindikata naj bi torej bila, da ustvarjalno vpliva na delo organov samoupravljanja in na razpoloženje v kolektivu, da na lastno pobudo analizira probleme, opozarja nanje vse in mobilizira kolektiv, da se rešijo. Sindikat naj bo tisti, ki naj se prvi vpreže v ta skupni voz in ga potiska naprej. Predlagal sem že, da bi morali določiti taka merila delitve dohodka na ekonomske enote, da bi bile stimulirane za ekonomski uspeh v celoti in ne le za posamezne elemente stroškov. Ko pa razpravljamo o delitvi osebnih dohodkov, pa nikakor ne bi smeli zapostaviti organizatorjev proizvodnje, ki zdaj nikakor niso dovolj stimulirani, da bi gospodarsko razmišljali ter se trudili za še boljše gospodarjenje in še boljšo organizacijo proizvodnjo. Zato naj edinice mislijo na to. ko bodo sestavljale pravilnike o delitvi osebnih dohodkov, če smo že sklenili, da edinice razpolagajo z osebnimi dohodki. Glede tega pa bi dejal še tole. Izračunati bi morali, kakšno je razmerje med realizacijo in osebnimi dohodki. Pri nas na Ravnah smo izračunali, da je • treba za vsak dinar osebnih dohodkov ustvariti približno tri dinarje realizacije. Če bi imeli la instrument in če bi bilo to merilo za ugotavljanje osebnega dolvodka, se ne bi moglo zgoditi, da bi katera izmed edinic izplačala več osebnega dohodka kot ga je ustvarila. Lojze Capuder, OSS Ljubljana: Uveljavimo načela vnanje delitve tudi v notranji delitvi. Če ocenjujem poročilo in razpravo, bi se delno pridružil kritiki tovariša Martinška. Zdi se mi, da ni naloga poročila, da daje za-kljifček. temveč, da naniza probleme. Če pa . poročilo ni konkretno, pa to kaže najbrž na slabe izkušnje, strinjam se pa s tem, da bi bilo treua pritegniti k sestavljanju poročila še širši krog ljudi. Vsekakor -pa je poročilo zadelo bistvo problemov, ki so pri Gradisu. Glede gospodarskega položaja pa menim, da ni razloga za malodušje in da strah ni upravičen. Tudi ne moremo deliti podjetja na sindikat, komite, upravo itd., saj so vsi člani sindikata. Vodilni kadri so soodgovorni tudi za družbeni razvoj v podjetju. Dolžnost sindikalnih odbornikov pa je, da gredo naprej, da si pridobe kolektiv za socialistične ideje, pri čemer naj se zavedajo, da brez gmotne osnove ni napredka in da mora biti pozornost sindikata usmerjena prav na to ustvarjanje čimvečjega dohodka podjetja. Nekaj besed o decentralizaciji delavskega samoupravljanja. Nekateri gledajo na razmere v gradbeništvu po restrikciji obrainih kreditov in po omejevanju investicij s strahom, kot da so ekonomske enote samo zato, da bomo delili denar. To pa še zdaleč ni bistveno. Gre za to, da postavimo tak sistem delavske samouprave in instrumentov, da bo vsak proizvajalec mogel gospodariti z dohodkom, ki ga ustvarja in da bo njegov gmotni interes povezan z interesi podjetja. Glede nekaterih stvari o decentralizaciji pa se s poročilom ne strinjam. Planiranje in proizvodnja ne more biti stvar samih edinic. Če bi šli na to, bi Gradis razpadel. Ko decentraliziramo, moramo krepiti vezi med edinicami in kolektivi, da bo Gradis veliko podjetje, sposobno konkurirati doma in v tujini. Edinice se morajo podrediti osrednji politiki razvoja podjetja in ne more vsaka vleči na svojo stran. Glede decentralizacije pa se najbrž res ne razumemo. Zdaj sta glede ugotavljanja dohodka enot dva predloga. Po prvem naj bi določili odstotek, po drugem pa fiksni znesek. Po mojem mnenju pa bi morala biti odvisna sredstva enot in edinic od vloženih sredstev in živega dela v določen objekt. Določiti bi morali, koliko od vloženih sredstev in živega dela bi morala prispevati vsaka ekonomska enota v sklade podjetja. Pri tem pa morata povpraševanje in ponudba, vsi zakoni tržišča delovati na ekonomsko enoto, sicer je njen gospodarski Pil. 0 interes zabrisan. O tem kaže razmisliti. Naglašam pa, da terja decentralizacija tudi reorganizacijo Gradisa. Na centrali podjetja bi bilo nujno ustanoviti razvojni oddelek, ži bi skrbel za delo tudi izven meja republike in države. Treba je doseči večjo gibljivost kolektivov, ne pa da so vsi povezani na določen bazen in ga ne premakneš nikamor, čeprav interes podjetja to zahteva. Še beseda o restrikcijskili objektih. Nekdo je v razpravi dolžil uredbo za nastali položaj v gradbeništvu, Tak način gospodarjenja in investiranja je res nevzdržen, ko so nekateri investirali preko svojih možnosti in naročali gradnje, za katere niso imeli denarja. S tem smo morali korenito prelomiti. Toda zato ne smemo iskati vzrokov za težave, ki so se pojavljale v ekonomskih enotah. Te so bile v glavnem subjektivnega značaja. Med drugim se govori tudi o »posiljevanju«, češ to morate graditi ne glede na to, ali je denar ali ga ni. Rad bi videl investitorja, ki vi ga poklicali pred delavski svet in da bi tam hotel »posiljevati«. Vse te zadeve morajo biti zapisane v pravalnikih podrobno, da potem ne bi nastajali nepotrebni spori. Kdor ima visoke zaloge in mehanizacijo, naj tudi plača vse stroške s tem v zvezi. Gradis je doslej prednjačil tako glede družbenega razvoja kot glede proizvodnje in ne bi bilo prav. če bi zdaj zaostal. Ivan Žorž, Ljubljana: Ne more vsak delati po svoje. Mislim, da bi moral sindikalni predstavnik vsaj z enakopravnim glasom sodelovati na zasedanjih delavskega sveta ali upravnega odbora, ker bi se s tem izognil marsikateri nepravilnosti. Imam občutek, da pri nas sindikat še nima take veljave, kot bi jo moral imeti. Zadnje čase veliko razpravljamo o decentralizaciji. Mi že imamo obratne delavske svete, če bi šli še dlje, bi bilo treba dobro premisliti, ker moramo videti skupnost podjetja. Mi smo 'taka panoga, ki nismo zaprti za eno ograjo, danes smo tu, jutri tam in more delati Vsak po svoje. Jože Lorenčič, org. tajnik SO: Najprej je pojasnil glede poročila ter nadaljeval, da moramo biti sindikalni odborniki tisti, ki prednjačimo pred drugimi. Potlej pa je govoril o izobraževanju sindikalnih odbornikov ter opozoril, da občinski sindikalni sveti prirejajo občasne iečaje, ki naj bi se jih udeleževali tudi naši sindikalni odborniki iz podružnic. Bogo Pečan, predsednik Republiškega odbora gradbincev. Naj kdo hoče ali ne, napredne ideje bodo zmagale. Današnja konferenca odraža, kako močne so subjektivne sile v Gradisu. Poročilo sem podrobno prebral in redno spremljam dogajanje v Gradisu. Bitka okrog decentralizacije pa ni slučajna, temveč zahteva današnjega časa. Gre za to, da kolektiv stopi v akcijo ter rešuje stvari, kjer se dogajajo. Ta bitka pa bo dobljena, pa naj se kdo upira ali ne, naj to hoče ali ne, naj se strinja z decentralizacijo ali pa je proti njej. Brez bitke pa ne gre nikjer in tudi pri Gradisu ne bo šlo, ker je treba izkristalizirati mnenja. V kolektivu pa je tisoč mnenj, kar izpričuje članek v zadnji številki Gradisovega vestnika in današnja razprava. Kaj bomo odgovorili, če nas delavci pokličejo na odgovornost, če ne bo plač, njim pa nismo dali možnosti, da bi se podrobno seznanili z gospodar j en jem in da bi nanj vplivali? Politični forum Gradisa je odgovoren, če delavci še nimajo pravice do odločanja. Menim, da je smisel decentralizacije, da prepustimo oblast v roke proizvajalcu, ki ustvarja dohodke. Pri Gradisu pa je dovolj sposobnih sil in se ni treba bati, da bi politiko vodili po najzaostalejših težnjah, ko pa imamo trdno jedro Gradisovih delavcev, razredno zavednih in prekaljenih v neštetih težavah, ki smo jih prebrodili v teh letih naše graditve. Prav zato. ker živimo v takšnih časih, moramo pohiteti z decentralizacijo. Toda bojim se, da smo časovno bitko že izgubili. V Sloveniji je 42 gradbenih podjetij, toda v vseh nimajo takih težav. So nekatera podjetja, ki imajo čste račune in tudi nimajo težav z neplačanimi računi. Toda ni še (Nadaljevanje na 3. strani) Se enkrat: Decentralizacija STVAR PODJETJA h Ko je v zadnji številki »Gradisovega vestnika«; tov. Lojze Capuder, podpredsednik Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana, v svojem članku, ki nosi gornji naslov, razpravljal o problemih pri decentralizaciji v Gradisu, je med drugim omenil tudi naslednje: »Če so se doslej vodile razprave o decentralizaciji predvsem v vrhu aodjetja, bo treba odslej izbojevati aitko z vodstvi gradbenih vodstev, gradbišč in obratov. Kaže, da se stvari prav tu zatikajo. Na pr. Centralni obrati z vso odločnostjo in pravico zahtevajo od vodstva pod- -jetja večjo samostojnost, istih pravic in samostojnosti pa ne dajo svojemu obratu v Mariboru, ki ima vse pogoje za samostoj[no EE ...« Ker je pri tem predvsem prizadeta Uprava CO v Ljubljani, dajem naslednje pojasnilo: Nikakor ne zamerim piscu tov. Lojzetu Capudru, da je to omenil v svojem članku, ker pač ni seznanjen do podrobnosti o stanju v podjetju, pač pa se lahko čudim tistim tovarišem, ki dajejo takšne informacije funkcionarjem Okrajnega sindikalnega sveta. Razumljivo je, da je v takšnem smislu obveščen tudi republiški odbor Sindikatov gradbenih delavcev in če bi bilo to res, kar je napisano, bi bilo prav gotovo upravičeno, da se sindikalni funkcionarji potegujejo za pravice nižjih edinic. Ker sem hotel zadevo razčistiti s tov. Capudrom, sem se obrnil na Dom sindikatov, da bi ga poiskal. Tov. Capuder je bil na študijskem dopustu, zato sem šel naprej do tov. Pečana, predsednika Republiškega odbora gradbincev. Tov. Pečan mi je prav tako omenil, da ima takšne informacije in je bil mnenja. da je potrebno te stvari urediti in naj tudi obrati v Mariboru občutijo decentralizacijo. Ker sem uvidel, da ima tov. Pečan prav takšno mišljenje glede na podatke, ki jih je predvsem dobil od sindikalnih funkcionarjev v podjetju »Gradis«, sem mu obrazložil dejansko stanje v obratu Maribor-Stu-denci in ga prosil, naj se naslednji dan, ko ima službeno potovanje v Mariboru, oglasi tudi na našem obratu, kjer naj bi »na licu mesta« dobil odgovor. Tov. Pečan je bil prisoten dne 11. 7. 1961 na seji UO delavnic Maribor-Studenci, na kateri so bili prisotni tudi še sekretar sindikalnega odbora »Gradisa« tov. Jože Lorenčič, sindikalni odbor edinice CO Maribor-Studenci, sekretar OO ZK in šef edinice. Iz zapisnika te seje, na kateri so bili navzoči vsi tisti tovariši, ki so lahko dali vse potrebne podatke, je razvidno, da je tov. Pečan imel naslednje uvodne besede, ki naj bi poudarile pomen sklicanja te seje: »Ompnil bi samo to, o namenu današnjega sestanka, mislim o svobodi pri podjetju »Gradis«. Kaj hočem s tem povedati? Gre za decentralizacijo delavskega samoupravljanja. Želel bi vedeti od vas, koliko imate svobode, s čim lahko razpolagate in kako daleč ste samostojni. kakšno je vaše poslovanje ter vaše potrebe oz. želje. Slišal sem namreč z ene strani, da imate premalo svobode, z druge pa, da je imate dovolj. Koliko in kaj je na tem resnice, bi se pa rad danes konkretno na tem sestanku, ki je tudi temu namenjen, pogovoril z vami. V Gradisovem vestniku je tudi članek o decentralizaciji...« Na osnovi takšnega uvoda so prav gotovo vsi navzoči na seji lahko svobodno izpovedali svoje mišljenje tako, da se je lahko ugotovilo, kaj je res in kaj ni. Če izvlečemo iz zapisnika glavne ugotovitve, ki tudi ponazorujejo položaj ugotovimo naslednje: Delavnice v Mariboreu, ki sicer spadajo pod Upravo CO v Ljubljani, imajo svoj DS z UO, svojo sindikalno podružnico, svojo OO ZK, vse komisije delavskega samoupravljanja, komisijo za odpust in sprejem delavcev, tarifno komisijo, disciplinsko komisijo itd. Poleg tega imajo svojega predstavnika v DS podjetja z isto pravico glasovanja in odločanja kot vsi drugi člani DS, sami odločajo o sprejemanju naročil, sklepajo pogodbe. Oh proslavi 20. obletnice vstaje so delavci Centralnih obratov postavili 60 m visok svetlobni stolp, ki je razsvetljeval celotni prostor slavnostnega zborovanja v Tivoliju sami naročajo material, vodijo sami vso korespondenco z naročniki in dobavitelji, sami obračunavajo mezde. imajo svoje materialno knjigo- se izvrši za oba obrata posebej tako, da je točno razvidno, kako so gospodarili v Ljubljani in kako ........ ___________________ .—j.o- v obratu v Mariboru. Nadalje je vodstvo in blagajno itd. Res je pa, tudi res, da se vsi računi pošilja-da nimajo svojega komercialnega jo v Ljubljano, da so vsi dolžniki šefa, nimajo upravnika nego šefa v evidenci centralno vodeni v cen-delavnic (tako kot ima to Škofja trali podjetja, da se centralno na-Loka), njihov uspeh se ugotavlja bavlja stroje in ostala osnovna srcd-posamezno za njihov obrat skupno stva. Vse to pa je prav tako za vse z bilanco delavnic v Ljubljani, v ostale edinice v podjetju, ker je obratu imajo tudi EE. pač samo en tekoči račun podjetja. Analiza bilance, in to polletne. Po liniji delavskega samouprav-tričetrtletne in celoletne bilance pa Ijanja so enaki vsem edinicam v podjetju, kolikor pa so nekatere Občni z Km (Nadaljevanje s 2. strani) prepozno. Dosegli smo velike uspehe, to priča o pripravljenosti delavcev, da se še nadalje trudijo in gospodarno proizvajajo. Zato dajmo delavcem v roke. kar jim gre! Zavedati pa se morajo, da jim slabega dela in gospodarjenja ne bo nihče plačeval. Če bodo tako delali, naj pa »zmrznejo« in ni smiselno, da jih podpiramo. Bodoči sindikalni odbor se mora zavedati velike odgovornosti, ki jo prevzema nase pred kolektivom in pred družbo. Zdaj je treba pri decentralizaciji preiti od besed k dejanjem. Sindikalni odbor in centralni delavski svet naj se teh stvari temeljito lotita. Pripominjam pa, da je demagogija govoriti, da se bo zaradi decentralizacije Gradis razbil. Nasprotno. Še trdnejše bodo vezi med edinicami in posameznimi kolektivi, če bodo računi čisti in bo vsak vedel, da toliko dobi, kolikor ustvari. Franc Župančič, Celje, je dejal, da imajo pri njih približno iste probleme kot drugod v Gradisu in med drugim povedal, da so tudi pri njih delo sindikata prenesli na pododbore. Lazar, CO, Ljubljana: Zakaj ne bi imeli CO svoj samski dom? Zdaj, ko smo prešli na ekonomsko plačevanje stanovanj, je nastal velik problem. Stanovanja so doslej dobili tisti, ki smo jih najnujneje potrebovali. Tisti, ki imajo nižje osebne dohodke, pa bodo v novih pogojih težko prišli do stanovanja. V naših zgradbah pa imamo ljudi, ki že zdavnaj niso več v službi pri nas in bi jim morali stanovanje odpovedati, kar po zakonu lahko storimo. Razen tega je še drug problem. V samskem domu v Mistejevi ulici najemnine niso enotne. Nekateri plačujejo nižje najemnine, češ, ker nimajo terenskega dodatka. Potlej so sklenili, da se v vsako šobo namesti še po ena postelja, čeprav sobe niso tako grajene, niti ni omar dovolj. Ta sklep delavskega sveta ni smotrn, da ne rečem, da ni človeški. Menim pa. da je iz Centralnih obratov v vseh naših domovih toliko delavcev, da bi jih bilo dovolj za en samski dom. Zato predlagam, da se preselimo in da dobe Centralni obrati svoj samski dom, ker bi bilo to koristno tudi zaradi dela, saj moramo dostikrat tudi ponoči klicati ljudi, da popravijo kakšen stroj. Upam pa se trditi, da smo v Centralnih obratih vsa ta leta prispevali toliko, da bi lahko zgradili najmanj en samski dom, če ne celo več in imamo nanj tudi moralno pravico. Ing. Tone Pogačnik, šef gradbišča Zalog: Ne poznam človeka, ki hi obogatel, v majhnem podjetju pa so vsi upravljavci. Najprej se je dotaknil terenskega dodatka in prevoznine ter meni, da tega ne bi smeli ločevati. Tovariš Martinšek mi je vzel besedo iz ust, je dejal, ko je govoril o poročilu sindikalnega odbora za današnjo konferenco. Pridružujem se njegovemu mnenju, naj tisti, ki je poročilo pisal, konkretno pove. na koga je mislil, ko je govoril o birokratizmu. in o drugih nezdravih pojavih v Gradisu. O decentralizaciji že veliko govorimo,'toda ne poznam človeka, ki bi obogatel v majhnem podjetju, čeprav so tam vsi upravljavci. Zato ne moremo kar v nedogled nekaj govoriti. Sem za to, da ljudje upravljajo, toda to ne sme iti predaleč. Ima mešalec, pa ga ne da, kot da je njegov. Ing. Jože Uršič, tehnični direktor podjetja: Ni recepta za oblikovanje ekonomskih enot v gradbeništvu. Diskusija je opozorila na problem glede terenskih dodatkov, pavšalov itd., ker bi bili nekateri s tem prizadeti. Nekaj ljudi se pritožuje, ker je izgubilo nekaj denarja. Toda pri našem podjetju so ljudje, ki so izgubili po 20. 30, 40 tisoč dinarjev na mesec, pa se ne oglašajo. Postavljam, da se mora z vso resnostjo rešiti problem nagrajevanja organizatorjev proizvodnje, saj so oni steber podjetja. Dalje glede finančne situacije podjetja. Ta ni težka, samo zaradi tega, ker smo morda sklepali pogodbe s »šibkimi« investitorji. Mimogrede še to, da sklepamo pogodbe vedno v soglasju z edinicami in se glede tega ne morejo pritoževati. Toda takrat, ko smo sklepali pogodbe. so se n. pr. skladi za stanovanjsko izgradnjo kopali v denarju. Težko je sedaj reči, kdo je kriv, da ni denarja. Še glede' poročila. Nekaj stvari je napisanih brez repa in glave ter stvari centralizirane, so, kot rečeno, zato, ker je celotna organizacija podjetja takšna in so nanjo vezane prav tako vse druge edinice Gradisa. menim, da je treba konkretno go- Mnenja sem. da je iz gornje ob-voriti in kritizirati, ne pa na pa- razločitve razumljivo, kakšno je met in splošno. stanje v delavnicah Maribor-Stu- V poročilu je zapisan recept gle- denci in kakšni so medsebojni od-de decentralizacije. Trdim, da so nosi. Doslej še nikoli ni kolektiv pri Gradisu marsikatere stvari da- v Mariboru sprožil vprašanja osa-Icč bolj decentralizirane kot pa je mosvojitve obrata v okviru »Gradilo zapisano v pravilnikih. Če smo sa«, niti v enem zapisniku sej DS se odločili, naj osebne dohodke dc- ali UO ni bilo to omenjeno, niti le edinice, naj se takoj lotijo se- niso posamezniki izrazili takšno stavljanja pravilnikov. željo vodstvu obratov v Ljubljani. In še glede ekonomskih enot. Oba obrata sta torej povezana med Kakšna naj bo ekonomska enota v seboj zgolj iz čisto tehničnih raz-gradbeništvu? To ni tako enostav- logov glede strojne stroke, ker sma-no, recepta pa ni, organizacijske trajo člani kolektiva v Mariboru, enote pa so že' dobile svojo samo- da je edino pravilna koordinacija stojnost ' med obema obratoma, ki sta oba Letos'smo predvideli, da moramo kovinskega značaja Oba obrata si ustvariti 12 milijard dinarjev re- mC( f^oj pomagata predvsem v nlizaeiie. TDotovili moram, d« smo medsebojni pomoči pri izvrševanju predvsem kolektiv v Mariboru in v kolikor se bo ta kolektiv za lo odločil naj to potrdi tudi DS podjetja. Tone Martinšek to za več kot 2« % in tudi produk- materiala, pr, strokovni pomocitoh-tivnost je močno''narasla. Torej ne "'enega m komercialnega značaja, moremo govoriti, tla delavci počasi k. je drugačna od gradbene dejav-dela jo,’ ker se bole', da ne bo dela. ™sl'- Tak-sno pomoč pa lahko dobi-Res pa je hidl, da tehnični kadri J° samo od strokovnjakov, k, j.h na svojem strokovnem področju 1,11 JI Uprava , . dokaj malo delajo, da jih bašejo Vse .mciat.ive ki so dosedaj pn-administrativni opravki itd. Misliti 8'1«!? osamosvojdve tega obra- bomo morali, da bomo v obračun- k,le zgolj od zuna izven ko- ški službi dobili kadre, ki to ob- lektiva. Osebno sem mišljenja in se , , • ’ pridružujem piscu zgoraj omenje- ac a |°' nega članka, da je decentralizacija stvar kolektiva, naj se sam odloči, Jože Čanadi iz Kopra je apeliral ali hoče biti še v sklopu Uprave na to, da bi tudi v Kopru gradili CO, ali pa postanejo samostojna stanovanja, ker vediio govore, da edinica. To svoje mišljenje sem Juto gradbišče nima perspektive, de- (]j prenesel na direktorja podjetja lamo pa kar naprej in je že osem ■, željo, da naj o tem razpravlja let tega, kar obstojamo. Mladinec iz Ljubljane pa je predlagal, naj bi tudi mladinske organizacije dobile od podjetja dotacijo po istem ključu kot io dobi sindikat. Bogo Pečan je predlagal, naj bi konferenca sklenila, da pošljejo poziv investitorjem, naj izpolnjujejo svoje obveznosti ter da bodo morali oni prevzeti nase vso materialno in moralno odgovornost za posledice, ki nastajajo zaradi zadrževan ia plačil. Konferenca je nato izvolila komisijo, v kateri so ing. Jože Uršič. Drago Mandeljc in Lojze Cepuš. ki naj pripravi ta poziv. Ob koncu je tovariš Martinšek govoril o obratnih sredstvih centralnih obratov. Janez Škofič pa o higiensko tehnični varnosti pri de-lu. Občni zbor je nato razrešil stari odbor, izvolil plenum, ki se je takoj po konferenci seslal ter izvolil predsestvo. V. J, m liMiMII 89 Celje — šlalež delovne sile se je vidno zmanjšal. Povprečno število zaposlenih je doseglo 608, to je' najnižja številka zadnjih let. Zdaj pa jim primanjknie že 50 delav-jV* cev. H Otiški vrh — Skladno s g jtotrebami so zmanjšali, ob- seg dela. Gramoz vlačijo na transportni trak z ročnim skreperjem. ■ Hrastnik — Zaradi pomanjkanja finančnih srpdstev so bili primorani ustaviti dela na nekaterih objektih- Dokončujejo betoniranje temeljev smetarne. ■ Žalec — Na sektorju Žalec so dokončno dobili projekte za skladišče hmelja in so se dela začela 5. julija. ■ Škofja Loka — Mizarska in tesarska delavnica v Škofji Loki sta bili v juniju polno zasedeni. Povsod sp, presegli finančni in količinski plan. ■ Obrat grabenih polizdelkov — pomanjkanje delovne sile v delavnicah zavlačuje notranja investicijska dela. Zaradi nereda v Počitniškem domu v Poreču je bil po predlogu disciplinske komisije odpuščen iz službe tovariš Jiisuf Račič. ■ Jesenice — Na zadnji seji sindikalne podružnice so razpravljali o izterjavi računov ter sklenili, kaj- bodo storili, da bodo izterjali zapadle situacije. Nanovo so prevzeli gradnjo mosta na Javorniku. Delovne sile še vedno manjka, predvsem pa pri man j kit je kvalificiranih zidarjev. ■ Centralni obrati Ljubljana — Težave med gradbenimi vodstvi, edinicami posebno pa še med ekonomskimi enotami so se povečale, ker posamezni zahtevajo od strojnikov, da pišejo manj obratovalnih ur strojev, kot pa so jih dejansko opravili. Tako pride dostikrat do večjih ali manjših sporov mezi strojniki in sektorskimi vodji, kar negativno vpliva na proizvodnjo. Kleparska delavnica še vedno nima zasedenih kapacitet, prav tako se tudi ni izboljšalo stanje glede remonta strojev. ,: Največji problem centralnih obratov je vprašanje dodelitve stalnih obratnih sredstev. Zaradi težavnega finančnega stanja slabo plačujejo račune, kar povzročažsa-stoj v nabavni službi, s tem pa trpi njihova proizvodnja... ■ Zalog — Ljubljana okolica — Gradnja ceste dobro napreduje in bo v kratkem gotova. Tudi dela na tovarni celuloze zadovoljivo napredujejo. Investitor je z delom, tempom in kvaliteto zelo zadovoljen. ■ Kranj — Na mostu čez Kokro so zabetonirali že tudi drugi lok mostu. Primanjkuje še vedno kvalificiranih ■ zidarjev. ■ Jesenice — Na zadtiji seji upravnega odbora SQ med drugim razpravljali o ukinitvi pavšalnega dodatka, po 8. členu 'pravilnika o potnih stroških. Smatrajo, da ta sklep ni bil dovolj preštudiran. Za organizatorje proizvodnje je treba najti način spodbudnejšega nagrajevanja. Dela na vseh sektorjih napredujejo s pospešenim tempom. ■ Ravne — Finančna situacija na gradbišču je še vedno neugodna. Neplačane situacije se še vedno nanašajo na družbeni standard. Obseg del bodo morali še skrčiti. Sprejeli so razpis za gradnjo osemletke na Prevaljah. Član republiškeea s v el a tov. ing. Tribušon. predsednik Republiškega odbora gradben'1, delavcev tov. Pečan, predsednik sindikalnega odbora podjetja tov, ’ inez Zn n'n. (•lavni direktor tov. ing. Keržan in tehnični direktor tov. ing. Jože Uršič v razgovoru o problemih decentralizacije podjetja Sklepi L seje upravnega odbora podfetfa Glecie na težko finančno stanje, v katerem se podjetje nahaja, zavzema upravni odbor naslednje ukrepe in sklepe: '1. Delovna sila: Načelno se ustavi vsak nadaljnji priliv delovne sile. Do konca meseca julija se po edinicah vskladi plan odvečne delovne sile (ca. 10 %). Prvenstveno naj se izvršijo premestitve na tiste edinice, ki so z delovno silo |>od planom. Reducirajo se vse nadure pri delavcih in uslužbencih (razen v času kompanjskega dela). V nujnih primerih naj se uvedeta dve izmeni. Posebno pažnjo naj se posveti izkoriščanju strojev. Uprava podjetja bo po tehnični in komercialni liniji skupno s šefom edinice preveri finančno stanje investitorjev ter s tem v zvezi ugotovi, na katerih objektih se bo delo ustavilo, oziroma podaljšal rok do-vršitve. 2. Material in zaloge: Omejiti je vse nove nabave, zlasti nabavo drobnega materiala. S tem v zvezi je potrebna centralizacija nabave na centrali podjetja, ki bo imela pregled nad vso dobavo in zalogo materiala. Centralna nabavna služba bo predisponirala materiale predvsem iz zalog edinic ter se tozadevno določajo obvezni 10-dnevni sestanki vseh nabavnih referentov. Nujno se morajo znižati zaloge materiala do 300 milijonov dinarjev. Edinice naj forsirajc uvedbo jeklenih podpornih konstrukcij in cevnih odrov na vseh sektorjih dela. Samostojna nabava lesa od strani edinice odpade. 3. Obrtniška dela: Pri izplačilu situacij in računov se bodo priznavala le i/vj-iena d. UO odobri na podlagi 2. in 6. člena Pravilnika o uporabi privatnih osebnih vozil v službene namene spodaj navedenim uslužbencem sledečo kilometrino: Dobnik Leo, sektor, tehnik 1.200 km Gabrijelčič Bernard, šef gradb. Koper 800 km Pečlin Vojteh, kom. šef UCO Ljubljana 800 km Šurk Milan, sekretar podjetja 800 km Ravnikar Iko, komerc. direktor se poviša na 1.400 km Janžekovič Lado, komercialni šef Mrb. 1.000 km Keršin Ivan, komercialni šef Celje 1.000 km Kirn Ivan, upravnik počitniškega doma 1.500 km ?. Pritožba na odpoved tov. šernig Ivica se zavrne. 8. Pritožba tov. Šfjijilj Jožeta na tarifno postavko se odstopi tarifni komisiji. 9. Pritožba tov. Terglav Branka na tarifno postavko se odstopi tarifni komisiji. 10. Prošnja tov. Štuhec Stanka za uveljavitev dodatka na stalnost se odobri. 11. Pritožba tov. Naradja se odstopa tarifni komisiji. Edinica naj poda svojo izjavo. 12. Pritožba tov. Korošec Gabrijele na tarifno postavko se zavrne, ker so to le akontacije, ki so fiksi-rane. 13. Tov. Bedrač Jakobu se odobri izplačilo ločitvenega dodatka. 14. Glede pritožbe Cuklin Štefana na izplačilo dohodka EE naj da gradbeno vodstvo Celje svojo izjavo. 15. Prošnja dijakov IV. letnika Učiteljišča v Ljubljani za pomoč pri izvedbi ekskurzije se zavrne, ker podjetje nima sredstev. 16. Prošnja časopisnega podjetja »Pavliha« za oglas se zavrne, ker podjetje nima sredstev. 17. Na predlog sekretariata podjetja je upravni odbor razdelil športnim društvom podjetja dotacije v sledečih zneskih: Kegljaški klub Maribor Športna sekcija Celje Športno društvo Škofja Loka Športna sekcija CO Maribor Športna sekcija Kranj Športna sekcija Jesenice Strelska družina »Zorko« CO Maribor Športno društvo Ravne Nogometni aktiv Ljubljana Športna sekcija OGP Ljubljana Športno društvo »Kovinar« Ljubljana Športno društvo »Gradis« kegljači Strel, družina gradb. vod. Ljubljana Športna sekcija Koper 200.000 din 200.000 din 50.000 din 60.000 din 90.000 din 190.000 din 80.000 din 70.000 din 90.000 din 20.000 din 80.000 din 750.000 din 60.000 din 60.000 din Skupaj 2.000.000 din 18. Upravni odbor potrdi razpis prostih mest za šlipendiste. Načelno se sklene, da se prvenstveno štipendira prosilce zaposlenih v našem podjetju in to tiste, ki so že v zadnjih semestrih učenja. 19. Prošnja gi’adbišča Jesenice, da prispevajo k organizaciji proslave »20-letnice vstaje«, se zavrne, ker podjetje nima sredstev, pač pa gradbišče k tej organizaciji lahko prispeva v obliki prostovoljnega dela. Odgovor do 10. avgusta Člani kolektiva Gradbenega vodstva Maribor se tokrat predstavljajo kot krvodajalci Novo izvoljeni člani PLENUMA SINDIKATA PODJETJA »GRADIS« Na zadnji skupščini sindikata podjetja »Gradis« so bili izvoljeni naslednji člani našega kolektiva: 1. Ivan Žorž, zidar — Gradbeno vodstvo Ljubljana 2. Martin Kolar, strojnik—Gradbeno vodstvo Ljubljana 3. Francka Galičič, uslnž.bcnka — Gradbeno vodstvo Ljubljana 4. Franc Župančič, gradbeni tehnik — Gradbeno vodstvo Celje 5. Ciril Cokan, zidar — Gradbeno vodstvo Celje 6. Kati Volavšek, uslužbenka — Gradbeno vodstvo Celje 7. Vinko Vait, delovodja — Gradbeno vodstvo Maribor 8. Franc Greifoner, delovodja — Gradbeno vodstvo Maribor 9. Leopold RaušI, zidar — Gradbeno vodstvo Maribor 10. Jože Korun, ključavničar — CO Ljubljana 11. Karel Lazar, ključavničar — CO Ljubljana 12. Janez Zupan, strojni referent — CO Ljubljana 13. Ljubo Kuret, zidar — Zalog 14. Vlado Čelik, miner — Jesenice 15. ing. Branko Pirih — Žalog 16. Lojze Cepuš, uslužbenec — Centrala 17 Darinka Keber, uslužbenka — Koper 18. Viljem Zrini, želczokrivec — Jesenice 19. Jože Canadi, uslužbenec — Koper 20. Boško Pivčevič, uslužbenec — K ran j 21. Franc Kmetec, miner — Kranj 22. Milan Majžir, zidar — Ravne 23. Stane Uhan, gradbeni tehnik — Ravne 24. Erik Kranjc, strugar — CO Maribor 25. Zdenko Roš. ključavničar — 26. Svetozar Trifunovič, betoner — OGP Ljubljana 27. Martin Pižent, uslužbenec — OGP Ljubljana 28. Jože Tavčar, mizar — Škofja Loka 30. ing. Boris Vede, uslužbenec — Projektivni biro 31. Dora Klemenčič, uslužbenka — Centrala NADZORNI ODBOR 1- Drago Mandeljc, gradbeni tehnik — Gradbeno vodstvo Ljubljana 2. Janez Škofič, varnostni tehnik — Centrala Ljubljana 3. Vinko Jerman, Centralni obrati Ljubljana V sredo 26. julija je šla delegacija kolektiva ljubljanskega gradbenega vodstva na Zavod za stanovanjsko izgradnjo. Delegacijo so sestavljali: predsednik sindikalne podružnice Ivan Žorž. predsednik delavskega sveta Jože Kapelj, predsednik upravnega odbora Marko Kadunc ter stavbovodje Zorko, Kalin in Stare. Delegacija se je napotila k investitorju, ki največ dolguje ljubljanskemu gradbenemu vodstvu in je bil obisk v zvezi s sklepom občnega zbora sindikalnega odbora podjetja, naj kolektivi sami pošljejo delegacije k neredno plačujočim investitorjem. Kaj so opravili? Tega se v polni meri zaveda precejšen del članov delovnega kolektiva Gradbena vodstva Maribor, zato so se tudi vključili v vrste pro-sto-vo!jnih darovalcev krvi. Dne 6. junija so naši delavci, darovalci krvi, proslavili svoj dan v počitniškem domu na Pohorju. Proslavo je otvoril predsednik odbora in član občinske komisije za prostovoljno krvodajalstvo tov. Ivan Gajšt in med drugim dejal: S ponosom ugotavljamo, da smo tudi mi kot prostovoljni darovalci krvi ali kot aktivisti prispevali svoj delež v tej veliki človekoljubni akciji. Kri ni zdravilo, ki bi ga lahko dobili kadarkoli na recept ali v lekarni, vendar je odločujoč čini-telj pri reševanju življenja. Prav zaradi tega je zelo važno, ali bo dovolj krvi. da bomo lahko rešili tiste, teoretično že izgubljene, pri drugih pa skrajšali dobo bolovanja in jih tako čimprej vrnili domu in produkti ji. Statistika kaže, da prihaja največ ponesrečencev in porodnic pa tudi ostalih bolnikov, ki jim je kri ne-obhodno potrebna za rešitev dragocenega življenja, prav iz podjetij. Zato se tudi mi aktivno vključujemo v to požrtvovalno, človekoljubno akcijo s tem. da pomagamo Tečaj je zalijnn - toda Tečaj za polkvalificirane zidarje, ki ga je organiziral Center za izobraževanje v prejšnjem mesecu na gradbišču v Kranju, smo z uspehom zaključili. Od 34 prijavljenih si je pridobilo polkvalifikacijo 24, čeprav so bili kriteriji za ocenjevanje sorazmerno strogi. Priznati moramo, da so bili tečajniki ftrid-ni, saj so poleg rednega študija med tečajem napravili 8.688 m2 grobega ometa, vzidali in pričvrstili 305 vratnih okvirov, zazidali 740 m2 predelanih sten. napravili 3020 m2 cementnega obrizga v kletnih prostorih, vzidali 120 m2 dimniških vratič itd. Skupno so opravili 6.942 ur praktičnega dela. Tečajnike je prak- Delegacija je predočila direktorju Zavoda položaj podjetja, ker zmanjkuje denarja za plačilo kooperantov in da je položaj že tak, da je v nevarnosti izplačilo rednih zaslužkov. Zavod za stanovanjsko izgradnjo pa dolguje ob koncu junija že 2(7 milijonov dinarjev. Delegacija je pozvala predstavnika Zavoda, naj pove, kako je z denar- jem, ali ga imajo ali ga bodo kmalu dobili in plačali situacije, ali pa naj povedo, na kateri izmed stavb naj ustavijo delo, če denarja ne bo. Predstavnik zavoda je jasno povedal, da se položaj glede sredstev ne ho bistveno popravil tudi v prihodnje, glede tega, kje bi lahko ustavili delo. pa je dejal, da bo dal Zavod odgovor do 10. avgusta. v najtežjih trenutkih svojemu sodelavcu-, svojemu prijatelju, človek — človeku. Dokažimo posameznikom, ki namerno ali pa iz popolne nepoučenosti pa tudi samovolje zavirajo darovalcem odhod k oddaji krvi, da smo na višji stopnji kulture kot oni sami. Ne želimo, da bi takemu »kontrapropagatorjiu življenje viselo samo še na nitki in ne bi bilo več odvisno od zdravnikovih veščin in učinkovanja zdravil, ampak le še od dobrega neznanega darovalca krvi, ki mu lahko še edini reši življenje. Z zadovoljstvom moramo priznati, da v našem podjetju ni bilo »kontrapropagatorjev«, niti ni bilo čutiti kakšnega zaviranja v tej akciji. Kljub temu pa vidimo danes, da je število te armade le premajhno glede na število' zaposlenih pri nas. Delna krivda je v tem, da te akcije niso bile dovolj organizirane, temveč je slonelo vse le na eni osebi. Kljub pomanjkljivi propagandi pa vidimo, da je še danes v našem podjetju 440 članov kolektiva. ki je prostovoljno oddalo kri. Ob koncu je tov. Gajšt izrekel posebno priznanje tov. Aleksandru Gašperju, ki je oddal kri že 21-krat. I van Dvajseto obletnico so naši šoferji praznovali v Polhovem Gradcu ŠOFERJEM NA POT tično poučeval inštruktor tov. Franc Rakef. Posamezniki so izdelali takole: z odličnim uspehom Vinko Zvonarek. s pravdobrim uspehom Martin Petek iz Maribora, Anton Rojs iz Maribora, Anton Vnuk iz Celja, ostali udeleženci tečaja pa z dobrim in zadostnim uspehom. Dobro sta se tudi izkazala Tone in jože Hud-žek iz Zaloga. Tečaj je sicer zaključen, diplome na papirju, toda to je še premalo. Absolventom tečaja pa priporočamo, da se-še sami naprej izpopolnjujejo, kajti le tako bodo teoretično znanje uspešno koristili s praktičnim delom. Vsako leto 13. julija praznujejo šoferji svoj praznik. Čeprav dva dni pozneje, se je v soboto zbralo na dvorišču Centralnih obratov 42 šoferjev in se odpeljalo v Polhov Gradec. Letošnje praznovanje je še bolj pomembno, saj proslavljamo 20. obletnico vstaje, ko so 13. julija 1943 prvič stopile'v akcijo prve partizanske mobilne enote, ki so sodelovale pri zavzetju Žužemberka. To je bil prvi velik uspeh — to je veliki praznik naših šoferjev. Pri izpolnitvi planskih nalog našega podjetja so tudi šoferji doprinesli velik delež. Tako so v lanskem letu prevozili 1.307.945 km. s tovorom 677."43 km ali 3,404.621 ton km. V prvem polletju letošnjega leta pa 701.120 km (to je skoraj 20-krat okrog Zemlje), s lovorom 367.029 km ali skupno 1.931.164 ton/km. Te številke nam povedo in prikazujejo, da je tudi prispevek naših šoferjev ogromen. Največ kilometrov v lanskem letu je napravil šofer tov. Alojz ZALOŽNIK z avtomobilom FAP S--10355. saj je prevozil kar 60.764 km. Najstarejši šofer pri podjetju pa je tov. VINKO IRM A N. ki že od leta 1945 dan za dnem prevaža za pod jel je. Šef avtoparka tov. ALBIN KOPAČ pravi, da je s šoferji zelo zadovoljen. Pokazali so veliko volje in vložili ogromno truda za čimboljše uspehe. Avtopark ima svojo ekonomsko enoto. V lanskem letu so ustvarili 214.191.000 din realizacije prvih treh mesecih letošnjega leta so bili pasivni, sedaj pa se stanje vidno izboljšuje. Upravnik Centralnih obratov tov. Anton Martinšek se je ob zaključku majhne proslave v Polhovem Gradcu šoferjem zahvalil za njihovo požrtvovalno delo in čestital k njihovih! uspehom ter med drugim dejal, da so s povečano mehanizacijo postavljene pred šoferje mnogo večje in odgovornejše naloge, kajti vedno več je potrebno previdnosti. Prepričan pa ie, da bodo Gradisovi šoferji kot doslej tudi v bodoče častno izvrševali vse postavljene naloge. Vsem šoferjem srečno vožnjo! L. C. »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetia Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna žToneta Tomšiča« v Ljubljani. — — Izhaja mesečno. maM8 Krm 1 Bežno skica iz MGrod sovih‘' poč^nišk h domov v Poreču in Ankaranu # Na sp osno so dopusin ki v obeh domov h zelo zadovol;nt m se dobro počutijo Ko sem zjutraj odrinil iz Pirana na pot. se je sonce začelo skrivali za oblaki, morje pa je bilo rahlo valovito. Cez dobro uro. ko sem pristal v Poreču, je še povlekel oster piš, streho mojega ficka« pa so zmočile prve kaplje. No, ravno pravi dan sem si izbral za obisk Gradisovega doma. sem si mislil, ko sem zaklepal avto, s kopanjem itak danes ne bo nič. »Oho. že spet pri nas,« mi je čez nekaj minut segel v roko inženir Rudi Cerkovnik. >Kar prav je, da ste prišli, boste vsaj videli, kakšen le dom danes.c Za hip sem se v mislih preselil v lansko leto. Ravno ob tem času sem tedaj obiskal prvo skupino prostovoljcev, ki je šla gradit — pravzaprav obnavljat — staro, na pol porušeno, bombardirano karabinjersko vojašnico. V duhu spet vidim same ruševine, črno. od ognja in bomb ožgano zidovje trinadstropne stavbe, brez strehe, brez oken in vrat. In na dvorišču ležijo kupi kamenja. Sredi njih pa se mogočno bohotijo koprive in najrazličnejši plevel. Skratka — »idealno« pogorišče, ki se ga 15 let po vojni ni niliče dotaknil, da bi mu odvzel pošastno podobo, kakršno je tej okolici zarisala vojna. Zdaj, po pičlem letu dni, je tu počitniški dom. Inženir Cerkovnik in komercialni direktor Iko Ravnikar mi povesta da so se 15. maja že vselili prvi dopustniki. Gradisovi delavci in nameščenci iz vseh krajev — Maribora. Celja. Jesenic, Ljubljane in drugod. Zdaj je la počitniški dom namenjen delavcem, da si v njem oddahnejo, odpočijejo, navžijejo sonca, morja in morskega zraka. Toda — beseda dom se mi zdi kar preskromna. Pravzaprav je to že pravi hotel. Vse se blešči, povsod vzorna snaga. Občudujem prostrano jedilnico, svetle sobe z novim pohištvom vzidanimi omarami in umivalniki, kopalnice, prhe, hladilnike, pralne stroje in kaj vem kaj še. Seveda ne manjka televizije, radijskega sjrrejemnika in gramofona. Skratka, tudi najbolj razvajen inozemski turist se v tem domu ne bi mogel pritoževati zastran udobja. »Nič se ne čudim, da so tu dopustniki zadovoljni,« sem se obrnil k upravniku doma tov. Baumanu, ko sva zavila čez vrt. Pomol je danes prazen. Seveda morje je pošteno valovito. Razen tega je danes ravno tisti dan, ko so nekateri dopustniki že odšli domov, novi pa še niso prišli. Inženir mi razlaga, da je ta košček doma pravcati eldorado vseh otrok. Trije sandolini in en čoln — to je vsa flota doma — so od jutra do večera v prometu. Najmanjši, tisti, ki plavajo kot kamen, uživajo v plitvem bazenčku. Ostalim je na voljo toplo morje, čisto kot kristal. v vročili dneh vabljiv kot magnet. Seveda je samo ob sebi razumljivo, da je na pomolu dovolj ležalnikov in prha s sladko vodo. ?Starši se tu res odpočijejo,« mi razlagajo dalje. »Otroci so po ves dan zaposleni s svojimi igrami, nikomur pa se tu ne more nič zgoditi.« »In verjetno se odpočijejo tudi otroci,« priporiiniino. : ko se lahko za nekaj dni izmuznejo preveč skrbnim niniiiicnm in očetom.« Dež se spet močneje vlije in naju prisili, da zavijeva znova na teraso. ki je pokriti s streho iz plastične mase. Ob skodelici turške kave razlaga inženir, ki je izdelal projekt tega doma. kaj bo treba v prihodnosti še izboljšati. Podaljšati bo treba pomol, otroci bodo dobili še igrišče, /lasti pa bo treba zasaditi več zelenja, trave, rož in raznih ovijalk. Potem bo vrt, ki se razprostira med morjem in domom, še vse bolj vabljiv. Tovariš Ravnikar mi pomoli knjigo vtisov. »Kar tu noglejte. kaj ljudje pišejo,« mi pravi, ko sem hotel vedeti, kako se počutijo dopustniki v novem počitniškem doni ii. Že bežen pogled med jirve vrstice me prepriča, da bi to knjigo vtisov moral pravzaprav imenovati — knjiga pojtval. »...Z zadovoljstvom Ugotavljam, da je naš dom res udoben. Zelo dobro sem se počutil v tem okolju...« piše med drugim tovariš Vili Breznik. »... Prijetno smo presenečeni nad krasno ureditvijo doma in odlično jiostrežbo ...« so nekje zapisali Jeseničani. »... Vsem dopustnikom želim enako prijetne jiočitnice ...« je zapisal inženir Arnež. Seveda ni pozabil pohvaliti Katice in Ivanke, vsega zaposlenega osebja in hladne pijače. s katero so si gasili žejo celo na plaži. s... Bili smo najbolj zadovoljni 2 dobro hrano...« so med drugim zapisali Cadovi. Takih in podobnih laskavih ocen je v knjigi še dolga vrsta. Pač, nekdo pa se je vendarle rahlo pritožil. Nad »strogim« hišnim redom, ki veleva, da mora ob desetih zvečer v domu potihniti ves hrup. »Tudi za tiste, ki bi radi nekoliko poveseljačili tja v nočne ure, bo kmalu urejeno,« je razložil inženir Cerkovnik. Peljal me je v kletne prostore, kjer so že vidni obrisi bodočega bara. »Tu celo hrup najbolj glasnih razgrajačev ne bo prodrl do goslov, ki že počivajo. Dovolj so debele stene.« se je nasmehnil inženir. Pred odhodom še skok v kuhinjo. Tudi tu je vse sodobno urejeno tako kot v ostalih prostorih. Kuharica pripravlja kulinarične dobrote na električnem in plinskem štedilniku. V kleti je namreč dovolj velika jeklenka, polna butana. Po ceveh je plin napeljan v kuhinjo do štedilnika.. Ob stenah je polno omar. miz in pomivalnih korit. Inženir razlaga, da je tudi tu vse smotrno urejeno — skratka, tekoči trak. Iz. električne pečice zapeljivo diši. Vprašam kuharico, kaj bo danes dobrega. »Juha, dušen nz, sv.iij^ku pečenka, solata...« našteva naša mirni. V' jedilnici obkolijo upravnika otroci. Prišli so s prošnjo: radi bi poslušali gramofon. Popevke :z Opatije. Prošnje ni mogo/e odkloniti. Pogledam na uro. Precej časa sem že tu. In nekaj se svetlika na obzorju. Morda bo res. kar je povedal inženir: da ima Poreč najmanj deževnih dni v Istri. Zelo verjetno se bomo popoldne še krepko kopali in sončili. Poslovim se od prijetnega okol ja. »Na svidenje! In obilo sonca vam želim v prihodnjih dn"1’' * Ankaran. 18 julija Sonce, vroče sonce. Ura je pol devetih. Morje je mirno kot olje. Pod menoj leži kot na dlani ves koprski zaliv. Tam na oni strani se odražajo stavbe Kopra in Izole, čisto zadaj vidim Piran z značilnim cerkvenim zvonikom. ^avijeni s.ceste preki morju. V cipresah: oljkah in drugem drevju se oglašajo škržati. Na verandi pred jedilnico, ki je vsa zavita v zelenje. je še precej gostov. Na počitnicah se pač nikomur ne mudj. Zdaj je čas. da se človek spočije in naspi. Dva mlada fanta sta si po zajtrku privoščila partijo namiznega tenisa. Balinišče, kegljišče in odbojkarsko igrišče pa samevajo. Čeprav jo še zgodaj, sonce že preveč greje, da bi se komu zljubilo skakali in tekati. »Kako so ljudje zadovoljni,« sprašujem upravnika tovariša Staneta Kirna. »Pritožb ni, zato mislim, da je vse v redu,« se mi nasmehne v odgovor. »So s hrano zadovoljni?« »Ne vemo. No, včasih pride sicer do manjših nesporazumov. 5aj ve_ ste, okusi so različni. Na primer za ribe,« razlaga upravnik. »Nekateri si na morju zelo želijo rib, drugi spet ne. Ko smo zadnjič pri-pravTli za kosilo ribe. smo seveda nekaterim zelo ustregli, nekaterim pa ne. Zdaj smo naredili tako, da sta volk sit in koza cela: tisti, ki imajo radi ribe, dobijo ribe. tisti, ki jih ne marajo, pa kaj drugega.« Resen problem pa je tu voda, razlaga tovariš Kirn. Sicer pa je to splošen koprski problem. Skoraj trikrat na teden popoldne nimajo vode. To pa je pravzaprav edina pomanjkljivost. ki tare dopustnike in sploh počitniški dom v Ankaranu. Sicer je pa ta okolica skorajda lepša kot v Poreču. Ves dom leži sredi zelenja, med drevjem travniki in rožami. Rad verjamem da je tu idealno bivališče za tiste, ki si žele miru. miru in sjjet miru. Dom ;e pravzaprav čisto odrezan od sveta. Do Kopra moraš imeti vsaj motor ali avto. Peš je predaleč. Poreč ima hotele in mestni živ-žav v neposredni bližini. Lepo je na obalah sinjega Jadrana... Čeprav nas je malo. boste vedno dobro postreženi, pravijo člani uslužbenci počitniškega doma v Ankaranu »In koliko imate tu dopustnikov'''« »Nekaj več kot v Poreču. Zdaj jih je točno 105,« razlaga tovariš Kirn. »Vrli tega imamo pod šotori še 50 učencev osemletke iz Dolnje Bistrice pri Murski Soboti. Nad to šolo je »Gradis« še pred leti prevzel patronat in vsako leto preživi 14 dni v našem domu okrog 50 učence'' te šole.« S'uf pogledam na morje. Mirno gladino so zdaj razbrzdali prvi trije kopalci. Dva se držita bližine obrežja, tretji pa je zaplaval daleč od kopna. Ob pomolu je že precej otrok. Seveda, tu je njihov svet: mivka, tobogan, skakalni stolp z desko, sandolini. čolni... Odrasli se počasi, odpravljajo med zelenjem pi' stopnicah jiroti morju. Potem pridejo na vrsto vsakdanja opravila: mazanje z najrazličnejšimi kre- mami in olji proti opeklo..mi. p«, tem pa se leno iztegnemo na ležal niku in predamo vročim sončnim žarkom. Toliko časa, dokler pripeka ne postane prehuda in nas začne koža skeleti. Potem jia — hajd v morje! Ko se shladiš, spet pod mrzlo prho, nato pa ali v zavetje velikih senčnikov ali pa ponovne na ležalnik. Odvisno, je od tega kakšno barvo ima koža ali pa kakšne so želje dopustnikov. Poslovim se od tovariša Kirna ki ima ves dan dovolj opravkov. Motor zabrni, avto se požene p« gladkem asfaltu proti Kopru. Sonce pa pripeka. Vztrajno, neusmiljeno. Toda nič zato. naj kar pripeka. Za tiste, ki zadovoljni uživajo svoj dopust ob morili v Poreči in Ankaranu. V teli dveh biseril ob (adranii. ga ni nikoli dovolj. I. P. Ne deceiitralizacija, a>pak anarhija! V zadnjem času se precej govori je bil obveščen, naj jo pošlje na sati vsega, kar je imenovani izja-in prše o decentralizaciji. Em si jo določeno gradbišče, čim bo skiinčal vil. Ker pa se vrtimo precej okoli tolmačijo tako, drugi zopet druga- delo. Žabe ni bilo in ni bilo. Konč- decentralizacije, mi je nehote sinice. Kogarkoli pa vprašaš — kako no pa se je izvedelo, da je obiskal la v glavo misel: »Kaj, če si morda se bo to izvedlo konkretno v na- šefa gradbišča, ki je še vedno po- možakar na ta način zamišlja de šem podjetju —, ne more dati zadovoljivega odgovora. Pa poglejmo dva primera iz naših edinic! sredoval žabo, šef tretjega gradbi- centralizacijo?« Jedra še nisem po- šča in jo endstavno odpeljal. Vsi vemo, da nam teh strojev pri- slednjih vrstic. vedal, zato ga boste spoznali iz na- Odšel sem takoj po telefonskem . . . manjkuje in je iz dneva v dan za Stiiii »Gradisovci« dobro poznajo njih prava borba. Vemo pa tudi, da pogovoru na sektor z namenom, da organizacijo podjetja in so tudi na je v podjetju oddelek, ki vrši pre- razložim stvar in poučim delovodjo tekočem s spremembami. Tokrat pa dispozicijo strojev in vodi točno o naši organizaciji. Cesar po tele-kaze, da jih je malo ^ zaneslo, ali evidenco o premiku. Da se ne bi fonu ni povedal, sem zvedel na sek-a^so v decentralizaciji bolj na te- prehitro izvedelo, je še strojni re- torju. Delovodja je namreč zahte- ferent malo zamudil s pošiljko stroj- val ml strojnika, da pobere po sek- E; očem, kakor...? Bilo je v minulem juliju. Šef edi- nega in odpremnega lista, niče je imel 500 kg žabo. Večkrat . Vse je še nekako v redu torju zračne cevi in kladiva, jih tudi opere in očisti ter vrne v skladišče, »krvava« še ni, ker je tehnični Strojnik mu je dejal, da ni zadol- pomočnik šefa edinice, ki pričaku- žen s cevmi niti s kladivi ter da je žabo, na dopustu. A ko se vrne? je to stvar skladiščnika, zato ne Če drugi ne, ga bo sigurno slišal v bo očistil. Pri tem se je delovodja oddelku mehanizacije tisti, mimo razburjal s pripombami, da je sla- katerega je brez vednosti skočila ba organizacija, da je moja dolž-žaba iz Jesenic v Koper. Pa kaj bi nost urediti tako, da bo s kompre- Hdio, tu czHtKatni odt-Kati/ _ ____ ________________ ___________r i7„ dnlje pisaril? Saj bo do tedaj, ko sorjem. cevmi in kladivi vedno za-— Halo, tu Centralni obrati. Ve- nr^birali L a„iL„ durojsgtitttUci Za nami dneoi težki, so,. za nami je gorje. Z boji hudi, žrtev kup, pregnali tujca smo z zemlje. Nihče trpinčil nas ne bo, mi zdaj smo gospodarji. Sami uživamo plodove dela, ki s trudom bili so sejani. Dvajset let minulo je, ko narod naš je ostal. Iz tisoč grl prevrelo je, nihče od nas ne bo več hlapčeval. Pripomba uredništva: Tov. Aleksander Felier iz Gradbenega vodstva Ljubljana nam je poslal dolgo pesmico, v kateri se spominja prebujene poti naših narodov v minulih 20. letih. Zaradi pomanjkanja prostora objavljamo le delček nje. dolžen strojnik mehanizacije, da sektorski teh- SKRB ZA KADRE V podjetju imamo 339 vajencev novanje in prehrano. Pri praktič- raznih strok. Od teh se jih največ nem delu na gradbiščih so zadol- zračne cevi in kladiva? Iz vljudne- Nazadnje se je le vdal in priponi- uči zidarske in tesarske stroke, kar ženi naši najboljši kvalificirani de- rtr,.,’; hJis, 1 • » K?Vien]e za pra- sa zahvaljevanja sem sklepal, da nil. da je to hotel doseči od stroj- je razumljivo, saj smo gradbeno lavci, da jim nudijo strokovno po- g . to se je ze bližalo krapi in je s p0jasnii0m zadovoljen. Čez nika zato, ker mu primanjkuje de- podjetje. Na nekaterih gradbiščih, moč. Za svoje delo prejemajo va- boste prebirali te vrstice, že vse zujo t&foj. ... j , . , dobro in pozabljeno. smo tako dragi itd. . a! 'p ,r\LplJtra' Poglejmo še drugi primer! Zazvo- K sreči je dospel tek Slep1 toda n^od rolstva ^ ni telefon s sektorja gradbenega nik. ki je dopovedal delovodji, da TtHr, !j 10id p i • ,7 1 vodstva Ljubljana. Pomožni delo- je na napačni poti glede najemnin ri i n h ili. Lnd0"00'11 r r VO(lia sprašuje, kdo je dolžan po in organizacije ter da popolnoma tek, ki je nabijal kamenje za pra- ko je skoraj poslednjič udaril s krampom, se je naenkrat začul st ra nekaj časa me v isti zadevi spra- lovne sile. Strojnik, ki je bil nekaj predvsem pa na gradbenih vodstvih, jenci nagrado od 3.500 do 7.000 di-šuje delovodja istega sekjorja. Ker časa navzoč pri pogovoru, je mirno je skrb za vzgojo vajencev dokaj narjev mesečno, oziroma tisti, ki „„ --------------1..-I------j-^-1 ^ -- ‘-J- i- J-<~ -J ---- T—„ ------------------------------'jih ali samskih din mesečno in It rt Ki i f nrtl~ No 41 } * 11 ~ 1 4 UCIATV UUJtt IMCg« IV/IJO. IVCI’ JC IIIIIIIU J'- z, ci v vr j u vivzivcij jicjcv 111^ u, UZ, 11' r,- / i.° n.ii-1-1 1€ ot> ezap .toR' se ni predstavil, sem bil mnenja, dejal: »Če bi se tudi to delo od dobro organizirana. Imajo svoje prebivajo v naseljih n Vn /) / ■ ri " t° D ‘I*1 je začetnik pri podjetju, ki še mene zahtevalo na primeren način, vzgojitelje, ki jim nudijo pedago- domovih, do 1.900 din ^iCO r.b>'0^Ci fi™^0 S° ne pozna naše notranje organizaci- bi ga izvršil, čeprav je moja ura ško in ideološko pomoč, jim poma- brezplačno hrano ter stanovan je. ho vit <>° ran'eno t'iko° da 'e danes ^e’ njemu sem hotel dati po- dražja od nekvalificiranega delav- gajp| pn njdiovih najrazličnejših Kazen ^ tega prejmejo še v svoji 98% °slepnin 'Razloči 'le medte obrile i®-"11"- Ke.^pa !,,c Stal.n?. preH‘: predmetov. njal in vsiljeval svoje misli, kajti Toliko v pojasnilo, kje lahko kaj v dobre in delovne ljudi. problemih, jih pravilno usmerjajo učni dobi brezplačno tri pare de- n„,, - • 1 , 1 ur tako bi bilo trenutno zan j najbolj- prihranimo, ali pa, če si tako za- > &0 časa je bolooal. Na Aoezi nisv« T*ri«1n vaLrl mišlimno Herontralizaciio? lovnih čevljev, tri delovne obleke, še. nisva prišla do zaključka. Ne bi hotel na tem mestu popi- slepih je napravil izpit in se pozne pnsiu uo zumjucku. mišljamo decentralizacijo? je ob širokem in humanem razumevanju upravnika Centralnih obratov tov. Martinška zaposlil kot telefonist. S kraja ni šlo gladko, toda kmalu se je privadil. Vsak dan veže okrog 200 telefonskih razgovorov. Z delom je zadovoljen, le telefonska centrala mu rada včasih malo na- Žal vajenci vedno tega ne doje- in šest parov perila in eno praznič--majo pravilno — poskrbljeno je no obleko. Ugodni pogoji! A. V. za njihovo udobno in kulturno sta- OBRAZLOŽITEV SINDIKALNE PODRUŽNICE CO LJUBLJANA K ČLANKU Starejši ljudje bi znali te pogoje ceniti, mnogi vajenci žal ne. Vsi vajenci so prav dobro seznanjeni s svojimi pravicami, pozornost podjetja do njih skoraj vedno prezrejo, svojih dolžnosti pa se največkrat ne zavedajo. Edinice se pritožujejo nad njimi, češ da so nedisciplinirani, objestni, ošabni in Maja je tehnični sekretar sindi- tu in tovarišu Lorenčiču s primer- račune, s čimer je Zveza sindikatov malenkostne0 na palce' ''lahko Vol en'0 oškodovana za cit. znesek. (Citira- ralij saj so miac|i in 5e neizkušeni' gaja. Tako se je tov. Trontek vklju- ^ ^ _______ čil v kolektiv in postal aktiven član kalnega odbora podjetja »Gradis« no obrazložitvijo pomote. _______^ ^ ......... nase družbe. C tovariš Jože Lorenčič z dopisom Neutemeljena je bila tudi obraz- no iz dopisa Občinsikega sveta Ljub- Včasih p a "presega 'rVjihovo'olimiša- zahteval seznam članstva in pobra- ložitev, da sindikalna podružnica Ijana-Moste-Polje z dne 21. 6. 1961.) nje vse meje Stane Babič in An-ne članarine za leto 1960 ter za ni poravnala regresa v znesku Nadalje hrani v arhivu dopis Sin prve štiri mesece 1961. Ker je bi- 40.096 din Počitniški skupnosti Mo- dihalnega odbora podjetja z dne 26. edina v podje/jVfVsta'kar Ir! dnVv la tovarišica Petelin Pavla, blagaj- ste za koriščenje letnega dopusta 6. 1961, katerega tretji odstavek se enem mesecu neopravičeno izostala dela. Zakaj? Uprave edinic so za take primere dolžne ukrepati. .: u „ , .i..x1 _ i -i ničarka sindikalne podružnice UCO, naših članov v letu 1960. Ta znesek glasi: S tem primerom nam še ni takrat na bolniškem dopustu, je je bila dolžna poravnati Uprava jasno, ali ste namerno dali takšne _______________________ ________ _____ ^ zaradi kratko postavljenega roka CO in je dala nalog za plačilo z podatke odboru, da pridobite na vi- Včasih zaslužili to za vzor veliko- sestavil zahtevane sezname tajnik nakazilnim listom št. 80 dne 29. 3. šini dotacije, ali ste res pobirali krat pa nič ne zaleže. Vajenci, ver- tovariš Lazar sam. Sezname je se- 1961 centrali podjetja, katere dolž- članarino v višini kot navajate in jemite, da je upravi podjetja ozi- stavil na podlagi pobrane članari- nost je bila, da znesek takoj naka- občini premalo odvajali. Ako ste roma organom upravljanja to tež- „0 n„„i, rag—^ i ; .„0-^ d„x:o.:,o.: ,.r--„„ „„ ]_0 pa kaj ko vj sami silite v to. Če bi le malo brzdali sindikalne svojo mladostno ambicioznost, bi ne zadnjih dveh mesecev, t. j. maj- že Počitniški skupnosti Moste-Po- občini premalo odvajali, se ne moča in aprila 1961, ker je bila vsa Ije. Zaradi težkega finančnega po- rejo ujemati znamkice, ostala dokumentacija zaklenjena v ložaja, ki je nastal v letošnjem le- £e je obrazložitev arhivu. Glede na to, da se je čla- tu, je centrala najprej nakazovala podružnice pravilna, lahko iz tega prihranili sebi in kolektivu veliko narina pobirala v letu 1960 po niž- večje zneske in tako je ostal znesek primera potegnemo dokaj dobro šo- nevšečnosti, uspehi na delu in ji lestvici, je popolnoma razumlji- Počitniški skupnosti nenakazan. Jo. Nevarno je takšne številke stre- ' ’ "v' vo, da je tako prišlo do takšnih 'Pripominjamo pa, da so člani sati »iz rokava«, ali pa dajati po- razlik. Odločno pa zanikamo, da bi nadzornega odbora sindikalne po- datke na podlagi dvomesečnih lo. Nevarno je takšne številke stre- šoli pa bi bili znatno boljši. Pripomba uredništva: Pisma va- s takim poročilom koga oškodovali družnice ob občnem zboru aprila zultatov za 14 mesecev nazaj. Kaj jencev že dolgo pogrešamo. Opišite ali zavedli občinski sindikalni svet, 1961 na podlagi blagajniške knjige takega pač funkcionarji sindikalne nam va*e c*e^° *n probleme, c- m orvl rv »' I /1 1 1 I c> 4 it n 1 r\ r \ n t n Lvilo lo.fo O ri n — ~ A v • i* še manj pa si pridobili s tem večjo ugotovili, da je bila le-ta vodena podružnice ne bi smeli delati, dotacijo. pravilno. Ko se je tovarišica blagajničar- M* smo sicer za objektivno kritika vrnila in ko smo dobili' dopis ko vedno sprejemljivi, ni nam pa občinskega sindikalnega sveta Ljub- razumljivo, zakaj se kritik pod čla-Ijana Moste-Polje, smo podatke nek ni podpisal. Predsedniku sindi- M. C. V podjetju je dovolj sposobnega kadra preverili in^ takoj' poslali pravilni kalnega odbora podjetja zadeva V7i'cCnU koordinacijskega odbo- Iz diskusi je je razvidno, da ima seznam števila članov in znesek po- sploh ni bila znana, čeprav je čla- ra podjetja »Gradis« dajem podjetje dovolj sposobnega kadra, seznam števila elanov m znesek po ^ ;sarl v imenu sindikalnega svoj prispevek k oceni konference ki bo znal uresničiti še tako'zamo- brane članarine sindikalnemu sve- Izkoriščanje težke mehanizacije od 21. *V. do 20. VI. 1961 p-dbora Polcs" tG^a pa sjnatramo, sindikalnega 0'clbora podjet ja, ki je tano probleme in ni strahu za ‘uspeh, da je bila'dolžnost sindikalnega od- bila 17. julija letos. Slišali smo dobre, koristne in vsd- bora oziroma njenega tehničnega Naj prej naj omenim, da so vodil- stransko sprejemljive predloge, ka-sekretarja tov. Lorenčiča, da po- ni pobticni funkcionarji pri pod- terdi ni zanemariti, treba se je va- Naziv 'stroja IS 14 3 3 6 13 4 7 12 1 63 Skupaj: buldožerjev nakladaci skreperji bagrov dumperjev valjarji kompresorjev žerjavov viličar 2 Is cu 1.900 380 320 840 1.820 480 660 2.160 100 a i => ai 1.631 662 210 1.513 2.115 526 1.387 1.784 144 »O "n 85 174 65 180 116 109 210 82 141 moto ng mestu preveri, preden pri- i?biu lani aLV!0'! potrebo po bolj de v taki obliki pred javnost. Dolž- koordinaciji .m_ reševanju pro-nost sindikalnega odbora podjetja 8.660 9.969 »O 3 M S 3 NI 1.854 769 300 1.720 2.312 603 1.667 1.959 167 11.351 97 202 93 204 127 125 252 90 167 nje vživeti in jih uresničiti. Še posebej je treba pomagati naši mla- uvo,. biemov tako med OO ZK kakor po dini, saj ima podjetje v svojem je med'drugim^Iudr ta'^da^nadzm vsestranski pomoči drugim politič- sestavu precejšnje število le-teh. ruje pravilno poslovanje podružnic nim organizacijam v podjetju in je Predstavniki mladine so na konfe-in ob ugotavljanju eventualnih ne- bij za to tudi ustanovljen koordina- renči opozorili na probleme, ki jih pravilnosti opozarja in z nasveti ci jsik.i. odbor /»rv Cj r adis, kj^ ta rejo in upravičeno iseejo pomoč pomaga do boljšega poslovanja. cj.. :____ »n- __1., i-: :~ Svetuj emo p i sc n či a uka, ki je po }i pa je bil izvoljen tudi sekretar vsej verjetnosti član sindikalnega 'ega odbora, odbora, da se v bodoče, preden po- stopajo vsi sekretarji OO ZK. Pikra- političnih organizacij. Na koncu apeliram na vse komu-niste podjetja, da pomagajo ures- Usipehi tega dela so se pokazali, ničiti našo osrednjo nalogo po skle-kar je opaziti iz poročila sekretar- pih konference sindikalnega odbora da takšno neobjektivno kritiko v . .-----oV------- javnost, posvetuje vsaj s sindikal- sindikalnega odbora podjetja, ki skupno s sindikalnimi podružnica-nim odborom, če že ne najde kakrš- i*? obiskal vse sindikalne podrnž- mi. nekoii poti do sindikalne podrnž- a!Te v podjetju. Vidi se, da so OO niče. Po vsej verjetnosti tudi od- vsestransko pomagale sindikal-govotrni urednik tov. Cepuš ni pre- ?emu 0db<>rlJ Pri njegovemu delu. veril podatkov (zadeva je bila nam- ... P,0r°cda je razvidno, kje so se Sekretar koord. odbora ZKS »Gradis« Leopold Torkar Liub- aff s^posvetoval fuŠšk^"^-’ ^s^enetSij^S izkoriščanja nekoliko dvignil v pri- Ijana, strojnik Mišič Franc, merjavi s prejšnjimi meseci, kar je — bager UB 1 G-17427 za 194 povsem razumljivo in nujno v tem obratov, ur na separaciji Obrata posvetoval borom glede članka, ker sicer bi ju. Skratka, delo sindikalnih po- letnem času. Naj večje pVrebe so grabil polizdelkov ‘sUojnlkaLe^ sindikalno podružnico. ta odpadel vsaj, kar zadeva našo družnic je zadovoljivotam, kjer V drugi polovici letošnjega leta bile po nakladalnih strojih, kom- Radko in Špeh Franc, prešo r j ih in dumperjih. Najmanj so — dumper Koehring G-21347 za zaposleni skreperji, ker za njih ni 175 obratov, ur na separaciji Obra-litšreznega dela. ta gradb. polizdelkov, strojnika Od 63 strojev težke mehanizacije Strojin Jože in Krevs Milan, dobro organizirane OO ZK. kar praznujejo 5o7letnico naslednji čbi" se je tudi pokazalo na tej konfe- ni kolektiva: Sindikalna podružnica renči. Sama konferenca nam je po- t. Franjo Jože, nabavni referent, »Gradis« Centralni obrati drobno pokazala tako gospodarski roj. 23. 10 1911 Pri nodietiu od ;>1 Ljubljana — 1—i; _-i.-i.--x-' —i-x-: _ _-j « 1 —'' .J •' “ kakor tudi politični položaj v pod-jeUu. Če analiziramo delo same konfe- 8. 194? do 29. 7. 1956 in 1. 1. 1961 dalje; 2. Gostič Margareta, kantinerka, „ „ ___.. ______, PRIPOMBA: Uredništvo je po- ___________ ni obratovalo 11 strojev. Od teh je —vibracijski valjar G-18532 za datke pred objavo v časopisu pre- renče, vidimo, da stoji pred komu- ,a , skorajšnjega okreva- . , , ,. ■ ... - _, , - , , , . - uveljaviti. Tu je potrebna enotna pa sta čakala na predispozicijo. Pia- obratov, ur gradbišče Jesenice, stroj- vilu članov sindikalne podružnice akcija brez kakršnih koli krfmpro- nirano število obratovalnih ur so nik Horvat Štefan. in plačani članarini, korigiran se- misov ali škodljivih tendenc, prekoračili naslednji stroji: Podjetje je nabavilo nov vibracij- znam občinskega sveta Ljubljana- ~ " — buldožer Ansaldo G-16258 za ski valjar in dva stolpna žerjava Moste-Polje o številu obračunane- m 219 obratov, ur na gradbišču Jese- »Weitz« — iz Francije. Valjar je ga članstva in vplačani članarini kažejo v tej ali oni obliki, kar ved- nja' niče; strojnika Ukotič Rudi in Rem- ca. 3,5-tonski in je zelo uporaben, z ugotovitvijo, da je sindikalna po- no škoduje samo nam oziroma vsej 4. Kolektiv gradbišča Jesenice škar Ivan, __ ker z njim lahko vibriramo in va- družnica UCO Ljubljana obraču- družbi. Da bomo to dosegli, se otre- iskreno čestita Šefu gradbišča, Vov: — nakladač Caterpillar G-16685 Ijamo. nala članarino za 324.885 manj od simo tistega nezdravega, rešujmo ku. ki je praznoval dne 2?. ?. svoj za 196 obratov, ur na gradb. Jese- Z novima žerjavoma bomo lahko vplačane članarine. skupno nastale probleme. Rešitev rojstni dan. n.i5'e- stj-ojnika Mihalič Viktor in Fa- gradili višje stavbe, ker sta visoka Nadaljnja ugotovitev občinskega problemov pa je odvisna od nas Prav tako čestitamo delovodja rič Rudi, — kompresor G-16533 za 178 obra- čez 70 m. da sindikalna podružnica samih in od tega, kako se jik bo- Frjanu Jožetu, ki je istega dne pra- A, Vovk UCO ni vršila pravilno svoje ob- mo lotili znoval svoj rojstni dan. Strojniki Con t ral n ih obratov. Na sodih, plohih kosilo — »Dober