Steklarno naj Zelenci skočili rešijo banke med knape ijHuzu Stran4 Stran2 Št. 52/ Leto 61 / Celje, 4. julij 2006 / Cena 150 SIT - 0,63 EUR KUPON ZA STILSKO PREOBRAZBO STIISKA PREOBRAZBA Foto: GREGDR KATiČ SREČA JE OSREČEVATI DRUGE. PRAVI DOBROTNICA IZ LAŠKEGA 9770353734020 pDfGODKI ta pa jim pripnejo nageljne. Častna tribuna na velenjskem štadionu Zelenci skočili med knape V rudarski stan je skočilo 70 novincev - Pohvale na račun velenjskega premogovnika Rudarski stan v Velenju je od sobote bogatejši za 70 zelencev, ki pravzaprav niso vsi povsem zeleni - mladini rudarjem so se namreč pridružili diplomanti višje šole za rudarstvo in geoteh-nologijo, ki pa so ob študiju ugotovili, da so na začetku. In da so torej pravi zelenci, ki jim je namenjen tradicionalni skok čez kožo. Sobotno dogajanje s parado 300 umformiranih rudarjev je pomenilo vrhunec prireditev ob 3. juliju, dnevu rudarjev. Skok čez kožo ima dolgo tradicijo, letos je bil na vrsti že 46., v rudarski stan pa je skočilo že več kot 3 tisoč rudarjev. Namen prireditve je ohranjanje tradicije, s katero želijo mlajšim vsa-diti kali stanovskega tovarištva, starim mačkom pa omogočiti pravo družabno sreča-nje. Letošnji skok je bil še posebej slovesen, saj so na govorniški oder privabili predsednika vlade Janeza Janšo. ki je razmišljal o vrlinah rudarjev, zgodovini rudarstva v Šaleški dohni ter odvisnosti doline od usode pre- Občinske spodbude podjetnikom Potem ko so v Mestni občini Celje letos dokončno ukinili Lokalni podjetniški center (LPC), je občinska uprava izpolnila obljubo, da bo še naprej, a na drugačne načine spodbujala razvoj podjemištva v občini. Na zadnji seji so svetniki tako potrdili pravilnik o dodeljevanju podjetniškili spodbud, v proračunu pa za to namenili 20 milijonov tolarjev. Po ukinitvi LPC je del programa centra prevzela območna gospodarska zbornica, del obrtna zbornica, vavčersko svetovanje pa so prevzele druge institucije in banke. S sprejemom pravilnika se v »igro« vrača tudi mestna občina sama, prvenstveno z namenom, da z dodeljevanjem denarnih spodbud omogoči nastajanje novih delovnih mest in razvoj podjetništva. Pravilnik določa namene, upravičence, upravičene stroške, višino, oblike pomoči in pogoje ZA dodejjevanje sredstev. Spodbujali bodo zlasti začetne naložbe, vlaganja v razširjanje dejavnosti in razvoj, povezovanje podjetij, nove zaposlitve, izobraževanje, pa tudi promocijo, prijave podjetij na javne razpise za pridobitev nepovratnega tujega denarja ler programe za razvoj mestnega jedra. Spodbude bodo dodeljevali izključno na osnovi javnih razpisov. Svetniki so sprejem takšnega pravilnika pozdravili, bili so le v dvomih, ali bo v proračunu zagotovljenih 20 milijonov tolarjev dovolj. Tako je Zdene Podlesnik zelo konkretno predlagal, da že v pravilniku opredelijo znesek za spodbude v višini pol odstotka proračuna. To bi ob sedanjem zneslo okoli 65 milijonov tolarjev, občina pa bi s tako zastavljeno politiko dokazala, da misli resno s spodbujanjem podjetništva in ustvarjanjem novih delovnih mest v občini, ki je po brezposelnosti še vedno v slovenskem vrhu, kot je poudarila Janja Romih. BRST mogovnika (PV) in Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Zaradi razmer na globalnem trgu energetike ima energetsko gospodarstvo velike možnosti, ki so jih z vlaganjem v znanje in razvoj v Šaleški dolini znali izrabiti. Država v strateških usmeritvah rudnika in Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) vidi tudi svojo dolgoročne ciije: neprekinjeno proizvodnjo, varnost in liu-manizacijo delovnega procesa ter odgovorno ravnanje z okoljem. Predsednik vlade je govoiil tudi o prazniku rudarjev in skoku čez kožo, ki krepi rudarsko pripadnost in utrjuje njihove osebnostne vrline. V pozdrave em nagovoru je dr. Milan Medved, predsednik nadzornega sveta PV in predsednik Združenja za energetiko, spregovoril o spremenjenih razmerah na energetskem trgu. PV se je s TEŠ v zadnjih istih, predvsem zaradi vlaganja v posodobitev proizvodnje, znanja in izkušenj, prebil med uspešna in 7-anes!]iva energetska podjetja, ki imajo ugled v tujini. Proizvodnja energije bo postala donosna dejavnost in bo zagotavljala zaposlovanje še kar nekaj let, sicer pa se, tako dr. Medved, že pripravljajo na ustanovitev Sklada za zapiranje - najprej jame Skale, po letu 2040 pa celotnega PV. V znamenju krač Sobotna prireditev je potekala po znanem scenariju, ki ga pripravljajo ob vstopu novincev, odlikovala pa jo je Pivo za direktorja dr. Evgena Deivanča. čeprav je ukinil krače, in dr. Jožeta Zagožna, kije velenjskim rudarjem napovedal še 40 let dela. duhovitost gesel. Na skok dijake in inženirje pripravljajo cel junij. Seznanijo jih z običajem, jim razdelijo uniforme, izberejo tiste, ki bodo na skoku povedali geslo ter jih tudi povabijo k pisanju gesel, ki dajejo ton prireditvi. Kar nekaj gesel je bilo povezanih z dejstvom, da rudarji letos po dolgih letih niso dobili krač (eno od gesel se jc glasilo: Zgodovina je slastna krača, prihodnost j e velika plača), pač pa so pripravili piknik ob Velenjskem jezeru. Že od leta 1994 kot prvega povabijo na sod gosta, ki izvede častni skok. Letos je biU to generalni direktor HSE dr. Jože Zapžen, ki še iz časov, ko je skozi okno v velenjskem stanovanju spremljal parado, ceni rudarski stan. Dr. Zagožen je moral, podobno kot zelenci, stopiti na sod, povedati generalije in geslo, na komando spiti pivo in skočiti s soda. Častnemu skoku so sledili vsi novinci, ki so tako drug za drugim postajali člani knapov-ske bratovščine. Na priredi-t\1 so razglasili tudi najboljših pet dijakov, ki jim bodo omogočili takojšnjo zaposlitev, Za konec so sveži rudarji podali slovesno zaobljubo, se zahvahli, in si privoščili, kaj drugega kot pivo. URŠKA SELIŠNIK Mladi geografi v Avstraliji posegli po medaljah Iz avstralskega Brisbanea se v domovino danes vračajo slovenski udeleženci 6. geografska olimpijade, ki so jo organizatorji pripravili v okviru mednarodne geografske konference. V štiričlansko ekipo so se uvrstili kar trije dijaki s Celjskega, posegali pa so tudi po medaljah. Med dvaindevetdeset tekmovalcev iz triindvajsetih držav so se tako po območnih ir Marko Kek, maturant I. Gi in Tadej Švencbir iz gimna uvrstili vnih tekmo v ije v Celju, Mateja Jurak Rogaški Slatini ter Maria- no Alejandro Kostelec z novomeške gimnazije. Mladi tekmovalci so bili na geografski olimpiadi izjemno uspešni, saj je Marko Kek osvojil srebrno, Mariano Alejandro Kostelec pa bronasto medaljo. Na geografski olimpiadi so točke zbirali v treh disciplinah; v terenskem delu in raziskovanju pokrajine, v geografskem eseju, v okviru katerega je bilo potrebno pojasniti in argumentirati pet svetovnih, regionalnih in lokalnih problemov, ter z geografskim kvizom, kjer ključno vlogo igra splošna razgledanost. PM jI Ledene marelice uničevale pridelek Neurje, ki se je razbesnelo minuli četrtek, je povzročilo kar nekaj škode na Celjskem. Neurje je zajelo celotno območje občine Rogaška Slatina. Škode na kmetijskih zemljiščih zaenkrat še ne morejo oceniti, ker je neurje divjalo v pasovih, kar pomeni, da je na območju enega samega naselja lahko nekomu uničilo popolnoma vse, dragemu pa nič. Na cestno-ko-munalni infrastrukturi je neurje povzročilo nekaj škode na makadamskih cestah in bankinah. Kar se tiče škode na stavbah in gospodarskih objektih, je je bilo največ v kraju Strmec pri Svetem Flo-rijanu, kjer bodo morali zamenjati kar nekaj kritin na hišah. Neurje s točo je povzročilo kar nekaj škode tudi v občini Šmarje pri Jelšah. Zajelo je osrednji del občine od Grobelnega, preko Šentvida, Šmarja pri Jelšah do Mesti-nja. Toča premera približno štui centimetre je sicer padala približno pet minut, vendar je kljub temu povzročila kar nekaj škode. Po prvih podatkih bodo morali zamenjati dvanajst strešnih kritin, gre predvsem za salonitne. Odneslo je tudi nekatere banki-ne, zamašilo propuste in odvodne jarke, čepravvečje škode na cestah ni. Poškodovani so seveda tudi vinogradi in poljščine. Na kmetijskih površinali naj bi bilo po prvih podatkih uničenih od 20 do 30 odstotkov pridelkov. Žitarice, ki jih ni uničila toča, je polegel močan veter v sunkih. Župan Rogatca Martin Mikolič je povedal, da je največja škoda nastala na stajio-vanjskih in gospodarskih objektih in znaša milijonov tolarjev Vse strehe, krite z salonitnimi ploščami, so skoraj popolnoma uničene. Poškodovane so kmetijske kuhure kot so vinska trta. oves, pšenica in skoraj polovica pridelka jagod enega ob občanov. Na občinskih ce- stah je nastalo ; milijonov tolarjev, Mikoli je pojasnil, da im približno dva niiliji Jabolka so uničena Neurje s točo je 29. junija prizadelo območje občine Slovenske Konjice dvakrat: ob 17.20 in 18.20. Neurje je povzročilo največ škode na kmetijskih pridelkih, predvsem v sadjarstvu in vinogradništvu. Med najbolj prizadetimi je tako spet podjetje Zlati grič. »Velika škoda je na jablanah. Vsa jabolka so obtolčena, tako da bo vseh osemsto ton uporabnih le za industrijske namene. Glede kakovosti je torej škoda stoodstotna. Prizadeti so tudi vinogradi in to tako glede količine kot kakovosti pričakovanega pridelka. Ocenjujemo, da je škoda več kot 50-odstotna,« pove direktor Janko Lešnik. Glede na to, da so vinogradi kar na 70 hektarjih, bodo številke visoke. Kakšne natančno bodo, bo tako za Zlati grič kot za vse drage bolj znano čez teden dni, ko naj bi že ocenih večino škode. V prvi splošni ocenitvi so občinske komisije ugotovile, da so najbolj prizadeta območja KS Dobra-va-Gabrovlje, Zeče. 1'olene. Bezina, Brdo-Vešenik in Slovenske Konjice. Poleg škode v kmetijstvu je obilno deževje s hudourniškimi potoki povzročilo tudi odnos zemljine s kmetijskih površin v Kajuhovo ulico v Slovenskih Konjicah, kjer je poplavilo kleti in pritličja štirih večslano-vanjskih objektov, zamašilo kan. valo c< do 23. deset g. nah v velikem delu občine. Tudi to škodo še ocenjuje-)0. V občini Zreče je toča največ škode povzročila v njenem južnem delu in na Stranicah. Poškodovane so tako poljščine kot sadovnjaki in vinogradi na skupno sto hektarjih površin. Po prvih ocenah je škoda od 20- do 80-odstotna. Neurje je poškodovalo tudi veliko cest, predvsem bankin, škode je za približno tri milijone tolar- ostalemto m bilo mogoče. V občini Vitanje je toča sicer poškodovala poljščine, a večje škode ni bilo. Četrtkovo neurje ni prizaneslo nili občini Laško. Voda je v Debru zaJila kleti, kot jajce debela toča pa je klestila v več krajih. V Šentraperiu nad Laškim je poleg poljščin uničevala strehe hiš in gospodarskih poslopij, Gradičevlm so ledene krogle uničile kar tri strehe, «Voda je tekla v kuhinjo in kopalnico in da ne bi bila škoda še večja, smo do 23. ure prekrivali preluknja- odejami. Pri vsem no streho. Škode n^ objektih je po mojih ocenah za več kot milijon tolaijev, uničene so tudi poljščine,« pripoveduje Peter Gradič iz Sentraperta nad Laškim. Po besedah župana Jožeta Rajha na občini o čem hujšem niso bili obveščeni, so si pa stanje na terenu včeraj ogledali tudi pristojni z Občine Laško, ki so ocenjevali predvsem škodo na poljščinah. Kolikšna je ta, včeraj še ni bilo znano. ŠO, MBP, BA, TV Davčna uprava je od 31. maja, ko je začela s pošiljanjem prvih odločb, do konca junija, davčnim zavezancem razposlala slabih 600 tisoč dohodninskih odločb. Preostalih približno 700 tisoč se jih ne ujema s kontrolnimi podatki. Vendar pa so, opozarjajo tudi v celjskem davčnem uradu, razlogi za zaskrbljenost povsem odveč. Davčni urad Celje je letos prejel 118.482 napovedi za odmero dohodnine za leto 2005, do konca junija pa je izdal 60.363 ali 51 odstotkov odločb. »Zakon o davčnem postopku določa, da mora biti odločba o odmeri dohodnine izdana do 31. oktobra za preteklo leto. Do 31. oktobra bomo torej odpravljali neskladnosti med napovedmi in kontrolnimi podatki in poskušali v zakonskem roku opraviti odmero dohodnine za vse zavezance,« je povedala direktorica urada Zvezdana Gržina in poudarila, da bodo postopki popolnoma enaki kot v preteklih letih. To pomeni, da bodo zavezance povabili na pogovor le takrat, ko bo to potrebno. »Veliko neskladnosti lahko na podlagi podatkov, ki jih dobimo od zavezancev in izplačevalcev, odpavimo sami,« je še pojasnila Gržinova in poudarila, da bodo tisti zavezanci, ki dohodninske odločbe še nimajo, to prejeli v najkrajšem možnem času. Zato razloga za zaskrbljenost ni. JI Protestni shod odpovedan Ipoškudo-itišče. Posledice je ire odpravljalo tri-iilcev. Neurjejepov-cudi škodo na ma-dh cestah in banki- Protestnl shod zoper krivične cestnine, napovedan za 4. julij ob cestninski postaji v Tepanju, je konjiški župan Janez Jazlwc včeraj odpovedal. V skladti z dogovorom, sprejetim med Konjičani in ministrom za promet Janezom Božičem na sestanku 26. junija. so v Slovenskih Konjicah že prejšnji teden pripravili besedilo pisma o nameri, s katerim je določeno, kako bo mi- Zakaj vaš avto ne bi bil malo VGČji? Za nove, stare, velike in male! Poleg kredita pa vam lahko dodamo 20 % gotovine na TRR, Tudi za nekomitente! Več informacij v poslovalnicah in na spletni strani. kijm^ www.nkbm.si Simbolično: župan Janez Jazbec in minister Janez Božič tik pred stiskom rok. "Avtomobil kredit" nistrstvo sodelovalo pri izpolnitvi želja Konjičanov, ki izhajajo iz degradacije območja zaradi nepravičnih cestnin. To pa so predvsem Izgradnja kolesarske steze od cestninske postajevTepanju do Zcč ter krožišča pri vstopu v Slovenske Konjice iz ma- riborske smeri, ki bo omogočilo tudi gradnjo obvoznice za Gpiotnico. Ministrstvo bi naj sodelovalo tudi pri urejanju 26 hektarjev velike industrijske cone ob avtocesti med čelno postajo v Tepanju in počivališčem Pe- Kot je povedal konjiški župan Janez Jazbec, so strokovne službe občine in ministrstva besedilo v petek v celoti uskladile. pismo o nameri pa je Janez Jazbec tudi že podpisal- Minister Janez Božič je bil včeraj odsoten, tako da ga bo predvidoma podpisal danes. MBP Steklarno naj rešijo banke Vlada opozorila, da morajo za ureditev poslovanja Steklarne Rogaška poskrbeti lastniki - Sod naj bi terjatve spremenil v lastniški delež Država usodo Steklarne Rogaška prepušča njenim lastnikom. Tako je mogoče razumeti iz odgovora vlade poslancu Socialnih demokratov Matjažu Hanu, ki jo je pred časom pozval, naj se čim prej opredeli do predloga vodstva steklarne Slovenski odškodninski družbi o predčasnem diskontnem poplačilu dolgov. To naj bi namreč omogočilo, da se steklarna izvleče iz težav in začne normalno poslovati. V nasprotnem jo čaka stečaj, s čimer bi bilo ogroženih veliko delovnih mest. Če pa predlog ne zdi sprejemljiv, je še takrat zapisal I predstavi svoje videnje rešitve problema. Škrat sni naj se, ali je za rešitev podjetja še pripravi storiti. vladi Vlada je v odgovoru Mat- kona 0 pon 10či za reševanje jažu Hanu pojasnila, da so v inprestrukt uriranjegospodar- skladu z zakonodajo za ure- skih družb V težavah že do- ditev poslovanja Steklarne bila državn 0 pomoč, in sicer Rogaška dolžni poskrbeti 130,7 milijt )na tolarjev v ob- lastniki. Kot je znano, je po liki subvene :ij, 300 milijonov izvedbi prisilne poravnave tolarjev dol [goročnega poso- ves kapital steklarne prešel jüa in 1,8 j niiijarde tolarjev v last štirih poslovnih bank. poroštev, ki so jüi banke vnov- ki s svojimi sredstvi niso so- čile že maj, 3 lani. V nadalje- delovale pri sanaciji podjet- vanju vlad; i opozarja, da je ponovna i Iržavna pomoč Ob tem je vlada še spom- možna šele ' po desetih letih nila. da je steklarna v letih od zaključ enega programa 2003 in 2004 na osnovi za- prestruktur iranja. Izjemoma Celje - središče mehatronske doline Orodjarne vključene v mnoge proji izvodnih tehnologij - V Tehnopolisu tehnologije kte za razvoj pro-center za laserske Slovenski grozd, ki im lju, je svoje slo Slover L'rope nadi orodjarski 1 sedež v Ce-losedanje ge-ija-orodjarna iesül2 konceptom. Po besedah direktorja zavoda Toneta Sa-gadina želijo postaü Meha-tron Valley, mehatronska dolina, ki bo jedro razvoja orodjarstva tudi v svetovnem merilu. »Imamo izreden intelektualni potencial, saj v okviru grozda preko institucij in organizacij deluje kar 300 doktorjev znanosti,« pojasnjuje Sagadin. V orodjarski grozd je trenutno vključenih 17 podjetij, ki zaposlujejo približno 1.800 ljudi. Imajo 106 milijonov evrov letnega prometa, od tega ga skoraj 70 milina tujih trgi h . itucijahinor-80 prav tako pa 744 zapo-■nijeSOOdok-58 magistrov, lih inženirjev nihekonomi-■Raziskovalni potencial grozda je izjemen, saj imamo po zadnjih podatkih kar 512 registriranih raziskovalcev, Dejstvo, da nas je evropska skupina za razvoj grozdov opredelila kot enega najuspešnejših inovativnih groz- Vdvajsetih in ganizacijah, \ članice grozd, slenih. Med n toijev znanost 181 diplomiič in 64 diplom. dov v Evropski uniji, niti ne čudi. Naše članice mdi v praksi uresničujejo geslo o Sloveniji kot orodjarni Evrope. V skoraj vseh avtomobilih, ki so izdelani na Stari celini, so namreč vgrajeni deli, ki so narejeni z orodji slovenskih orodjarn. Naši partnerji so vsi najbolj u^edni avtomobilski proizvajalci,« pravi Tone Sardin. Slovenski orodjarski grozd bo. kot so potrdili na nedavni strateški konferenci, sodeloval pri razvoju celjskega Tehnopolisa. Vtehnološkem parku bo kar nekaj podjetij, ki jih bodo zasnovali grozd in njegovi člani. Med njimi prav gotovo izstopa projekt Lens za razvoj laserskih tehnologij, ki bi po besedah dr. Adolfa Šostarja z mariborske univerze zagotovil pogoje za razvoj novih podjetij s tega področja. »Laserska teh- zlasti za male podjetnike,« pojasnil dr. Šostar. Poleg projektov, ki jih n ološkt 1 par!< orodj idil nega r Savinj; ?kti bodo grozd ičen tudi v mnoge mednarodne projekte, sodeluje pripravi regional-ojnega programa regije. »Naši pro-ivehie, čejih bodo podprli vsi člani grozda, pa tudi tista podjetja, ki se nam iz takšnih ali drugačnih razlogov doslej še niso pridružila. Radi bi. da se v okviru koncepta Mehatron Valley združi vse slovensko orodjarstvo. Če bomo projekte uresničili, bo prodaja na zaposlenega krepko narasla,« napoveduje Tone Sagadin, JANJA INTIHAR potrebna tudi predhodna odobritev Evropske komisije. Je tudi odpis državna pomoč? In prav tu najbrž tiči težava. saj naj bi bili na Evropski komisiji prepričani, da je tudi Sodov odpis dela dolga zaradi diskontnega poplačila laliko državna pomoč. Čeprav je Sod samostojen gospodarski subjekt, je v lOO-odstot-ni lasti države. Naj spomnimo, da je država lani svojo terjatev do Steklarne Rogaška s pogodbo o brezplačnem prenosu odstopila Sodu, ki je imel s steklarno že pred tem neporavnane račune. Tako je končna terjatev Soda znašala 2.23 milijarde tolarjev, ki se je zaradi prisilne pora vna ve znižala na vsega 20 odstotkov vrednosti oziroma 692 milijonov tolarjev. Za tn linlgjpnnvn vodstvo steklarne z Robertom Ličnom na čelu zaprosilo za predčasno in diskontno poplačilo. Zaradi določila o desetletnem »premoru« država torej 2013 ne more odobriti dodatnih finančnih sredstev. Kako se bodo stvari razpletle, je težko napovedati. Je pa neuradno slišati, da želi Sod svoje terjatve do steklar- spremeniti v približno odsto gaja d dele steklar- že potekala JANJA IN' HjifflSy Dopustnišlco zatišje Prvi pravi dopustniški teden je kot kaže pošteno okle-stil prisotnost vlagateljev na Ljubljanski borzi, saj se je trgovanje osredotočilo na le nekaj delnic, povpraševanje pa je preskromno, da bi imelo pozitiven vpliv na tečaje, tako da se glavni borzni indeksi spremenijo kvečjemu za točko v eno ali dnigo smer. Pestrejši je bil le zadnji dan meseca, kar je že kar običajen dogodek. Malo več pozitivnega vzdušja je med delnicami investicijskih družb. Borzno dogajanje so v preteklem tednu popestrile predvsem delnice investicijske družbe Maksima, potem ko je nadzorni svet družbe obravnaval predlog izplačila dividend. Maksima ima v letošnjem letu najslabši donos sredstev med vsemi investicijskimi družbami, saj se je čista vrednost sredstev (ČVS) od začetka leta povečala le za dober odstotek in pol. Nizek donos je delno tudi posledica plačanih davkov, saj je družba lani »pozabila« izplačati dividende. V skladu s slovensko zakonodajo investicijskim družbam ni treha plačati davka na dobiček, če ga razdelijo v obliki dividend. Zato so bili vlagatelji kar presenečeni, ko je družba za letos napovedala 338 tolarjev dividende, kar je skoraj 14 odstotkov tržne cene oziroma 10 odstotkov ČVS. Rast ČVS ostalih investicijskih družb se letos giblje med 3,5 odstotka, kolikor je uspelo zrasti Infondu. in skoraj 12 odstotki, kolikor se je ČVS povečala Kroni Senior. Med investicijskimi družbami velja omeniti še delnice NFD 1, katerih ČVS se je v letošnjem lern povečala za 10,5 odstotka, kjer pa je že odšteto izplačilo dividend. Ravno zaradi zapadlih dividend je cena delnic v zadnjem tednu izgubila več kot 2 odstotka. Rast ČVS delnic Krone Senior in NFD 1 je posledica poudarka na delnicah Petrola in Krke. Družbi zaradi prevelikega deleža že vse leto po potrebi prodajata te delnice, seveda z velikim kapitalskim dobičkom, kar bo seveda močno vplivalo na izkazan dobiček in predvidene dividende v naslednjem letu. OznakB ime Enotni tečaj Prom etvmsrr %spr. CICG Cinkarna Celje 25,200.00 19,35 0.79 CETG Celts 23,000,00 0.10 0,00 CHZG Comet Zreče 1,923,00 0,50 GRVG Gorenje 5,400,19 96,72 -1.54 pim Pivovarna Laško 7.849.73 JTKS Juteks 24.000.00 7,22 3,79 ETOG 48.166,67 11,32 1.38 Najbolj udarne delt lice Ljubljanske borze, I >V veliko veselje mi je, če lahko pomagam ljudem, še posebej, če s kakšnim podarjenim tolarjem polepšam življenje otrokom, ki živijo v nezavidljivih socialnih in gmotnih razmerah,« o svojih dobrodelnih vzgibih pripoveduje Raubarjeva, ki ji ni žal nobenega tolarja, če ve, da je denar prišel v prave roke. Ravno zaradi tega je tudi tokrat trem dru- zročil. jsebni laist izreda pa je kupila t-—-—'- gorsko kolo. Eni bolj potrebni pomoči Icot drugi Robert Bratec iz Polane pri Jurkloštru je Ljudmilo Kaubar, ki bo jeseni dopolnila 87 let, a jih ne kaže več kot 70 in ima verjetno tudi več energije kot marsikateri dvajsetletnik (lani je bila v Vietnamu in Kambodži, aprila letos v Mehiki, jeseni se odpravlja v Indijo ...), pričakal pred Že-leznino v Laškem, kjer si je v spremstvu svojega razrednika Francija Brečka z velikim zanimanjem ogledoval razstavljena kolesa. Kljub veselju, da bo dobil novo gorsko kolo, so bile njegove očke žalostne. Robertovo otroštvo je namreč vse prej kot rožnato, saj v težkih razmerah živi sam z očetom, mama mu je umrla. Preživljata se s skromno denarno pomočjo in z otroškim dodatkom. Za Roberta je bil minuli Nad usodo, ki je doletela družino Likar, je zaskrbljen tudi laiki župan Jože Rajh. četrtek eden najlepših dni v življenju - dobil je gorsko kolo z enaindvajsetimi prestavami. zraven pa še tlačilko in rokavice ter čelado, ki mu jo je kupil laški župan Jože Rajh. Slednji je fantiču zaželel srečno vožnjo, on pa njemu, «da bi bil še dolgo župan«. Ker je kolo z vso opremo vred stalo le malo več kot 40 tisočakov, je Raubarjeva enega cankarja podarila še Robertovemu razredniku za nakup šolskih potrebš- mož kmalu in odšel na: jgotc vil da tu restolnic eživt cem v OŠ Ani :ah, ki si jih s Rimskih Topli jo privoščiti. Socialna stiska trka jevih v Spodnji Rečic mi prihodki iz dneva dvema šoloobve> lanska družina se šestimi leti prešel a Aškei soditi dei er bi udi kj. da z Ljubljane prebija o pred ž up, Ijen po; pri čem kov na Likarjeva, ki ji jt klonilo nekaj lep< Maja je bila vso osnov nja in ji je letos ob k. idi podaril zlato pi irjev iz rok Raul" idplačilo dolgov, ala po deset tisoča-izhod iz stiske vidi •Ijenje vendarle po-- pridne otroke: hči vno šolo odličnjaki-icu šolskega leta :o. Šestdeset ■ve bo Likar- ilovne prostore. Skc imohranilkaprebij, ?iio za pose mlada cialno pomočjo, otroškim dodatkom in s preživnino. Službe kljub vztrajnemu pisanju prošenj še nima. A se ne da. Trenutno končuje devetletko, mogoče se bo kasneje vpisala še v srednjo šolo. Z višjo izobrazbo bo imela tudi več možnosti za zaposlitev. Ganjena zaradi njene življenjske zgodbe ji je Ljudmila Raubar izročila kuverto s petdesetimi tisočaki. Podobna zgodba spremlja tudi mamico treh nadebudnežev (najstarejši sin je dopolnil štiri leta, srednji dve in pol, najm-bo čez mesec dni upihnil prvo svečko) Ano Marijo Drolc, ki se je iz varne prvomajskimi praz- liki preseUla ' lovem Grabni Eva je ostala dolgovi, ki jih še vedno odplačuje. Na mesec ji tako za hrano in položnice ostane 35 tisočakov, 30. junija ji je potekla tudi pogodba o zaposlitvi v KZ Laško. Kako bo s službo naprej, pred nekaj dnevi še ni vedela. Zaradi dolgov ima hišo pod hipoteko. »Reši me ' >hko samo nekdo, ki bi mi bil pripr, kar si Drolčeva prebrodila finai fantje socialn locialnc pri Jurkloštru. Samohra-ir dohodkov denarna so-otroški dodatek. Edino, teli, pa je, da bi čim prej vkate e bi preveč občuti njem nje e je znašla )vega upa- ta s petdeseti! ke Ljudmile Raubar sta ji ^ nja. Ljudi s tako širokim srcem, kot ga premore Raubarjeva, ni veliko. Naj nam bo vsem za zgled. Nikoli namreč ne vemo, kako se bo obrnilo naše življenje, kakšna usoda nas čaka in kdaj bomo tudi sami potrebovali pomoč dobrih ljudi. Zato je prav, da se že zdaj zavemo neprecenljive vrednosti tistih, ki so pripravljeni pomagati, ne da bi pri tem iskali kakršno koli korist zase. BOJANA AVGUŠTINČIČ Pri Drolčevih je otroškega smeha na pretek. Bela kuverta je nasmeh narisala tudi mami treh svetlolascev. Anita Tepeš bi rada čim prej dokončala šolo in se zaposlila, - Št. 52-4. julij 2006 - Z novim gorskim kolesom, ki ga je Lju Robertu Bratcu, bodo počitmce veliko lepše. -v jo: Sprehod med cvetjem m sproščen ženski klepet - kaj bi si človek še želel, S Simono med cvetjem Maja je svoji mami Aniti pripravila prvovrstno presenečenje - Že go je želela na koncert Simone Weiss dolgo No, ni bil ravno koncert. Bil je simpatičen ženski klepet in sprehod po enem najlepših slovenskih parlu>v. Pa kaj bi si ženska duša še želela na tak topel poletni dan. Če odštejemo labode in race, ki še vedno sodijo med perutnino, je bUo srečanje nepozabno. Maja Rupnik je srednješolka, gimnazijka in po malem umetnica. Ter hči, ki zna prisluhniti. Tako na primer že dolgo ve, kako si njena mami želi na koncert Simone Weiss. Poznate še kakšen boljši naslov za uresničevanje skritih želja, kot je naš? Tako smo se tisti dan odpeljali do Arboretuma Volčji Potok. Nismo vrtnarili in tudi prepevali nismo ravno veliko. Bili pa smo precej na trnih. Spomin na lepo svetlolasko, ki je desetletja polnila koncertne dvorane, prodala ogromno plošč ter očarala staro in mlado, je še vedno živ. Ampak ... Kakšna je zasebno, kam je izginila zadnja leta, kaj počne, je dostopna ali vzvišena? Na parkirišče je že zapeljal srebrn terenski mer-cedes in iz njega je izstopila ona. Čisto taka, kot se je spomnimo. Čeprav je vmes dvakrat postala mama, se ni čisto nič spremenila. Dolgi platinasti lasje so še vedno njen zaščitni znak. »Anita! Kako lepo, tako je ime moji sestri,« je rekla nasmejana Simona in hitro prebila led. Goran Šarac, ki jo je pripeljal, se je pomenljivo namuznil in nas pustil same, očitno že navajen, da mu žena ukrade večino pozornosti. Pod nogami je šluipal pesek, medtem ko so oči počivale na cvetnih umetninah. Ali na Simoni. Anita in Maja sta očitno uživali v njeni družbi Simona si je v zadnjih letih vzela nekaj časa zase in za družino. Zdaj sta njena sinova stara že 14 in štiri leta. Sama pa končuje študij psihologije na Filozofski fakulteti. Res, da je prekinila na vrhuncu kariere, nikakor pa ni končala. «Ah, kje pa, ampak vrnila se bom z glasbo, z dobro pesmijo, ne s pojavo, s škandalom in zgolj zato, da se bom, Poleg tega moja publika ne pozablja niti ne spreminja glasbenega okusa tako hitro,« pravi Simona, ki z mo- »Če imaš otroke, moraš vedno ohranhl malo razigranosti,(c pravi Simor gugalnico. žem G orano m i prav v bližini arboretuma. »Seveda smo zeio navezani na Maribor. Veliko potujemo, čeprav smo zdaj zaradi šole malo boli vezani na eno mesto. Bomo videli, kaj bo čas ponesel,« se nasmeie svetlolaska m sede na gugalnico. Maja, ki se ji je nekoč na smrt zameril sosedov petelin, se le previdno umaknila od nbnika z racami in drugo pemtnino m si vidno oddahnila, ko nas je Simonm mož Goran povabil na okrepčilo. Anita je odšla krepko založena s ploščami največjih uspešnic, Simona pa si je zapisala njun naslov. »Ob prvem koncertu vama obvezno pošliem vstopnici, pa se takrat spet vidimo,« je rekla, našima Amn m Maji pa se je spet enkrat ta dan nasmeh razlezel do ušes. Pa nikar ne zamudite tega klepeta to soboto ob 10.10 na valovih Radia Celje. In seveda - pisite, ker ... Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje! SAŠKA TERŽAN Foto: GREGOR KATIČ topla kot v svojih pesmih.» prenareja. Tudi v resnici je tako Naš fotograf |e bil navdušen nad motivi. Za spomin do prvega koncerta. Anita, zakonca VVeiss-Šarac in Maja Medtem ko dijaki in predvsem dijakinje zaključnih letnikov svojo podobo za maturantski ples skrbno izbirajo v prvih mesecih novega leta, se s tovrstnimi pripravami v nekoliko milejši obliki soočajo v osnovnih šolah. Učenci devetih razredov osnovnošolsko obdobje zaokrožijo z valeto ter se polni želja in pričakovanj prepustijo srednješolskemu življenju. Omenjena slovesnost je neredko prva priložnost, ko se dekleta srečajo z ličili ter uresničijo svoje bolj ali manj tihe želje po zbujanju občudovanja. Tovrstno željo so pri Katji Pasarič prepoznale njene učiteljice ter nemudoma izpolnile kupon Novega tednika in upale na naš telefonski klic. Da je bilo načrtovano presenečenje več kot pravšnja odločitev, je dovolj jasno povedal Katjin nasmeh z iskrivostjo v očeh. Na dan valete se ji tako ni bilo treba soočatlzvprašanjikako se urediti, kaj obleči... V Frizersko-kozmetičnem salonu Kac, ki se mu OŠ IlLidinja iskreno zahvaljuje za sodelovanje, so Katji najprej naredili nego obraza ter tako očistili kožo nekaj najstniških mo/.oljčkov. Liče- Največ klubov s Celjskega v sobolo so v Postojni opravili žreb za sezono 2006/07 v 1. A, 1. B, obeh drugih ligah in v ženski slovenski košarkarski ligi (SKL). Žrebanje, na katerem je bila večina predstavnikov klubov, je prineslo kar nekaj sprememb, predvsem v 2. ligi, kjer je nekaj klubov prišlo do tega tekmovanja po administrativni poti. Tako se na sceno vrača Rogaška, ki je bila druga najbolje uvrščena ekipa tretjih lig, v skupini vzhod bo tudi mlada ekipa Slovana, ki je zasedla mesto Janč, v ženski ligi pa se ponovno pojavlja ekipa Kozmetike Afrodita iz Rogaške Slatine. Sicer pa je največ klubovv ligah prav s Celjskega, tako kot je to v navadi že nekaj let. Za začetek vsi domačini v 1. A SKl, bomo imeli naslednjo sezono tri ekipe, in sicer Pivovarno Laško, Elektro Esotech in Alpos Kemoplast. Trojica ne skriva ambicij za uspeh v naslednji sezoni, v kateri bo v ligo za prvaka šlo prvih sedem moštev dvanajstčlanskelige (osma ekipa ho Union Olimpijal. Prvenstvo se bo začelo 14. oktobra, pri čemer bodo vse tri omenjene ekipe najprej gostitelji. Laščani bodo gostili ekipo Loka kave, Eiektra bo domačin Kraškemu zidarji, medtem ko bodo Šentjurčani čakali Koper. Prvi derbi ekip s Celjskega bo na sporedu 11. novembra, ko bo Eiektra gostiia Laščane, teden dni kasneje pa bo v Laško odšel Alpos Kemoplast. Prvi del sezone bo trajal do 14. marca prihodnje leto, nato se bodo ekipe delile v dva dela, v ligo za prvaka in ligo za obstanek. Dolga sezona v 1. B SKL bo tudi prihodnjo sezono igralo štirinajst ekip, med njimi štiri ekipe s Celjskega: Celjski KK, Hopsi Polzela. Rogla in Banex. Ta liga bo trajala do 21, aprila 2007, začela pa se bo 14. oktobra s prvim lokalnim derbijem v Celju, kamor bo prišla ekipa Banexa. Rogla, ki je izpadla iz L A-lige bo v prvem krogu gostila Rudar, Hopsi pa bodo odšli v Novo Gorico. Prvi sosedski dvoboj med Roglo in Banexom bo na sporedu 11. novembra v Zrečah. Sistem tekmovanja ostaja enak kot v prejšnji sezoni, saj se bo odigralo 26 krogov, pri čemer bo prvak napredoval v 1. A SKL. Vrnitev Rogaške 'zhod je prišlo do nekaterih sprememb, saj bodo ekipe našega li iz ljubljanskega bazena. V novi sezoni bodo naše ekipe: Nazarje in Prebold, enako kot lani. Terme ik 3. SKL - vzhod, in Rogaška, ki se tako vrača v pred tremi sezonami. Prvenstvo se bo začelo tako )ktobra in končalo po 18 krogih 24. februarja. Prvi o še razigravali z moštvi iz zahodne skupine za prva 1. B SKL Na Celjskem bo lokalni dvoboj že v prvem jška bo gostila V 2. SKL -območja igrale z ekip območje zastopale štir Olimia Podčetrtek, prv drugo ligo, kjer je bila kot v ostalih ligah 14. ( dve ekipi se bosta nato dva mesta, ki vodit, krogu, ko bodo v Prebold odšli i Lastovko iz Domžal, Nazarje pa bo gosi Tudi pri ženskah se ' v ženski SKL bo v prvem delu sezone celjskega Merkurja, ki igra v Jadranski ligi. Barve našega območja bo tako branili ekipi Konjice Special Ribič in po dolgih leüh (od 1995, ko je prišlo do razpada kluba) še ekipa iz Rogaške Slaüne Kozmetika Afrodita. V tem klubu so sc po uspehih mlajših ekip odločiU, da gredo ponovno tudi s člansko ekipo v tekmovanje, kjer so bili v začetku devetdesetih let druga ekipa Slovenije (za Ježico). V prvem krogu bo Rogaška doma gostila moštvo Odeje, Konjičanke pa bodo odšle v Domžale. Prvenstvo se bo začelo 14. oktobra, medtem ko se bo prvi del končal 24. februarja. z Podčetri Dvalo pri mriji. I Rogaška ' igralo deset ekip, med njimi V četrtek so košarkarji Pivovarne Laško opravili še zadnji trening, znova se bodo zbrali šele sredi avgusta. Pomočnik glavnega trenerja Zorana Martiča bo še naprej Matej Bakšič, podaljšanje pogodbe je bilo ponujeno Aleksandru Jevdžiču, klub je zapustil David Ugrek-belidze, novi član pa je s podpisom dveletne pogodbe z možnostjo podaljšanja za še eno postal branilec Boško Stojakovič, ki je doslej igral za ekipo Slavije iz Sarajeva. KK Pivovarna Laško se bo do začetka nove tekmovalne sezone preimenoval v KK Zlatorog, pri čemer je s tem imenom že nastopal med leü 1972 in 1994. Pri tem gre za uresničevanje usmeritev glavnega pokrovitelja, ki si prizadeva za večjo prepoznavnost svojih proizvodov in ne več podjetja. JŽ Se več kot na evropskem prvenstvu / italijai Slovenski košarkarski repre-zentant, Celjan Goran Jurak, je nskem Cantuju Njegova ekipa se je po slabem začetku zasidrala na sredini lestvice, sam se jc naigral in kar je najpomembneje - ostal nepoškodovan. Že čez teden dni ga čakajo nove, naporne priprave, z reprezentanco se bo namreč na Rogli začel pripravljati za svetovno prvenstvo na Japonskem. Sezona je bila zelo pestra, na začetku smo imeli veliko težav. Klubu sem se priključil kasneje, saj sem za reprezentanco igral skoraj do septembra. Polovico sezone smo 3 začetku času je bilo veliko , da naj bi prestopili I potem, ko je ljubljanski klub prekinil sodelovanje s trenerjem Zmagom Sagadi-non, so izginile tudi govorice. Kako je s tem? Zelo mi je žal, da do dogovora ni prišlo. Sagadin ie že zelo zgodaj kontaktiral z mano in mi pred- JANEZ TERBOVC Seznam ekip po ligah; 1. A SKL: Pivovarna Laško, Loka kava TCG, Triglav, Zagorje, Geoplin Slovan, Helios. KD Postojnska jama, Krka, Eiektra Esotech, Kraški zidar JK, Alpos Kemoplast, Koper. 1. B SKL: Parklji, Union Olimpija mladi, Grosuplje, Litija, Celjski KK, Banex, Nova Gorica, Hopsi, Kolpa, GD Hrastnik, Gradišče Cerknica, Radenska Creativ, Rogla, Rudar. 2. SKL vzhod: Prebold, Terme Olimia, Ilirija, Nazarje, Ruše, KD Ježica, Tinex Medvode, Geoplin Slovan mladi, Rogaška 98, Lastovka. 1. SKL ženske: Domžale, Konjice Special Ribič, Črnomelj, AJM, Hit Kranjska Gora, Ježica, Neso LHKE, KED Panter Ilirija, Kozmetika Afrodita, Odeja. stavil velik projekt z Olimpijo, ki naj bi se v obdobju štirih let zavihtela v sam evropski vrh. Pripravljen sem bil pristopiti k temu projektu, a je ža! prišlo do preobrata. Zelo sem si želel sodelovati s Sa-gadinom, zdaj se je izjalovilo že drugič. Čeprav Olimpija še išče igralce, bom kariero nadaljeval v Italiji. Vam torej italijanska liga najbolj leži ali bi vseeno želeli zaigrati kje drugje? V Italiji smo Slovenci že domači, liga je zelo kvalitetna in klubi so na zelo visoki ravni, tako da o selitvi v drugo državo ne razmišljam. Če bi dobil res dobro ponudbo, bi morda odšel v Grčijo, kjer sem že igral. Sicer pa imam tudi skem. Ociljibje tro govoriti? Ne vem, kakšni bodo cilji. To bo prvi nastop za Slovenijo, zato smo vsi v velikem pričakovanju. 10. julija se dobimo na Rogli na bazičnih pripravah. Igrali bomo v zelo dobri, atraktivni skupini in poskušali narediti še več kot na evropskem prvenstvu v Beogradu. JASMINA ŽOHAR Iz leve proti desni: drugouvrščeni Miha Ker čeni Matic Ovni Rek« udel Triatlon klub Celeia je v sodelo Šmariinskem jezeru organizir metrov in 1500 metrov za rekreati 20 tekmovalcev se je za medalje bo ni. Članice in veteranke. Med mladin nik (PK Ljubljana), drugi Miha Kern Matic Ovniček. Med člani je slavil A lutno. Med ženskami je z vihujis Šmartinskem jezeni so istočasno s pla ci na 1500 metrov. Prvi pri mladin Koper], med ženskami pa je slavila 60 kiiometr »Udeležba 30 tekmovalcev je n mladinski reprezentantje, ki jih krr so se udeležili tudi odlični hrvaški plava smo letos izpeljali drugič, njegovi odsotnosti slavil Uroš Jec Bobok, Manjkah niso niti Celjani, p( Sandi Ivančič, Sašo Prcvolnik, Dejar tudi sam,« je povedal organizal skušal preplavati progo 60 kilo Najmlaji državn v VelCTiju je bilo v četrtek in pete ovir za člane, mladince, mlajše mtac je postal član Konjeniškega kluba Komaj 23-letni Založnik je posta državnega prvaka. Z Ganzerjem Ke preskočiti vse ovire brez kazenske zadnjih dni, vendar mi ni uspelo r zato sem zdaj zelo vesel, ko sem os' ki je že pred mesecem dni osvoji! . uspeh konjeniškega športa v Sloven ka Slatina z 12-letmm Ganzerjem Ke center z jahalnico in kjer imata vse i V članski konkurenci je ponovno ca, drugo mesto je osvojil KK Vele Rogaška Slaüna, ki je bil najboljši i še mesec časa, da se kvalificiram na nec moje letošnje sezone,« je še pov Laškem poskušal osvojiti še pokal »rdna ežba i s Plavalno zvezo Slovenije na žavno prvenstvo v plavanju na 5000 lo v kategorijah mladinci, člani, velera-bil najboljši 18-letni Uroš Jedlovč-(Triglav) in tretji njegov klubski kolega iže Dacar, ki je bil najboljši tudi abso-tatom zmagala Petra Bombek. Na na 5000 metrov štartali tudi plaval-h in absolutno je bil Žan Žagar (PK idraPandža (Velenje). »V V 24 urah irdna v Sloveniji, prišli .1 čaka evropsko prvenstv slovenski veterani. Akci ie zmagal Rok Kerin, lei včnik, odlična pa je bik svojih najboljši močeh ; Cičič Ocvirk, tekme sem že Tanko, ki bo 27. julija v 24 ur Pirana do italijanske Caorle, JASMINA ŽOH/ o najboljši ), tekme pa odplavi H član je i prvak državno prvenstvo v preskakovanju ince do 14 let in ekipe. Državni prvak togaška Slatina Luka 2^ožmk. najmlajši Član, ki je osvojil naslov om sta morala v finalni preizkušnji očke. »Večkrat sem že bil favorit do koli vsega dobro izpeljati do konca, )jil ta naslov,« je dejal Luka Založnik, ,rand prix v Ravenni, kar je največji ii. Čeprav je Založnik član KK Rogaš--lom trenirata v Postojni, kjer je velik »ogoje za dober trening, zmagala ekipa KK Ganymed iz Žaluje, z bronom pa se je poslovil KK ned mlajšimi mladinci. »Zdaj imam svetovno prvenstvo, kar bi.bil vrhu-edal državni prvak, Id bo v nedeljo v Slovenije. MOJCA KNEZ Najprej Medimurje, nato še Hajduk NA KRATKO vklu- Nogometaši CMC Publiku pripravljalnih tekinah jo zavidljivih rezultatov. Po pora zu z 2:0 proti ciprski Omoniji so \ soboto z 1:0 izgubili tudi z Nafto S člansko ekipo trenira kar 12 mladih igralcev, s katerimi: bu bolj zadovoljni kot s ; mi. Sekretar celjskega prvoligaša Darko Žičkar pravi: »V Lendavi so prvi polčas igrali večinoma mladi igralci in šele v drugem delu, ko so na igrišče stopih starejši, smo prejeli zadetek. Motivacija izkuše-nejših igralcev je na takšnih tekmah manjša kot pri mladih in mislim, da je tu vzrok dokazovanja.« Kljub menjavi trenerja je ekipa Celjskih grofov ostala skoraj nespremenjena, čeprav naj bi se fantom danes na treningu pridružilo pet novih igralcev: «To so izkušeni igralci. ki bi lahko v ekipo prinesli neko vznesenost in izkušnje, vendar je vse odvisno od tega, ali bodo s svojimi sposobnostmi zadovoljili klubske želje. O njihovih imenih žal še ne morem govoriti,« je dejal Žičkar. Odšel Fink, želi tudi Stajic bo prekinil je po petih zaželel odii so že prekini gorjem Fink. dostne minut •modr Duško letih i želi pogod-Stajič, ki si mja :ujm /, pogodbo pa ratarjem Gre-i ni dobil za-) ekspenmen-ija Žilnika je celjski sekretar povedal: »Vsak trener ima neko formacijo, ki se mu zdi najbolj primerna in učinkovita. Običajno prihaja potem med prvenstvom do sprememb, tako zaradi nasprotnika kot tudi zara- Dejan Kslhar (v ozadju) je celjsko moštvo že zapustil, Duško Stajic pa bo to storil prejkoslej d i k v. imajo določen Že jutri čaka Celjane tretje pripravljalno srečanje, ko se bodo pomerili s hrvaškim prvoligašem Medimur-jem, v petek pa bodo ob 20. uri v Areni Petrol zaigrali še s splitskim Hajdukom, MOJCA KNEZ P0KLICITE ^^va^^X^^^a^T i/ / Nagradna igra Novega teÄa in Radia Celje ob svetovnem nogometnem prvenstvu v Nemčiji. Napovejte rezultallGlime,,, Med pravilnimi odgovori bomo izžrebab srečneže, ki bodo dobib majico slovenske reprezentance, nogometno žogo ab nahrbtnik. Cena klica 157,31 SIT/min (0,66 EUR) za klice s stacionarnega omrežja. Dobitniki nagrad bodo objavljeni v oddaji Šport danes vsak dan ob 15. uri na Radiu Celje, Organizator igre je NT&RC, d.o.o. Prešernova 19,3000 Celje Napovejte iiid tekme 4. 7. Nemčija - Italija (do 21. ure) 7. Portugalska - Francija (do 21. ure) Nov rekord Gučka Arja vas. Logarska dolina: Kolesarsko rekreativni klub Zelene doline je organiziral že 4. rekreativni kolesarski maraton. Trasa maratona je že ustaljena in je potekala v dolžini 65 kilometrov od Mlekarne Celeia v Arji vasi do Logarske doline, prekolesariti jo je uspelo 132 udeležencem. Čeprav je maraton rekreativnega značaja, se lahko organizatorji pohvalijo z novim rekordom, ki znaša 1:47:37, dosegel pa ga je Andrej Guček. Med ženskami je bila najuspešnejša Cvetka Koželj s časom 2:13:53. Poletni športni kamp Celje: ŠD 2000 je v sodelovanju z Zvezo za šport otrok in mladine na letnem kopališču in 11. OŠ Celje minuli teden pripravilo 2. poletni športni ;ieležllo 20 otrok. »Naš kamp vsebuje predvsem košar- kamp, k karske vsebine, toboganu, tekmi smo na bazenu izvajali tudi hitrostno vožnjo po /anje po drčah, premagovanje razdalje pod vodo, tekmovanje na mivki, vaterpolo, na II. OŠ pa smo igrali tudi badminton, nogomet, namizni tenis, pikado ... Pri košarki so se vsi otroci pomerili v kvalifikacijah v metanju trojk in zabijanju na znižan koš, na Ali star turnirju, ki je potekal zadnji dan, pa so se pomerili zmagovalci m si prislužili sladke nagrade. Kampa se je udeležil tudi slovenski košarkarski reprezentant Goran Jurak, ki je otrokom podelil medalje,« je o kampu povedal predsednik ŠD 2000 Sandi Drobne. Goranom Jurakom Sašo brez točk Markel: Na deseti dirki svetovnega prvenstva v motokrosi MX3 je član AMD Feroda Sašo Kragelj po odstopu v prvi voi padel, po trčenju s tekmeci pa dobil še pretres možganov. v drugi Rečičani z najbolj mirno roko Ljubljana: Na strelišču Strelske zveze Slovenije je bil prvi del državnega prvenstva v streljanju z malokalibrsko pištolo ter revolverjem velikega kalibra na 25 m. Znova so se odlično odrezali člani SD Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem, ki so z revolverjem ekipno ter malokalibrsko standard pištolo osvojili 1. mesti, SD Celje je bila druga. Posamezno je z revolverjem slavil Peter Tkalec (SD Dušan Poženel) pred klubskim kolegom Andrejem Brunškom ter Slavkom Frecetom (SD Celje). Z malokalibrsko športno pištolo se je med mladinci najbolje izkazal Matej Kodnm fSD Dušan Poženel), drugi je bil Tomaž Mayer (SD Mrož Velenje) in tretji Jaka Tot (SD Dušan Poženel). Med člani posamezno je s hitrostrelno pištolo nov državni rekord postavil Andrej Brunšek, ki je bil odličen drugi tudi z malokalibrsko standard pi.štolo, tretje mesto si je pristreljal Peter Tkalec. V soboto in nedeljo bo na sporedu še drugi del tekmovanja, strelci se bodo pomerili v streljanju na 50 m. (JŽ) Športno konjeniški vikend Laško: KK Laško prireja že tradicionalni Športiio konjeniški vikend, ki se bo pričel v četrtek. Poleg konjeniških tekmovanj bodo potekale tudi druge spremljajoče prireditve. Največje letošnje konjeniško tekmovanje, ki se ga bo udeležila 25Ü tekmovalcev in 180 konj iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije. Italije in Madžarske bo poleg tekmovanj v preskakovanju ovir postreglo še s tekmami kočij dvovpreg ter kot novost prireditve tekmovanje v western trailu. Na sporedu bodo tudi tekmovanja v ribolovu, paintballu, košarki, spustu po reki Savinji s kajaki in kanuji... »Zanimiv bo tudi prikaz visoke šole jahanja nad zemljo in predstavitev lipicancev, ki so ponos Sloveniji,« pravi predsednik KK Laško in glavni organizator Andrej Vese-njak. Poskrbljeno bo tudi za vse ljubitelje nogometa, saj si bodo lahko tekmi za 3. in 1. mesto svetovnega nogometnega prvenstva ogledali na velikem ekranu. (MK) 14 IKA Kriki v megli in toči Med ujetimi upokojenci na Golteh - Opravičila vsem, ki so »viseli« Petkovo številko NT smo zaključevali s poročilom o dogajanju v Mozirju, kjer so se zbrali slovenski upokojenci. V času, ko se je časopis tiskal, pa je v četrtkovih večernih urah odjeknila vest o dogajanju na Golteh. kjer je na trisedežnici Medvedjak ostalo ujetih petdeset ljudi. To so bili predvsem upokojenci, ki so se dopoldne udeležili srečanja v Mozirju. Drama je dobila epilog okrog 20. ure, ko so nesrečneže rešili in jih privedli v hotel. Na Golteh je bilo v četrtek približno šeststo ljudi. Po 16. mi, ko se je začelo hudo neurje, so nehali voziti z nihalko, tako da je v hotelu čakalo še približno dvesto gostov. Med njimi so bili tudi otroci iz Velenja ter več skupin upokojencev iz različnih slovenskih krajev. Nekatere raed njimi so z zgornje postaje nihdlke v dolino odpeljali z a\tomobili, večina pa je v Žekovec prispela po 18. uri z nihalko. Medtem se je drama iijeiih na trisedežnici nadaljevala. Vzroka za zaustavitev secležnice v četrtek niso odkrili. »Sami smo iskali napako, vendar je nismo mogli odpraviti v kratkem času, zato .smo sprožili reševalno akcijo,« je pripovedoval Emest Kovač, direktor dnižbe Golte. »V bistvu nismo želeli tvegati. Po zastoju seje začela ne\ihta s točo, tako da so naši obiskovalci v zelo slabih razmerah obsedeli na sedežih. Reševalna akcija je s pomočjo gorske reševalne službe, gasilcev in jamarjev dobro potekala in se končala. Nihče ni bil poškodovan, vse gosSe smo zvečer varno spravili v dolino,« Seveda se je vmes veliko dogajalo, Na spodnji postaji nihalke v Že-kovcu je stalo najmanj sedem avtobusov, ki so čakah na svoje potnike, Potem ko je začela nihalka obratovati, so v Žekovcu ostali še trije avtobusi, »Najhuje je, ker nam nihče ničesar ne pove. Ne vemo, kaj se dogaja z našimi prijatelji in znanci. Samo čakamo, negotovost narašča ...« so pripovedovali. Večina se je z Mozirske planine uspešno vrnila; »No, ja, saj je lepo, to moramo priziiati, vendar očitno samo v lepem vremenu,« sta omenjala No-vogoričana. Ta skupina naj bi se s smo sami želeli odpraviti vzrokzau-stavitve. Ker tega nismo znali, smo sprožili reševalno akcijo. Ne kličemo policije, temveč po svojih kanalih obveščamo in sodelujemo s tistimi, ki rešujejo. Osebe, ki morajo biti obveščene, so bile, akcija pa se je začela takoj, ko smo ocenili, da sami ne moremo rešiti ljudi oziroma da naprava ni popolnoma varna, pri čemer nismo hoteli tvegati. Naši žičničarji in strojniki so tudi reševalci, vendar bi zaradi velikega števila ljudi reševanje predolgo trajalo - tudi zato smo aktivirali še bolj sposobne, torej gorske reševalce, gasilce in jamarje.« Rešeni Reševanje poteka tako, da se reševalec, ki ga spremlja zemeljska ekipa, z vrha do sedežev pripelje s posebnim vozičkom po nosUni vrvi. Ko pride do sedeža, najprej na vrv priveže srednjega potnika in ga pospremi na tla. Potem se vrne in postopek ponovi, dokler, kot v primeru Medvedjaka, ne reši vseh treh. Nato se 7. vozičkom odpravi do naslednjega sedeža. Ivan je pripove- Za srečno rešenimi so se zaprla vrata nihalke.... parkirišča v Žekovai proti domu odpeljala ob 18. lui. Čakali so do 22. ure, vmes pa nihče ni vedel, kaj se dogaja s šesterico, ki je »ostala gor«. Upokojenci iz Zgornje Polskave so do spodnje postaje prišli z dvema avtobusoma, zalo bi se lahko z enim že prej odpravili proti domu: »Ne grenio na avtobus, tu bomo čakali na vse žrtve,« so zatrjevali. Šele malo po 20. uri se je razvedelo, da je vseh petdeset obiskovalcev, večina iz Nove Gorice, Vinske Gore in Zgornje 1'olskave, uspešno rešenih in da so v hotelu na zgornji postaji žičnice. Da se morajo samo ogreti, pregledal jih bo zdravnik, nato pa jih bodo prepeljali v dolino. Strah o vzroku za zastoj scdežnice se je veliko govorilo, uradno pa naj bi prišlo do napake v elektronild. Neuradno povedano je menda zablokirala glavna zavora na sedežnici. Zavoro teoretično lahko odblokirajo tudi ročno, vendar tega kljub poskusom niso mogli storiti. Vzdrževalci menda niso odkrili napake, podoben zastoj naj bi se zgodil prvič, pri čemer bi se to lahko zgodilo kadarkoli. doval, kako je bilo po rešitvi: »Se sreča, da so nas spremljali, saj smo bili čisto >fertik<. Tresli smo se, sami že ne bi mogli hoditi, če nas ne bi spremljali. Na srečo so v hotelu potem dobro poskrbeli za nas.« Tovrstni zastoji na Golteh niso pogosti, sploh pa so razmere dru^ič-ne kot pozimi. »Še pred neurjem smo želeh ljudi varno spraviti v dolino. O^omno smo jih zvozili z avtomobili. 2al se zastoji do^jajo tudi pri najboljši tehniki. Trisedežni-ca Medvedjak je ena novejših naprav, postavili smo jo pred tremi leti. Čeprav vem, da se podobne stvari dogajajo tudi na drugih smučiščih, mi je v tem piimem izjemno hudo. Vsem obiskovalcem centra se opravičujem,« je večerni četrikovpo-govor končal direktor družbe Golte Ernest Kovač. Opravičilo družbe in zahvala vsem, ki so pomagali, sta objavljena tudi na spletni strani smučišča Golte. V Zgornji Savinjski dolini ni nikogar, ki si ne bi olajšano oddahnil, ko se je drama uspešno, predvsem brez poškodb, končala. In odprla nova vprašanja ... URŠKA SELIŠNTK il tudi direktor Ernest Kovač (desno). Vmes so z nihalko na Golte odpeljali zaboje z oblačili, ki so jih pripravili člani mozii-skega Rdečega križa, nesrečnežem so menda svoja oblačila posojali ga.silci. Iz hotela pa so že prihajala sporočila, da se rešeni dobro počutijo, da se šalijo in celo prepevajo. Veselje do življenja očitno marsikaj premaga. »Tako zelo sem si prvič v življenju želela videti Golte, pa bi bile kmalu moja smrt," je pripovedovala Marija iz Vinske Gore, »Strah, mraz, veter, toča, me gla! Strahu smo se naužili kot še nikoli v življenju. Sama sem ves čas trepetala, da ne bi začelo še enkrat deževati in bi se spet spustila megla, Da reševalci ne bi mogli do nas, me je bilo najbolj strah.« Gospa Marija je bila med tistimi, ki so na sedežnici obsedeli za tri ure, »Pomislila sem na slabo organizacijo in da so nas predolgo imeli gor Po tri ure smo bih gor, pa sami starejši ... Hudo je bilo, ker nismo nič vedeli, le vpili in klicali smo na pomoč. Na 7.ačetku, nekaj časa, smci še bili dobre volje, ne rečem, potem pa te zagrabi panika.« Marijine besede so upokojenci iz Vinske Gore samo še potrjevali: »Več kot tri ure smo čakali - mislil sem, da je konec življenja. Nikomur ne moreš dopovedati, kako hudo je bilo m kaj smo preživeli. Vmes pa veter, dež, toča, grmenje, megla, nikamor nisi videl ... Zagotovo nikdai' več ne bomo šli gor. I-e kaj nam je bilo, da smo bili tako nori, da smo šli v tistem oblačnem vie-menu na sedežnico^< Jezni so bih tudi upokojenci iz Nove Gorice: »Na sedežnici smo preživeh točo, dež, mraz, veter -od mraza smo se dobesedno tresli. Kričali smo, klicali na pomoč in se bali, da bomo kar gor ostali. Strah je bil nepopisen. Tri ure in po! smo bili gor, to so bile najdaljše ure v življenju. Veijetno bi lahko bilo v eni un vsega konec, vendar smo po pol ure, ko smo viseli gor, sami klicah policijo, kjer niso ničesar ve-deh. Sele potem se je začelo posredovanje in reševanje." Da le bilo klicev ogromno, je po-lasnjeval direktor Kovač. »Najprej KRONIKA 15 Med vikendom 7 kar 41 nesreč Prvi julijski vikend se je žal spet zapisal v črno kroniko kot krvav in zaznamovan z nesrečami na naših cestah. Vedno pogosteje pišemo, da na cestah umirajo ali so udeleženci nesreč mladi vozniki, pa naj si bodo to vozniki osebnih avtomobilov ali motornih koles. Pogosti udeleženci nesreč so tudi starejši vozniki. Letos je na naših cestah umrlo že 16 ljudi, lani v enakem obdobju 10. Do prve nesreče je prišlo v petek popoldne na avtocesti izven naselja Vransko, ko je 19-letni voznik osebnega avtomobila Fiat Punto izven naselja Vransko najprej zapeljal desno na makadamsko bankino, nato pa sunkovito zavil v levo. Pri tem je vozilo trčilo v zaščitno ograjo, nato pa ga je obrnilo na streho. Po drsenju se je vozilo 19-letnika in dvema sopotnikoma ustavilo na nasprotnem prehitevaJnem pasu. Trčenje in drsenje po cestišču sta bila za 19-letnika, doma iz območja Slovenj Gradca, tako sunkovita, da je poškodbam na kraju nesreče podlegel, medtem ko njegova sopotnika nista bila poškodovana. Le nekaj ur kasneje se je prometna nesreča s hudimi poškodbami zgodila tudi v Velenju. 30-letni voznik osebnega avtomobila je vozil po Industrijski cesti izven naselja Velenje in v bližini odcepa za avtokamp Jezero izgubü oblast nad vozilom ter zapeljal na tiasprotno smerno vozišče in trčil v nabrežino. Takrat je po Industrijski cesti iz nasprotne smeri pripeljal 72-letni voznik kolesa, ki je v želji, da bi preprečil trčenje, močno zavrl in padel po vozišču ter se hudo telesno poškodoval. V nedeljo, malo pred polnočjo, se je nesreča s hudimi poškodbami zgodila tudi vkri-žišču glavne ceste v Šentjurju. 21-letna voznica osebnega vozila se v križišču pri za- vijanju v levo ni prepričala, če lahko to stori varno zase in za ostale udeležence v prometu. Iz šmarske strani je namreč v trenutku, ko je zapeljala na glavno cesto, pripeljal 23-letni voznik, ki je s prednjim delom svojega vozila močno trčil v vozilo 21-1 et nice. Pri trčenju se je voznik huje telesno poškodoval, voznica in njena 21-letna sopotnica pa sta bili v nesreči lažje poškodovani- MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA Nesreča na avtocesti pri Vranskem Še vedno čakajo izvedence www.novitediiik.com Na Okrožnem sodišču v Celju se je v petek nadaljevalo sojenje Jaki UIč-nlku, obtoženemu umora brata Jožeta in poskusa umora bratovega dekleta Nine Klavdije Lojen junija lani v Bistrici ob Sotli. Svoja mnenja bi morali podati trije sodni izvedenci, ki pa jih na sodlšCe nI bilo. Prav tako ni bilo na sodišče priče Mihe Zoren-ča. Pričal je tako le sodni izvedenec forenzične stroke Aleksander Regent. Forenzik Aleksander Regent je povedal, da so bile na pištoh sledi dveh oseb, v tem primeru gre najverjetneje za Jako Ulčnika in Nino Lojen, ki se je branila pred napadalcem. Njune sledi so našli tudi na in v rokavicah, sledi krvi pa so bile praktično povsod na kraju dogodka, torej v hiši, kjer se je zgodil umor in kjer se je Nina branila ter tudi sama dobila strelno rano. Pričati bi morali tudi trije sodni izvedenci: izvedenec medicinske in izvedenec psihiatrične stroke ter klinični psiliolog. Dr Tone Pačnikin dr. Boris Kavčič sta se opravičila, ker sta že na dopustu, dr, Gorazd Mrevlje pa dopolnitve mnenja še sploh ni izdelal. Danes bi moral pričati tudi Miha Zorenč, ki pa se je opravičil, ker naj bi bil na službeni poti na Hrvaškem. Nini Lojen, ki čaka na sodbo že od marca, je bilo do- volj, tako da je predsednika senata sodnika Marka Brišnika opozorila, da se je Zorenč že trikrat izognil obravnavi. Dodala je, daje čudno, daje na službeni poti, ko pa sploh nikjer ne dela. Sodnik Marko Brišnik je nato dejal, da tega res niso nikoli preverjali, kot tudi tega ne, ko se je Zorenč opravičil, da ne more priti na sodišče, ker ima zlomljeno nogo. Brišnik se je Nini Lojen na koncu še zahvalil za opozorilo in dejal, dabodovprihodnje zahtevali zdravniško opravičilo, v kolikor se bo priča znova opravičila in ne prišla na sodišče. Sojenje je prestavljeno za nedoločen čas. So 16 KULTURA V Celju imamo kar dve cesti, ki se imenujeta po Ivanu Dečku. Na sliki Od Dečka do žalskega tabora Pred tednom dni smo vas v tej rubriki na predlog naših bralcev vprašali, po kom se imenuje Dečkova cesta v Celju, Posebnost je, da imamo v Celju kar dve Dečkovi cesti, novo in staro, obe pa sta poimenovani po enem največjih slovenskih narodnjakov, Ivanu Dečku. Najpomembnejši celjski narodnjak v rajnki Avstriji Ivan Dečko sc je rodil v Središču ob Dravi 9. avgusta 1859. Po končani gimnaziji v Mariboru je 1879 nadaljeval študij prava na univeizi v Gradcu in ga leta 1883 tudi končal. Še isto leto se je kot koncipicnt zaposlil v odvetniški pisarni dr. Janeza OrozelnavMariboru. kjer je ostal dve leti. Leta 1885 seje preselil v Celje in odvetniško prakso nadaljeval pri dr. Josipu Ser-necu. Oktobra 1887 je v Gradcu nidi doktoriral, leta 1891 pa v Trstu opravil odvetniški izpit. Nato je v Celju še isiega .a odprl svojo odvetniško pi- kom 5€ imenujE mahnilo. Njegova je bila tudi zamisel za »narodno« kopališče Diana ob Savinji. In leta 1901 ustanovljene stavbne zadruge Lastni dom, s pomočjo katere so slovenskim delavcem in obrt-nikompomagali zgradili številna lastna domovanja. Kot slovenski odvetnik se je tudi zunaj deželnega zbora sarno. Že v študentskih časih s !tiln o člankov za Sle venski narod, koroški Mir ii Ljubljanski 7von. Po prihodi v Maribor je nekaj časa vodi uredništvo časnika Südstei iische Post, kjer je s svojir ralni pil vplival r Štajerskem. Kot pisec pri spev- kov. predvsem v maribor skem Slovenskem gospodar ju in celjski Domovini, se je izka- zoval tudi kasneje, ko j dil slovensko politiko n aŠta- jerskem. Leta 1890 le bil prvič izvo- lien v štaierski deželni zbor in tam je ostal tri mandate. Bilje trd in neizprosen borec z vice Slovencev. Kot prvi slovenski poslanec je v deželnem zboru vložil interpelacijo v sloven-skemjeziku. Pod njegovim političnim vodstvom je v slovenske roke prišla marsikatera občina v okolici Celja, tudi občina Celje-okolica, s katero so Slovenci »obkolili« nemško mesto občino. Že leta 1889 so s poUllčno modrostjo dr. Dečka Slovenci prvič osvojili celjski okrajni za-stop in za njim še okrajni šolski svet, deset lel kasneje [1899] pa je dr. Dečko postal celo namestnik okrajnega načelnika. Z Maksom Veršcem in Mihaelom Vošnjakom je ustano-VÜ Južnoštajersko hranilnico, bil je idejni oče začetka gradnje Narodnega doma v Celju, njegova pa je bila tudi ideja za ustanovite\' Merkurja. V devetdesetih letih je pomagal organizirati slovensko obrtništvo v Celju, ki se je z leti izredno raz- ;trstvoleta J Mihaela Vošnjaka kot prvi na Štajerskem dosegel slovenski vpis v zemljiško knjigo. Afera, ki so jo leta 1904/5 zoper njega sprožili nekateri sonaiodnjald, je delov- aegair rodno Dečka dokončno s Lvednt sko gimn. kasneje ji zahl j en u •1 v psihiJ jldhofu p Ir. Dečko asluj KUPON itednik Ime in priimek Naslov............................. Kraj in poštna številka Ulica/stavba se imenuj ki je bil . Moj predlog . cu. Tega si delom gotovo n tudi ne zanemarjenega in pozabljenega poslednjega doma na slovenskem pokopališču na Golovcu, Na predlog večih bralcev vas danes sprašujemo po pomenu žalskega tabora, po ka-lerem se imenuje ulica v Žal- Vabimo vas, da na zastavljeno vprašanje odgovorite na priloženem kuponu. Nagraje-ratne nagradne igre »Po imenuje ...«je Majda , Iršičeva 6, Celje. Po I hižno nagrado tednika in enega iz se-nljcvidov Celja, Id kom s( Tašnci pošti bo 1 Osr '.niča Celje. Odgovore pošljite do ponedeljka. 10. julija, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje. Kratko zgodbo o Iv£ ku je za objavo pripra Branko Goropevšek. Qu Deč-/ilmag. Pesniki ob sramotiinili stebrili Na območju Kozjanskega in Šmarskega se bo jutri začel štiridnevni festival Pranger, srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije. Organizatorji so tokrat literarnim vsebinam dodali tudi glasbene, ki bodo še obogatile festivalski utrip v krajih, ki so zgodovinsko in kulturno zaznamovani s prangerji - srednjeveškimi sramotilnimi stebri. Okostje festivala Pranger tvorijo različna srečanja, branja, okrogle mize, glasbeni dogodki in prostor ter možnosti za tudi nekoliko bolj sproščeno druženje ob poeziji. V primerjavi s prvima dvema festivaloma bodo »razpravljanju, kramljanju in prepiranju o poeziji« letos namenili dan več. Prav tako so organizatorji literarnim vsebinam dodali glasbene (koncerta Katalene in hrvaške kan-tavtorice Lee Dekleva ter gkis-bena nastopa Boštjana Go-renca - Pižame in Janija Ko-vačlčaj. Novostjetudiuvedba države - gostje. Letos je ta vloga premierno pripadla Hrvaški. Na festival je po izboru literarnih kritičark Lucije Ste-pančič in Petre Koršič ter kritika Roberta Titana Felixa povabljenih devet pesnikov s pesniškimi zbirkami, izdanimi v letu 2005. In sicer Aleš Šte-ger (Knjiga rečij, Blaž Lukan (Nesllšnost), Peter Kolšek (Nikoli več), Primož Cučnik (Nova okna). Maja Vidmar (Prisotnost). Aleš Musiar ((U)sodno tolmačenje), Ivo Svetina (Lesbos), Marcello Potocco (Pripovedi o ovcah, ljudeh in drugih živalih) in Brane Mozetič (Se banalij). O pesniških zbirkah bodo kritičarki in kritik spregovo-rih na treh kritiških omizjih ;posredno nagovo- 1 pe- ril! prii sni CO. Na prevajalskem delu festivala bodo sodelovali dr. Martina Ožbot, ki je koordinirala predfestivalsko prevajalsko delo in bo vodüa prevajalski omizji, in prevajalci Josip Osü, Edo Fičor in Branko Cegec. Letos bodo poezijo iz izbranih pesniških zbirk prevajali v hrvaški in bosanski jc/.ik. Omiz je Ad( »lescenc poezija bo za rezalo ' ^ do- kaj raz draže' mlados tništv. a in po ezije ter si pc jstavil 0 nekaj vpra- šanj in posk. .išalo ra izbiti marsikateri kllše. Omizje Promoc ija pot !zijepa. jeza- mišljen ,0 kot neforr nalni pogovo r slov( mskih i n hr- vaških akter jev ozi roma »promr itorjev ■« liter. doma ii (1 v tuj ini, Edc med za: stavlje nih cilje vpo- govora j letudi izmenja kušenj pri pr iji in promoc ;iji po ezije. Tradi cionali •la pes niška branja pred pi -angerji, sred- nievešk motilnin li ste- bri bod. D ob v ečorih n a Jel- šingradi .ivšm; irjupriJ. -'l.šah, v PilŠtai la gradu Pod- reda, kjer bo tudi zaključna prireditev s kantavtorskim nastopom Lee Dekleva na klavirju, s spremljavo ustne harmonike. Na zaključni prireditvi bo nastopila tudi Tanja Petelinek. nagrajenka Festivala mlade literature Urška in posebna gostja festivala Pranger, BOJANA AVGUŠTINČIC Godalni kvartet Feguš Bratje Feguš na Veroniici Lani, ob 580-letnici smrti Veronike De-senlške, so pri Fit medii zasnovali sklop prireditev, združenih pod imenom Vero-nildni večeri. Nadaljujejo se tudi letos in pred vrati je že drugi letošnji Veronikin večer. V četrtek bo ob 20.30 na Stari grad (čc bo dež, pa v Narodni dom) iz Maribora prišel godalni kvartet Feguš, ki bo obiskovalce v poletno noč popeljal z deli Mozarta in drugih popularnih svetovnih skladateljev. Godalni kvartet Feguš sestavljajo bratje Filip (vioHna), Simon Peter (violina). Andrej (vio- la) in Jernej (violončelo). Inštrumente so se začeli učiti s šestimi leti, kot kvartet pa nastopajo od leta 1992- Koncerte imajo po vsej Sloveniji, nastopajo pa tudi v Avstriji, Angliji, na Češkem, Hrvaškem, v Italiji, Luk-seinburgu, Nemčiji, na Nizozen\skeni in v ZDA. Sicer je bila bratom Feguš glasba položena že v zibelko. Njihov dedek je priznani organist, oče akademski skladatelj, zborovodja in predstojnik oddelka za glasbo na mariborski pedagoški fakulteti in mama prava glasbena navdušenka. ^ lift. ^KULTURA - INFORMACIJE 17 S pestrim sobotnim dogajanjem je Celje tudi uradno zakorakalo v kulturno poletje. Tako imenovano Poletje v Celju, knežjem mestu je s koncertom odprl Simfonični orkester Domžale* Kamnik pod taktirko Simona Dvoršaka. Sicer pa so kulturno poletje že dopoldne s projektom Vstop prost 7 naznaniti celjski umetniki. Na celjskih ulicah so se tako med 9- in 13. uro odvijali številni perfonnansi in likovne intervencije, s katerimi so člani Društva celjskih likovnikov poskušali povezati galerijo 7. ulico in prežeti mesto z umetnostjo- Projekte so nato razstavili v Likovnem salonu Celje, kjer bodo na ogled vse do 20. julija. V soboto so pri Vodnem stolpu uprizorili tudi lutkovno predstavo Sneguljčica in Polzela 2006 v atriju graščine Šenek so člani Kulturno umetniškega društva Pulzela pripravili 8. srečanje malih vokalnih skupin Polzela 2006. Da se je prireditev dobro prijela, dokazuje iz leta v leto večje število nastopajočih skupin. Letos jih je bilo že dva-najst. Nastopile so vokalne skupine Primule in Avra s Polzele, Candela in l'etrovški van-drovčki u. Petrovč, Kompol-čaniiri Caniemus iz Žalca, ok- ŠTAJERSKI VAL Z NOinM TEDNIKOM zxml^ ceneje! I a Krhen in Nataša Tajnik sta na Trgu celjskili knezov segrevali vodo. Svoj projekt sta poimenovali Izum. Kulturno poletje preplavilo Celje Naročniki Novega tednika st« bl||e v minulih letihdeležni številnHii^nosti, lani, v jubil^^ 60. letu izhajanja, pa smo iloilalt ^ l«rtico cenejših nakupov. V Klubu haTefiftOcov Novega tednilä boste lahko s kartico, ki ste jo prejeli, Inipovali bolj ugodno, saj so vam kot naredniku na voljo različni popusti v trgovinah in lokalih. Kje vse lahko prihranite, je razvidno iz spodnjega seznama, ki ga bomo še širili. Hu^ j/»*!,^ i*, tf-wi^t igraroBjm Frizerski studio golden point* sedem palčkov, v nedeljo pa še ambienlalno gledališko predstavo In vino veritas. Do 2. septembra se bo zvrstilo še več kot petdeset glasbenih, gledaliških, plesnih, likovnih in drugih dogodkov. Nocoj oh 18. uri bodo tako ponovili Sneguljčico in sedem palčkov, v Galeriji sodobne umetnosti Celje pa bodo ob 20. uri odprli prvo letošnjo študentsko poletno premiero. Kot prvi se bo s ciklusom slik, v katerem raziskuje možnosti, ki jih daje sočasna raha dveh različnih medijev - fotografije in abstraktnega slikarstva -predstavil Uroš Potočnik. Jutri ob 20. uri bodo dijaki Gimnazije Celje-Center pripravili glasbeno-literarno-plesni večer, v četrtek pa bo pri Vodnem stolpu nastopil Trio Fuego. BA, foto: ST ^ ■ j üsTn' 2D8A«LŠČE Zlatarna ST02IR ■ ■ ■ ■ tet Andraž, Habrovi fantje iz Luč, tercet Domima s Prevor-ja, vokalni kvintet Lastovka s Polzele, Savinjski oktet Žalec in vokalni kvartet Rogatec. Peli so predvsem slovenske narodne, nekaj pa tudi tujih in umetniškili pesmi. Poleg številnih poslušalcev, ki so nastopajoče nagradili z a-plavzom, so večglasnemu ubranemu petju prisluhnili tudi mnogi stanovalci doma upokojencev. TT diagnostika vozil • servis motorjev -senns kosilnic. Mariborska c. 87,3000 Celje, tel.: 03 49166 70, GSM CWt 675 010-10% popusta velj«;a storitve -iioaMio^ odpravljanje bolečin brez stranskih učinkov, Prosenilko 24/A tel.: 041 621 018.748 90 60-5% popust - Casino Faraon Celje ijuMjenska cesta 33,3000 Celje -ob nakupu 100 žetonov 10 gratis -Frizerski studio Faslam.Verfev Petra s^).. Ulica talcev 3,3310 Žalac-5% popust -FotoRizmat Mariborska c. 1,3000 Celje -10?. popust vslia za storitve on-M.B.DDlinard.0.0.. ŠlandrovtrgZS, -Pizzeria Verona. Me rcator center Celje - 20% popust pri nakupu hrane - kartico predložit« ob naračilul -Protectservis. Ul. Leona Oobrotinška 27,3230 Šemjur, Rogaška cesla 19,3240ŠR?3ije pri Jelšah -10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob - Dotika Salobir. Leveč 38a, 3301 PetrovČe - 5% popust ob nakupu sončnih očal in 3310 'Lec^Q% popust la vsa iidalke (hkauliDa 2,3000 Celje, -SimBrd.0.0.. ipavčeva ufica 22,3000 Celje. PE. Ljubljana, Brnčičeva 7, RE, Koper, Ferrarska 17 - 3X popust ob naki^iu PVC stavbnega poMitva. Popust n« velja za akcijske cena. Popusti se na seštevata 14.3000 Celje, vse za ogrevanje invodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM Tel.: 03 544 25 35-m popust -Goldenpoint Celeiapark Celje, širob izbira nogavic-fi« popust ob nakupu do 5.000 sit, 10% popust ob nakupu nad 5.000 »t - Keramika Kili. Industrijska prodajalna, KasazB34, Libsje-10% popust -Krobat Ivan s.£. Mizarska delavnica, Medlog 25,3000 Celje, •Usnina a.d.. Leveč 13-3% pc 051626793-10%p.H)usL -Klimatiziran Taxi Simbv. 03120 50 60-10% popust - Slikooleskarstvo Podoečan. Vel Pirešica 27h 03 572 841R GSM 031 696164.10% popust na delo (brez materiala) -lirneMlGolovecnaceljskemsejmilču), Dečkova cesta 1,3000Celje, tel: 03 543 3224-15% popust -ToD-titd.o.o.. Ifiavčeva ulica 22, Celje -10% popust -ZtojiMiJÄ Zdraviliška cesta4,3270 Laško-10%popust pri gotovinskem plačilu za člane Kluba naročnikov in njihove družinske člane na vse wellness storitve (bazen, savna, fitnes.storitve Centra zdravja in lepote) te lkitrg7,3000Celje.tel.:G34926 000-10%pg -Marouise. visoka moda metrskega blaga, Ozka ulica4,3000 Celie -10% popust rnaCelaa prodajalna Golida, Aijavas 92.3301 Petmvče - 5% popust velja za i lastne proizvodnje, ne velja za akcijske eene -Mravljiea Cvetka Botiincs.p., Lilekova 1. Celja, trgovina za ustvarjalne-10% popust za vse izdelka 'B. Popusti se ne seštevajo z ostalimi popusti, ki jih nudi Zdravilišče. •aatemaStožir Ul. mesta Grevenbroich 9,3000 Celje -10S popust -Žive». Obrtna cona. 3220 Štore - 7^ popust ne velja za akcijske cene 10 % popust na vso obutev; ne velja za akcijske cene. -UM. Glavni trg 9, Celje, 03 492 68 88 10 % popust (razen na Izdelke v akciji] •KSFHHalr Atelje. Lilekova 3,3000 Celje -10%aotavinsktpopustnav$eizdelkelnstoritve(razeiižezni2anih), 18 BRALCI f OROČEVALCI Teden nepozabnih doživetij Dijaki 2. letnika evropskega oddelka Splošne in strokovne gimnazije Lava smo med 11. in 17. junijem obiskali našo partnersko šolo Hohent-wiel-Gewerbeschule v Singnu v Nemčiji. V začetku tega šolskega leta so nas Nemci že obiskali in s tem smo jim obisk vrnili. Razdeljeni v skupine smo raziskovali zanimivosti Bodenskega jezera (ki je od Singna oddaljen s šolskega in političnega si didonalnih športov in hn vine in umetnosti Singna V skoraj prekratkem tedn D 15 km), ema, tra-e, zgodo-1 Berlina, smo obi- skali številne znamenitosti jugozahodne Nemčije in celo del Švice. Razrednik dijakov, s katerimi smo opravili izmenjavo, Stephan Glunk, nam je organiziral ogled gradu Hohentwiel, Renskih slapov, Wallfahrtske cerkve v Birnauu, mersburškega gradu iz 7. stoletja, mesteca Kostanc in enega izmed treh otokov Bodenskega jezera Reichenau. Izmenjavo si bomo najbolj zapomnili po dejavnostih, ki so potekale v našem prostem času. Lepo vreme nam je omogočilo kopanjev komaj dve leti starem bazenu v Singnu, v zelo čistem Re- nu in toplem Bodenskem jezeru. Točni Nemci niso pozabili niti na pravo mero adrenalina, ki se nam je sproščal pri vožnji s kanuji, nekaterim srečnežem pa celo pri potapljanju in letenju z jadralnim letalom. Na poti sta nas spremljali razredničarka mag- Andreja Vipotnik Rav-nak, prof- in Polona Zalokar, prof., ki sta nas presenetili z obilo dobre volje. Kljub lepim spominom že zdaj zavidamo bodočim generacijam, ki jih takšna doživetja se čakajo. TANJA GUČEK in KARMEN ZEME AFGANISTAN MALO DRUGAČE Romunska lepotica iz Kabuia Po dveh dneh sem v glavnem mestu Afganistana. Čez letališče ogolela gorovja, na levem horizontu visok zid, na desnem še višji zid z bodečo žico, za hrbtom kopica vojaških kontejnerjev, Id se končajo z ... da, uganili ste, najvišjim zidom z dvojno žico. Očitno gre za vojaški kamp, ki objema letališko stezo. Znotraj kampa prah, pesek, kontejnerji in jaz, sam samcat in ves zgubljen med gntčo 13 O-kilogramskili ameriških vojakov, ovešenih z neprebojnimi jopiči, s ščitniki, z laserji, GPS-i, s puškami z zložljivimi kopiti z dodanim bom bo meto m, pištolami na poteg, shišalkajtni in čudnimi kabli, ki jim štrle izpod čelade in izginjajo nekje med nahrbtnik in 35 okvirji za strelivo, ki jih imajo ovešene na sebi. OK, fantje, če je tako, potem pa vojna. Sa- Vujaškega psihologa 20. MTB iz Celja Gregorja Jazbeca smo že predstavili in objavili tudi eno od njegovih številnih satir. Tokrat objavljamo nekaj anekdot, ki jih je zapisal po majskem obisku vojakov celjskega bataljona v Afganistanu. Piše: GREGOR JAZBEC mo najprej si moram pa res luediti let za naprej in poiskati, kje zaboga bom spal tule. Najdem kontejner, ki to ureja... in očitno ga vodi Romunka. Stara koklja, izsušena, iz kotička ustnic ji visi čik in nič ne bi bil presenečen. če hi izpod kamuf-lažnih hlač pokukale mrežaste nogavice. In jaz ji v angleščini razlagam, da sem zamudil let in bom moral prespali pri njej. Me počasi premeri s pogledom, sifiii-tično zakašlja, s cika se odlomi pepel in v polomljeni angleščini vpraša, če bi rad prespal z njo. Me je kar streslo. Ključ je pa le dala in ko sem ponoči pokukal skozi okno priborjenega kontejnerja. se je pod bližnjo ulično svetilko zasvetilo mini krilo, nato pa se je zaslišal znani kašelj. Zborovsica prihodnost v pravih roicah Na območju Planine pri Sevnici je kultura zborovskega petja zelo razvila. To dokazujeta MPZ Planina pri Sevnici in MePZ Zarja iz Šentvida pri Planini. Matej Romih, zborovodja obeh zborov, tradicijo zborovskega petja spretno prenaša tudi tia mlajše rodove, V za- četku junija je bil v dvorani kulturnega doma v Šentvidu pri Planini koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Planina, ki je obiskovalce navdušil z vrhunsko predstavo in hkrati dokazal, da za bodoče pevce na Planini ni bojazni. Dan državnosti ob Puntarsici poti V nedeljo, 25. junija, smo se ob 11. uri zbrali pred KZ Tabor in po Puntaiski poti krenili proti Mežnarjcvi domačiji, ki predstavlja stičišče taborske in braslovške občine. Spremljali so nas konjeniki z Gomilskega z zastavami in vozovi. Pri Mežnaijevih je bilo poskrbljeno za krajšo proslavo in kulturni program, v katerem sta sodelovala Moški zbor KDIC ter Dramska sekcija Kulturne^ društva Ivana Cankarja. Navzočim sta spregovorila tudi oba mejaša, in sicer taborski župan Vilko Jazbinšek in braslovški župan Marko Balant. Za hrano je poskrbelo Društvo žena in deklet občine Tabor. Turistično društvo Tabor je poskrbelo za predstavitev kraja v obliki spominkov in brošiu na stojnici, Za vso pomoč in podporo se zahvaljujemo gospodarju Mežnaijeve domačije, gospodu Pintarju. Pohoda in proslave se je kljub vročini udeležilo veliko po-hodnikov z obeh strani «malih Troian«, ki so s polnuru ze-lodčki zadovoljni odhajali proti domu. TD m PD Tabor Peti v zboru pomeni redno hoditi na vaje, delati, vadili, se pripravljati in se tudi predstaviti. Planinski osnovnošolci so se skozi vse šolsko leto predstavljali ob raznih priložnostih, odlično pa so svoje opravili tudi na Jurjevi reviji v Šentjurju. Svoj trud in znanje so izkazali zzaključnim koncertom všcn-tvidupri Planini, ki je v dvorano privabil z^es lepo število obiskovalcev. Najprej se je na odru predstavil otroški pe\-ski zbor in v dvorani ustvaril prijetno igrivo vzdušje. Najmlajše je na klavirju spremljala Mateja Rajh, iijihovo petje pa je popestrila tudi spremljava kitar ter bobnov, ftava atrakdja je bil nastop otroškega zbora skupaj s člani šentjurskega pihalnega orkestra, ki so poslušalce popeljali v svet filmske glasbe, SkujMj so izvedli pesmi iz filmov Kekec, Bratovščina sinjega galeba, Sreča na vrvici. Za njimi se je predstavil mla- dinski pevski zbor. Tbdi mladinci so svoje delo odlično opravili. Oba zbora je z ritem kitaro spremljal Matevž Pušnik. z bas kitaro Vinko Šmid, z bobni in bas kitaro pa Peter Tovor- Namesto klasičnega povezo vanja si je bilo v Šentvidu mc goče ogledati inserte iz ign Kaj se skriva pod velikim tre buhom, ki so jo pod mentors tvom Alenke Brilej pripra\ Vrhui C )e pi i redite v do-1 obeh zbo- Plai ^etošolci. Ravnateljica OŠ s po a česti- rov skupaj, ko so ob spre Ijavi instrumentov izve Eno po domače priljubljei Čukov. S liarmoniko se j je pridružil Primož Tovorr lastopajočim ter /eda zborovodju Mateju mihu, ki svoje poslanstvo planinski osnovi šoli ravlja več kot odlično. i'OLONCA JAZBINŠEK '"Z IT? "J K JULIJA OD 14. URE BAZEIM CELJE — ' ^^ AI\MMACČ(»rrtVX19RADE IN GLASBENA GOSTJA TANJAZAGAR v NASVETI 19 ^OTROSKI ČA50PI5« Z Miškom Knjižkom kot na Karibik Po Savinji je v knežje mesto priplula gusarska ladja in se za nekaj uric zasidrala ob lapidariju. Na svoj krov je ob začetku dolgih vročih počitnic povabila vse najmlajše, prijatelje Miška Knjižka in tudi njih popeljala v Poletje v Celju, knežjem mestu 2006. Cisto pravi gusarji in gu-sarke so se tako izkrcali na oder ob lapidariju, nekaj je bilo slišati o tem, da ni büo dovolj vetra, da bi odpluli naprej (in res jc bilo vroče kot na Karibih, lako da so se gusarji v Celju počutili čisto domače), zatü pa so najmlajše in njiliove starše popeljali v svoj pravljični svet. Kaj kmalu je postalo jasno, da ne gre za druščino nepridipravov, ki bi pustošili po širnih morjih, ampak za prijazne člane Lutkovnega gledališča Fru-Fru, ki so poskrbeli za zanimivo animacijo. i'a tudi Pike Nogavičke, ki je neutrudno vabila otroke k sodelovanju v številnih aktivnostih, niso ugrabili, ampak le prijazno povabili dogodivščinam naproti. Pisana družba je pripravila zares razburljiv začetek poletja, otroci so navdušeno sodelovali v ustvarjalnih delavnicah, peli z glasbeno gostjo Mojco, zaplesali, nato pa očke in mamice povabili k sodelovanju v družabnih igrah. Skupaj so se pomerili v vlečenju vrvi in v ostalih gusar-skih igrah, za kar so bili tudi nagrajeni. Ob koncu pa so morali Mišku Knjižku obljubiti, da ga ludi med počitnicami ne bodo pozabili obiskati in seveda prebrati še kakšno dobro knjigo-PM, foto: GREGOR KATIC Nasvidenje do septembra! Kot smo napovedali že prejšnji teden, se bomo do septembra poslovili, Poleg šolskih si namreč zaslužite tudi časopisne počitnice. saj ste ves čas pridno pisali, pesnili, risali in fotografirali. Za konec smo za vas pripravili kratko reportažo z Gusarske 7abave pri Mišku Knjižku, s katero Knjižnica pri Mišku Knjižko že pet let zapored začenja poletne počitnice. Učenci OŠ Planina pri Sevnici pa so nam poslali svoj prispevek 7. ekskurzije v Bistro. Želimo vam vesele počitnice! Na Gusarsko zabavo so otroci povabili tudi očke in ROŽICE IN ČAJČKI iladkih je na prvem mestu sadje. Afrodizični jedilnik Da s pravilno prehrano lahko ohranimo žar ljubezni in-naredimo naše čute bolj dovzetne za strast in erotiko, so vedeli že stari Grki. Užitek ob »ta pravi« pojedini je pravi afrodiziak. Poglejmo majhen ljubezenski jedilnik po Mauriceju Messegueju, strokovnjaku za ljubezen in zelišča. Predjedi, primernih, da v vas vžgejo ogenj strasti, je več, izberite jih glede na finančne zmožnosti, okus in okoliščine. Predlagamo drobne glavice čebule (Allium cepa] s koriandrom {Coriandrum sativum), nastrgane korenine zelene (Apiamgraveolnes) z deviškim olivnim oljem in limonami, užitne morske sadeže, kaviar, juho iz rakov ah gomoljike (TUberales). Za glavno jed si lahko privoščite meso na žaru, posuto s šetrajem [Satureja hor-tensis], pečeno srnino z ri-bezovo omako, ribe z materino dušico {Thymus serpyl-lum] in sladkim janežem {Pimpinella anisum) ali zeliščno omleto z materino dušico in baziliko {Odmum ba-sz7iajm). Ljubezenske priku-he paso krompir, pečen vpe-čici s tremi zelišči, poprovo meto [Mentha piperita), ma- Ekskurzija v Bistro v sredo, 14. junija. zijo id odprav /tehniški I Do tja s uzeji istra. i približno dve uri. Vmes smo se ustavili na postajališču Lu-kovica, kjer smo malicali. V Bistri nas je že čakala vo-dička in nas odpeljala v učilnico, kjer nam je pripovedovala o ekologiji. Po kratkem predavanju smo tekmovali v kvizu. Vsak učenec je dobil številke, pod katerimi so sc skrivala vprašanja s področja ekologije in onesnaževanja. Učenec je moral pravilno odgovorili na vprašanja in razvrstiti raz-hčne odpadke v ustrezne koše za smeli. Nnto smo se odpravili na sprehod po muzeju. Občudovali smo raznovrstne nagačene živali, )rodjainmaketeraz-■lavl). Največ obču-1 in navdušenja je zbirka Titovih avto-j, starih traktorjev, koles in motorjev. Na poti domov smo se ustavili še na Trojanah. Tam nam je bilo najbolj všeč, ker smo lahko po mili volji nakupova-St. 52-4. julij 2006 - mov smo prišli uiru-1 polni lepih vtisov, LARISA JAZBINŠEK, novinarski krožek OŠ Planina pri Sevnici Piše: PAVLA KLINER terino duiiico in rožmarinom (.Rosmarinus officinalis), ohrovt {Brassica oleracea), nadevan s šetrajem in žajb-Ijem {Salvia officinalis), dušen korenček (Dacus can>ta) z rožmarinom, gratinirana zelena ali sladki janež na nabodalu. Tudi siri se dobro obnesejo za tovrstno priložnost, v nobenem primeru pa ne smete zaužiti Ravnate solate, rajši paradižnik. Posladki, ki bodo odlično posladkali vaše ljubezensko življenje, so jabolka, pečena v pečici in odišavljena s cimetom {Cinnamomum zeylardcum), ananas {Ananas comnsus) z ledom, kolački iz beljaka in sladkorja z okusom po vaniliji, kavi ah čokoladi, bolj poznani pod imenom »poljubčki«. Lahko si privoščite tudi kavo, ki pa ne sme biti premočna. Sleherna jed, ki smo jo omenili, vsebuje sestavine, ki dramijo čute, pa čeprav nekatere samo okus. Posipamo jih 7. zelišči, katere afrodizič-ne učinke so poznaU že v antiki, poznani pa so bili tudi našim babicam. Vse te jedi so lahko prebavljive, kar je zelo pomembno- Tudi divjačina, ki sploh slovi po tem, da spodbuja k ljubezni, medtem ko ribez skrbi za pospešeno prebavo. Pri posladkih je na pi-vem mestu sadje. Kako tudi ne, če namreč želita moški in ženska »poleteti«, se ju ne sme »preobtežid«. Z vinom si lahko popestrita jedilnik, a ne smete pretiravati. Alkohol sicerpo-življa čute, a če ga srknemo le kapljo preveč, zaspimo. Alipa, kar je še huje, lahko vam popolnoma skazi veliko ljubezensko noč. Malo likerja bo tudi okrepilo ljubezensko poželenje, saj ima liker erotičen vonj, pa še C110 drugo sila pomembno lastnost - spodbuja prebavo. O ljubezenskem čaju in kopeli pa kdaj dmgič. 20 i iMFORMACI JE - MALI OGLASI IŠČEMO TOPEL DOM Živalski mali oglasi z malo domišljije si lahko zamislile, kakšne male oglase bi lahko sestavili kosmatinci s fotografij. Predvsem iščejo prijazne gospodarje, ki bi jih bili pripravljeni posvojiti. Podrobnosti so spodaj! Obiščite nas v zavetišču Zonzani v Jar-raovcu pri Dramljah, prej pa si lahko bodoče štirinožne prijateljčke rezervirate na 03/749-06-02. ROK KRAJNIK Postaven odrasel nemški ovčar isce hišo, ki bi jo lahko čuval, lahko novogradnja ali starejša hiša na vasi z dvoriščem: Šifra: Upam, da imajo sosedi samičko 8-mesečni samček bi za redna druženja na sprehodih rad spoznal nekoga. ki hi mu v zameno nudil dom. Sifra: Pridi m igraj se Veliko mladih muc išče nove domove z mamicami ali posamezno. Šifra: Ko mačke ni doma. miši plešejo (pa še dolgčas je) PRODAM CITROEN ax 1,0, registriran, letnik 1998, metalno modre barve, prevoženih 60.DOOI(m, prvi lasinik, radio, servisiran, S vrat + zimske gune, prodam. TelefonOSI 331-784. 4010 RENAItLTcliol,4rt,letnik 1995, ye barve, vso opremo, prodam za 340.000 SIT. TelefonOSl 717-362. 4024 MOTORNO koloKowasaki 125, letnik 1992, odlično ohranjen, brezhiben, prevoženih 25.000 km, prodom, cena 200.000 SIT. Telefon04l 817-140. 4026 OSEBNI avlo Rover 416 gsl, lettlk 1993, zelene barve, z dodolno opremo, pro-dam.Telefoii041 435-863. ž372 PRODAM HIDRAVLIČNI cilinder, za dvig grebena pri somonakladalki, prodom. Ceno 18.000 SIT. Telefon 040 228-308. Š730 TRAKTOR Imt 560 prodom. Ceno po dogo-voru.TeleFon5792-4l2. 3977 H!TRO NAROČITE mmm Dvakrat na teden, ob torkih in petkiii, zai ranje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika i 50 tolarjev (€ 0,63), petkova pa 300 tolarjev (€ 1,26). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev (6 7,10), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki breqiiacno prejemajo še vse po Naročniki imajo tudi pravico do treh brezi eboeiu čestitke na Radiu Celje ter do kartic« «ga tednika, asov, do ene tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in isti iz sveta glasbe in zabave. Iniempriimelc_ NAROCILNICA Mlada samička, mešanka z huskyjem. plavooka. isče družabnike za norosti na snegu, pa tudi poleti se sprehodom ne upira. šifra: Klic dii/jine Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: NT&RCd.o.o. bo pc za potrebe naročniške službe Novega tednika PRODAM EIIOSOBNOslonov(ii»ievCeliupn)(tnm,Tele-fon 031 554-275, po 17. uri. 4006 STANOVANJE v centru Celjo, 84 m', prodom zo 12.300.000 SIT. Telefon 041 624- 184. ODDAM V DEČKOVEM naselju oddcm dvosobno opremljeno stanovanje z dvema balkonoma, 1. nadstropje, vselitev možno lokoj-Telefon 041 522-664. 3997 POČITNIŠKO stanovanje v Struniani), Zli 3 do 4 osebe, oddam. Telefon 041 359-088. p BUHGALOVvPuli,zo6oseb,ploia oddaljeno 250 m,ugodno oddom.Telefon 041 49W)46. 4049 NA Hudinji oddam stanovanje za eno leto. Ceno po dogovoru. Telefon 041 956-816. 4053 GARSONJERO, 27 m\ obnovljeno, lepo opremljeno, 1. nodstropje,vŠempetru, oddam. Vselitev možno tokoj. Telefon 031 538-592. Ž373 v OKOLICI Celja oddamo v nojem gostinski lokal - okrepcevolnico. Informacije po telefono031 779-932, 3982 PODARIM DVE hi» in delavnico podaril 940446,pol5.uri. KOMPLETNO jedilnico zaradi selitve zelo ugodno prodom.Telefon 031 622-034. .Telefon 041 L795 ffM: PRODAM SUHA bukovo drva prodom. Telefon 5772-385. 3968 DRVA, no kratko žogono, gaber, lirost, ceno 10.000 SIT/m=, p rotiom. Telefon 041 539-513. 4041 DRVA, jelšo, cepona, metrsko, prodom.Telefon 041 654-729. Š744 NUDIMO POSOJILA na osnovi OD ali pokojnine 03 49259 56, 031862140 mtä^SMim PRODAM DVE srnosti kozi, sveže mleko, mlodi, pro-dam.Telefon041 959-388. 3990 TRI ovce z rogntim ovnom in 4 mesece storego žrebičkn prodam. Telefon 5421-128. 39B7 BURSKEGA kozla, starega dve leti in pol, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 04Ö 304477,{03}5771-096. S735 PUJSKE, težke 20 do 30 kg, prodom. Telefon 5794-148,031 409-024. Š738 mm BELO in rdeče vino, ceno 250 SIT/I, prodam. Telefon(03}810-I0l5,031 588-629. MEŠANO belo vino, žlahtnih sort, slivovko šnops, prodom. Telefon 5329-179. OSTALO 8URSKE koze, pujske,pevcono vino,mlin no komen in krožne brane prodom. Tele-fon03l 557-754. Š733 •»i «Di:: h; INFOR^CI^ - MM.1 oglasi 21 človek na sveiu je le popotnik.. Hitro, prehitro se zanj iisitivi čas. Kar nam ostane, so nate spommi, v njih z nami živiš in si det nas. ZAHVALA Ob boleai^bi ljubega moža, aäja, dedija, brata, svaka in strica MARTINA JAGRA iz Zgornje Iludinje 69 v Celju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, bivžim sodelavcem Armature, razredničarki ge. Vidi Brežnik, 8. b razredu OŠ Hudi-nja ter vsem sosedom za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter pisno in ustno izraženo sožalje. Iskrena hvala osebju oddelka za intenzivno interno nego bolnišnice Celje. Hvala pevcem za odpeti žalostin-ki, g. župniku Cirilu Slapšaku in misijonarju Francu Zajtlu za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, k kp spomin na delo tvojih pridnih rok ostaja. Pošteru) in dobro srce so nas ponos in lep spomin ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta JOŽETA KOLARJA iz Hrastja 18, Loka pri Žusmu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, pevcem Regia in pogrebnemu podjetju Gekott. Hvala za darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi ROLERIE Rixes, stnre 3 tedne, mo^e, številke 42, prodiim. Telefon 040 203-716. TRI vinske plastične sode, 50,80 in 2001, prodam. Ceno 30.000 SIT. Telefon 041 599-490. Š741 In store medolje kupim. Telefon 031 809^43. 4023 PRIKOUCOvkDmpiiRapoča,Nerezlne> šlni,do6oseb, oddamo. Telefon 7817-004,041 924-866. 3962 GRADBENEGA delavca lit zidarja zaposlimo. Telefon (03) 5648-043,041 625-913. AGM Nemec Pnmožs.p.,Seriraž 3,3270 Laško. L792 INTER PUNKT, d.o.o. CESTNO PROMETNA SI8NAUZACUA Prekorie61,3211 Škotjavas zaposli fanta za delo na terenu - barvanje csstiši, promelri zraki in oprema. Pos4l: - zaželena izobrazba teh. smeri ali av-tomehanik - alternativna del. brez poklica - izpit kategorije B Zaposlitev za neflolofei čas. M (041) 74M78. DOM sem iz oy ice Podčetrtka, Sodno vos. Želim spoznati žensko od 55 do 60 iet, lahko vdovo, ki bi prišlo živet no moj dom. Sem upokojenec Če me želiš spoznati, se loliko dogovoriva zo osebni pogovor. Dobiva se no celjski tržnici pri gostišču. Imej rožo v roki a!i pripeto na sebi.NDSvidenje6.julijaod7do8.ure. STROJNIKA gradbene mehanizacije zapch slimo. Telefon (03) 564frl]43,041 625-913.AGM Nemec Primož s.p.,Sedraž 3, 3270 Laško. l792 Zaradi liritve tKalovanja IŠČEMO osebo z izkušnjami v direktni prodaji. Delo dopoldon. Moriio, telefon 041 643-220. Medical üned.o.o.,Maistrova un6,!24IKDmnik. VOZNIKA kipet kamiona zoposlimo. Telefon {03)5648-043,041 625-913, AGM Nemec Primož s. p., Sedraž 3,3270 Loško. Zaposlimo voznike B kategorije. I]e do dela s strankami in poaiavanje Ceija z okolico. Inlormscije. 03154B 670, TAXI SIMBY. TAKSI SIMBI 11.0.0., Kersnikova 52, Cslje ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, tete, ome in prababice STANISLAVE STEINER se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter izražena sožalja. Hvala duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebni službi Raj in osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni 5. julija bo minilo 10 let, kar se je nenadoma ustavilo življenje AVGUSTU LAVRENČIČU scenografu slovenskih gledališč in likovnemu pedagogu Hvala vsem, ki ste ga ohranili v spominu ali postoji-te ob njegovem grobu. Žena Majda V SPOMIN FELIKSU SMOLI (27.6.1920-4.7.2001) Preteklo petje let, kar beta gospa odpeljala te je v svoj svet. Dolg in vroč je bil ta dan, za nas pa tragičru'zaznamovan, ko utihJiilje tvoj glas in si za vedno šel od nas. Odhod zasekal je rano, kije ni mogoče zaceliti, zakaj, le zakaj moral si oditi^ Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu aii prižgete svečko. Žena Ivanka, hčerka Vanja in vnuk Boštjan IŠČEM delo: pomoč starejšim ljudem. Sem poštena inzonesljivo.Telefon 031 331- IŠČEM delo, od septembra noprej, varstvo otroka no vošem domu, po potrebi opravim ostala gospodinjsko dela, predvsem kuhanje. Telefon 041 744- reišiženski5dnivtednu. Vikend prost. Telefon 041 445-325, po 16, uri. ZA občasna dela no kmetiji iščem delavca. Teiefon04066l-39Ö. žars Itwai^Mje s - 12 kg mesečna Dr. PIRNAT [)Wa»32 55,01/5t9-35!5a www.pirnat.sl www.novitednlk.com Plamenček sveče ugasne, roža ovene, se posuši, a ostane večna luč v srcu, spomin nate, mama, nikdar ne zbledi. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in tete HEDVIKE KOVAČIČ iz Repuša 1, Dobje {16.10.1917-25.6.2006) se iskrena zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, g. Francu I.eskovšku za besede slovesa in pevcem iz Dobja za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano meloclijo in pogrebnemu zavodu Žalujka. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči vsi njeni Ni smn tisto, kar rujs loči, in življenje ni, kar dniži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, stare mame in tašče EMILUE HROVAT iz Pelrovč4 (22. IL 1917-23.6.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečena in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala tudi govorniku, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču, patru Viktorju za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Ropotar in Bernardi Kotnik za cvetlične aranžmaje. Vsem, ki so jo pospremih na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni a Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Ob bridlcem slovesu skrbne in ljubeče mame, tašče, ome, prababice in sestre ALBINE PAVLINEC roj. Pantner iz Kozakove ulice 4 v Celju (23. L 1919 -18.6.2006) se iskreno zahvaljujemo dr. Harryju Strokolu in osebju hematološkega oddelka bohiišnice Celje za zdravljenje in ljubeznivo nego v zadnjih dneh življenja. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, DU Lava in Gorica pri Slivnici, ki ste nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g. župniku iz cerkve sv. Duh za spremstvo in pogrebno mašo, govornikoma Francu Gajšku in Karlu Artičku za ganljive besede slovesa, kom-polskim pevcem in pihalnemu orkestru Zarja Šoštanj za odigrane žalostinke in Tišino. Posebna zahvala vsem, ki ste jo imeii radi, spoštovali, v življenju razveseljevali, obiskovali, v zadnjih dneh bodrili in vlivali upanje na ozdravitev ter v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: hčerka Albina z možem, vnuk Tadej z družino, sestri in ostalo sorodstvo 22 BORZA DILA III '"-Jll Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav iz-paščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas. zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve]. Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domaä strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UPRAVNA ENOTA CEUE Gradbeni delavec gradbeni delavec - zidar; do 22, 7, 2006; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Osnovnošolska izobrazba proizvodni delavec, poslu-ževanje strojev zasukanjein term o fiksira nje ter pakiranje navitkov v proizvodnji tekstilne panoge - moški; do 4. 7.2006; Adecco h.r.. Kadrovsko svetovanje d.o.o,, Podružnica Celje, Ulica XIV, divizije 6, 3000 Celje; gradbeni delavec; do 22, 7.2006; Marmat d.o.o., Proizvodnja surovin, Železarska cesta 9, 3220 Štore, Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) strojni ključavničar, tesar, mizar, zidar, delo v Celju; do 4, 7, 2006; Advantis d,o.o., Čebelarska ulica 1,1000 Ljubljana; Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) skladiščni manipulant, prevzemanje, .skladiščenje in odprema blaga po zahtevah naročnika, skrb za red in čistočo skladiščnih prostorov ter regalov; do 12. 7. 2006; Manpower d.o.o,. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje, Mesar - sekač mesar, pomožni delavec; do 22. 7. 2006; Ledas d.o.o. Celje. Trnoveljska cesta 12, 3000 Celje. Mesar samostojni mesar; do 4. 7, 2006; Celjske mesnine d.d.. Cesta v Traovlje 17. 3000 Celje; mesar; do 22. 7. 2006; Ledas d.o.o. Celje. Trnoveljska cesta 12, 3000 Celje. Monter ogrevalnih naprav montaža ogrevalnih in hladilnih sistemov; do 19. 7. 2006; Facheris Peter s.p., Monterstvo, Podgorje 12, 3000 Celje, Strojnik monter vodovodnih in plinskih napeljav; do 22.7.2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin, Železarska cesta 9, 3220 Štore. Strojni mehanik varilec; do 11. 7. 2006; Container d.o.o. Celje. Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje; obdelovalec kovin; do 11. 7.2006; Container d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 6.3000 Celje. Avtomehanik skrb za popravilo in servisiranje osebnih vozil znamke Renault; do 15. 7. 2006; Adecco h.r.. Kadrovsko svetovanje d.o.o., Podmžnica Celje. Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje; avtomehanik; do 7.7.2006; Škorjanec Alojz s,p., Avto Škorjanec, Podružnica Celje. Gaji 42, 3000 Celje; Šivilja šivanje oblek po meri; do 22. 7, 2006; Thaler Jolanda s,p,. Thaler, Gosposka ulica 18, 3000 Celje. Avtoličar avtoličarska dela; do 4, 7, 2006; Cepin Janko s.p., Av-tostoritve. Pot vLešje 1,3212 Vojnik. Zidar zidar - tesar; do 22. 7. 2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin, Železarska cesta 9, 3220 Štore. Asfalter asfalter; do 22,7,2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin, Železarska cesta 9. 3220 Štore. Voznik avtomehanik voznik kamiona; do 22. 7. 2006; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Ucka 8, 3000 Celje; voznik specialnega dostavnega vozila; do 22. 7. 2006; Ledas d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 12. 3000 Celje; voznikCinEkategorijeza prevoze po Sloveniji in tujini; do 26. 7. 2006; Valentina Hvaleč s.p.. Železarska cesta 2, 3220 Štore. Prodajalec prodajalka za delo v trgovini s čevlji; do 4. 7. 2006; Adecco h.r.. Kadrovsko svetovanje d.o.o., Podružnica Celje. Uhca XIV divizije 6, 3000 Celje; prodajalec v tehnični tr- . sveto" .nje mkam pri nakupu in prodaja tehničnih izdelkov, del. mesto v Celju; vloge na naslov: Trenkwalderd.o.o., Slovenska 17, 2000 Maribor; do 7. 7, 2006; Trenkwalder d.o.o,, Leskoškova 9 e. 1000 Ljubljana, Srednja poklicna izobrazba voznik v mednarodnem tovornem prometu; do 5, 7. 2006; Pušnik Vladimir s.p.. Tovorni promet in trgovina, Ivenca 30, 3212 Vojnik. Računalniški tehnik operater I. do 11. 7. 2006; Cetis grafično podjetje d.d. Celje, Čopova ulica 24.3000 Celje. Gradbeni tehnik delovodja gradbeništva; do 22. 7. 2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9. 3220 Štore. Ekonomsko komercialni tehnik stopnik za območje Celja; do 15. 7. 2006; Pri tvo d.o.o., Partizanska uli 19. 1000 Ljublji ips- Zdravstveni tehnik izvajanje zdravstvene nege v negovalni enoti; do 4.7. 2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5. 3000 Celje, Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Celja; do 8. 7, 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Dipl. ekonomist (vs) sodelavec v prodaji, delo v Celju; do 11. 7. 2006; Trenkwalder d.o.o., Leskoškova 9 e. 1000 Ljubljana. Profesor razrednega pouka profesor razrednega pouka; do 4. 7. 2006; Osnovna šolaHudinja, Mariborska cesta 125, 3000 Celje. Profesor slovenščine poučevanje slovenščine in angleščine; do 6.7.2006; Osnovna šola Frankolovo. Fran-kolovo 11. 3213 Frankolovo; Univ. dipl. bibliotekar knjižničar bibhotekar v šolski knjižnici; do 6.7.2006; Poslovno komercialna šola Celje, Kosovelova ulica 4, 3000 Celje. UPRAVNA ENOTA LAŠKO Osnovnošolska izobrazba delo v proizvodnji, delo pregledovalke v steklarni, pre^edovanje steklenih izdelkov in sortiranje le-teh, delo v Laškem; do 13. 7. 2006; Adecco h.r.. Kadrovsko svetovanje d.o.o., Trdi- nova ulica 9. 1000 Ljublja- pnmoč pri gradbenih delih; do 12. 7. 2006; Tanšek Jože s,p. Laško, Gradbeništvo, Selo nad Laškim 9.3270 Laško. Monter hladilnih naprav monter strojnih instalacij hladilne tehnike, delo je na terenu; do 7. 7. 2006; Eho d.o.o.. Elektrika, hladilniš-tvo in ogrevanje, Brezno 7. 3270 Laško. Srednja poklicna izobrazba pek kruha in peciva; do 22. 7.2006;Vudraglvan s.p., Pekarna in trgovina Zrno, La-homno 33, 3270 Laško. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Osw Iska izobrazba proizvodni delavec -va malih gospodinjskih aparatov; do 26. 7, 2006; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d,o,o. podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Magister farmacije farmacevt - receptar; do 4. 7.2006; Lekarna Mozirje. Hri-bernikova ulica 4, 3330 Mo-zirje._ UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE Gradbeni delavec pomoč pri gradbenili delih na nizkih gradnjah; do 4. 7. 2006; Gradbeništvo Fuli d.o.o. Slov. Konjice. Celjska cesta 14, 3210 Slovenske Konjice. Osnovnošolska izobrazba delavec vproizvodnji v Slovenskih Konjicah; do 4. 7. Zdravilna zelišča, čaji in cajne mešanice CENIK KUHARSKIH BUKEV -maloprodajna cena 2.700 sit (11,27 EUR) -za naročnike Novega tednika 1.000 sit [4.18 EURl -z naročilnico 2.400 sit [10.02 EURj VLAGANJE, SHRANJEVANJE IN ZAMRZOVANJE ŽIVIL -maloprodajna cena 2.300 sit [9,60 EUR) -za naročnike Novega tednika 950 sit (3,97 KUR) -z naruCihiico 1.900 sit (7,93 EUR) ZDRAVILNA ZELIŠČA. ČAJI IN ČAJNE MEŠANICE -maloprodajna cena 2.700 sit (11,27 EUR) -za naročnike Novega tednika 1.000 sit (4,18 EUR) -z naročilnico 2.400 sit (10,02 EUR)_ Vse knjige iz serije Kuharske bukve lahka kupite tudi v poslovalnicah Sitra \ Žalcu in Šentjurju ter v pisarni Rdečega križa v Laškem. V založbi NT&RC je izšla nova knjiga iz zbirke Kuharske bukve. Namenjena je zdravilnim zeliščem, čajem in Čajnim mešanicam, torej posega na področje, ki je med ljudmi vse bolj prüjubljeno, saj v skrbi za zdravje vedno bol) posegajo po naravnih zdravilih. Knjiga Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice predstavlja vse značilnosti tako imenovane fitoterapije - zdravljenja z zdravilnimi zelišči - ter pou , kako Naročilnica ivodov knjige Kuharske bukve vlaganje, shranjevanje in izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice NAROČILO KOMPLETOV KNJIG loznitite piljt grtd želiiio liinibinaciiol - nrzDvanje živil po ceni 1.900 sit (7,93 EURtzs izvod Iplus poštnina), ceni 2.40D sit (10,02 EURl za izvod (plus poštnina). iročam komplet knjig l+2-t-3 po ceni 4.900 sit (20,45 EUR) (plus poštnina} iročam komplet knjig 1+2 po ceni 3.400 sit 114,19 EURl Iplus poštnina! iročam komplet knjig 1+3 po ceni 3.8G0 sit 15,86 EUR) (plus poštnina) iročam komplet knjig 2+3 po ceni 3.500 sit {14,61 EUR) (plus poštnina) Podpis ).. Prešernova 19,3000 Celje bami ali s fotografijami, predstavlja 71 zdravilnih rastlin, njihova rastišča, delovanje in uporabnost. Sledi poglavje o strupenih rastlinah, medtem ko je drugi poudarek name- njer težav !a)i pn ti zelišča za uporabo. V poglavju, opremljenem z ris- zličnejših težavah ali boleznih. V poglavj u Domača lekarna 12 Zelenega vala so zbrani recepti in nasveti poslušalcev oddaje Zeleni val. ki je že dolga leta v rednem sporedu Radia Celje. Avtorji besedil so magister farmacije Boris Jagodič. znani kardiolog prim. Janez Ta-sič, dr. med., in Mateja Pod-jed. ki je zbrala nasvete poslušalcev Zelene^ vala. Knjiga ima 224 strani, zaključuje pa jo 16-stranska priloga barvnih fotografij zdravilnih rastlin in barvnih risb ter prerezov strupenih rastlin. V prodaji je po 2.700 tolarjev, z naročilnico Novega tednika in TV-Okna (po povzetju) stane 2.400 tolarjev (plus poštnina), naročnike Novega tednika pa bo ta stala vsega 1.000 tolarjev Naprodaj sta tudi uspešmci Kuharske bukve slovenskih gospodinj (2.7ÜU tolarjev -za naročnike 1.000 tolarjev) in Kuharske bukve - vlaga- nje m zamrzov, (2.700 tolarjev, z, ke 950 tolarjev). inie vil BORZA PELA 23 2006; KI d.o.o., PE Zupan-čičerajaraa, Železna cesta 14, 1000 Ljubljana. Oblikovalec kovin zahtevna ključavničarska dela; do 4. 7. 2000; Baumul-ler Dravinja d.o.o.. Delavska cesta 10,3210 Slovenske Konjice. Srednja poklicna izobrazba voznik težkega tovornjaka v mednarodnem prometu; do 15.7.2006; Grm Anton s.p.. Mednarodni prevozi in posredovanje, Polajna 4, 3206 Gimnazijski r pom ;alni stopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Slovenske Konjice; do 8. 7. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Inž. elektrotehnike konstrukter, izdelava, izdajanje, korekcija, arhiviranje tehnično tehnološke dokumentacije za mehansko in elektro izvedbo NN razdelilnih omar; do 22. 7. 2006; El-pro Križnič d.o.o., Zeče 25, 3210 Slovenske Konjice. Profesor angleščine poučevanje strokovno tehničnih predmetov, angleščina; do 6.7.2006; Šolski center Slovenske Konjice - Zreče, Tattenbachova ulica 2a, 3210 Slovenske Konjice. Pivfesor fizike poučevanje strokovno tehničnih predmetov, fizike; do 6. 7. 2006; Šolski center Slovenske Konjicc - Zrečo, Tattenbachova ulica 2a, 3210 Slovenske Konjice. UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CEUU Ključavničar ključavničar; do 4. 7. 2006; Arnad.o.o.,Pešnica 25. 3230 Šentjur. Voznik avtomehanik voznik tovornega vozila Hi-jap, prevoz betonske opeke; do 22. 7. 2006; Lah Alojz s.p., Betonama in cementoinarstvo. Cesta Kozjanskega odreda 29, 3230 Šentjur; upravljanje cestno transportne mehanizacij e in prevozi v mednarodnem cestnem prometu; do 8. 7. 2006; Trgošped d.o.o. Šentjui", Vodruž 2,3230 Šentjur. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Šentjur z okolico; do 8. 7. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Univ. dipl. inž. računabiiš-tva in infm-matike samostojni programer, izdelava programskih vmesnikov med bazami, uvajanjeuporab-nikov, izdelava komunikacijskih SW vmesnikov; do 4. 7. 2006; AMS Meiling d.o.o. Šentjur, Ljubljanska cesta 6, 3230 Šentjur, Profesor angleščine poučevanje angleškega jezika; do 6. 7.2006; Osnovna šola Planina pri Sevnici, Planina pri Sevnici 69, 3225 Planina pri Sevnici. Profesor matematike poučevanje matematike; do 6. 7. 2006; Osnovna šola Planina pri Sevnici, Planina pri Sevnici 69, 3225 Planina pri UPRAVNA ENOTA SiWARJE PRI JELŠAH Pomožni delavec pomožna dela v gradbeništvu; do4. 7. 2006; Polajžer Janez s.p.. Steber, Brezje pri Podplatu 11, 3241 Podplat. Mizar gradbena, tesarska, zidarska, krovska dela; do 6. 7. 2006; SkicMJC d.o.o., gradbeništvo, trgovina, storitve, Imeno I, 3254 Podčetrtek. Oblikovalec kovin obdelovalec kovin: struženje, rezkanje, varjenje; do 12. 7 2006; Kovačič Ivan s.p. Ko-vinostrugarstvo, Grliče 28, 3241 Podplat. Montažer pomoč pri montaži ograj; do 19. 7. 2006; Vocovnik Marjan s.p., Stranje 18,3240 Šmarje pri Jelšah. Inženir živilske telmologije samostojni prodajni inženir, poznavanje trga, investicijske opreme za živilsko industrijo, izkušnje s predstavitvami inpospeševanjeprodaje; do 26. 7. 2006; Petek d.o.o., Rogaška Slatina, Celjska cesta 38, 3250 Rogaška Slatina. Inženir strojništva tehnolog za pripravo proizvodnje • projektiranje in pn-prava proizvodnje; do 26. 7. 2006; Petek d.o.o.. Rogaška Slatina, Celjska cesta 38,3250 Rogaška Slatina. Diplomirani inženir strojništva (vs) računalničar - servisiranje računalniške strojne opreme, oblikovanje internet strani; do 6.7.2006; IL osnovna šola Rogaška Slatina, Ulica Kozjanske ga odreda 4,3250 Rogaška Sla- Pro^or angleščine poučevanje angleškega in francoskega jezika; do 6. 7. "I 2006; II. osnovna šola Rogaš- ^ ka Slatina, Ulica Kozjanskega % odreda 4, 3250 Rogaška Slatina. Profesor glasbene vzgoje poučevanje glasbene vzgoje; do 6. 7. 2006; F šola Rogaška Slatina, Ulica Kozjanskega odreda 4, 3250 Rogaška Slatina. UPRAVNA ENOTA VELENJE Pek pek I. - zahtevna pekovska opravila; do 4. 7. 2006; Klasje d.d. Celje Klasje O . karna Velenje, Štrbenkova cesta 5, 3320 Velenje. Srednja poklicna izobrazba montažer; do 19. 7. 2006; Sedovnik Udislav s.p., Lipje 36, 3320 Velenje. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik - iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja - območje Velenja; do 8. 7. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Profesor glasbe učitelj nauka o glasbi; do 6.7.2006; Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Jenkova ccsta 4, 3320 Vele- Akademski glasbenik učitelj petja; do 6. 7. 2006; Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Jenkova cesta 4, 3320 Velenje; učitelj saksofona; do 6. 7. 2006; Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Jenkova cesta 4, 3320 Vele- učitelj tolkal; do 6. 7. 2006; Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, , 3320 Vele- Jenkova učitelj orgel; do 6. 7. 2006; Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Jenkova cesta 4, 3320 Velenje; učitelj kitare; do 6. 7.2006; Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Jenkova cesta 4, 3320 Velenje; učitelj klavirja; do 6. 7. 2006; Glasbena šola Frana Komna Koželjskega Velenje, Jenkova cesta 4. 3320 Velenje; učitelj kljunaste flavte; do 6.7.2006; Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Jenkova cesta 4, 3320 Vele- Univerzitetna izobrazba učitelj plesa; do 6. 7, 2006: Glasbena šola Frana Korana Koželjskega Velenje, Jenkova cesta 4, 3320 Velenje. UPRAVNA ENOTA ŽALEC Pomožni delavec čistilec proizvodnih prostorov in strojev - moški; do 15. 7. 2006; vloge na naslov: liano d.o.o., Šlandrov trg 20a, 3310 Žalec; liano d.o.o., Poštna ulica 3, 2000 Maribor. Osnovnošolska izobrazba sestavljalec opreme za motorna vozila; do 4. 7. 2006; Saps d.o.o.,Mestni trgS,3210 Slovenske Konjice, Natakar pomoč pri strežbi pijač in toplih napitkov; do 7.7.2006; Guček Violeta s.p. Bar Magic, Gotovlje lile, 3310 Žalec. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornjaka po Sloveniji; do 22. 7. 2006; Stoja-kovič Borislav s.p. Petrovče, Liboje 42, 3301 Petrovče. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik - iskanje morebitnih zavarovancev za premo-ženjska in življenjska zavarovanja - območje Žalca; do 8. 7. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Profesor matematike poučevanje matematike; do 6. 7. 2006; Osnovna šola Prebold, Graščinska cesta 7, 3312 Prebold. VODNIK 9.00-17.00 Vila Mojca Velenje Otroško meslo VilaMoj- 10.30-11.30 in 16.30-17.30 Muzej novejše zgodovine Celje_ Demonstracija obrtnih -frizerka predstavlja se TatjanaFrajle Masb 11.00 Otroški muzej Hermanov brlogCelje . " Hennanove poletne počit-niSI(evragoli|e mrjalnica Konceptualna olcrogla miza Poezija in adolescenca fesäval Pranger 19.00 Konjeniški klub Uško Ansambel Modrijani dan odprtih vrat KKLaško 19.00 Mladinski center Velenje Meditacija in indijski ples 00 Savinov likovni salon Nova fotografija - doicu--ment odprtje razstave 21.00 Jelšingrad, Šmarje pri Jelšah IZOO-ZLO^Kotalkališče Velenje PoletjVna Icotaikališču družabne igre in glasba CCF band from Sedbergti koncert pihalnega orkestra 9.00-17.00 Vila Mojca Velenj Otroško mesto Vila Moj- 10,00 Knjižmca Laško Čudovite pisave preteklosti - poskus pisanja po starih vzorcih poletne ustvaijalnice 11.00 Otroški mu7«j Hermanov brlog Celje Hermanove počitniške vragolije Hermanova astvarjalnica 17.00-21.00 KotalkaHšč^d^je Poletje na kotalkališču družabrie igre in glasba, Er-nine ustvarjalne delavnice Branje v parku, slampoe-try z Boštjanom Goren-cem, nastop Kataiene v primeru slabega vremena f Kuliumem dnmu Šmar- }e 2L00 Zgornji ti^ Šentjur Diareja pod Slovenci preihtava Dejirwstisn'ttea- 21.00 Velenjski grad 21.00 Velenjski grad, atrij_ koncert in predstavitev Re-uije. smučarskih skokov 22.00 Občinsko dvorišče Laško / Poletje v; v Celju KNEŽJE JvL MESTU 18.00 Razstavišče360Velenje učitelj flavte; do 6.7.2006; Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Jenkova cesta 4, 3320 Velenje: 18.00 Vodni stolp Celje__ Grimm,Polak:Sneguljči ca in sedem palčkov polelmlutkcmnprojek! v izvedbi Skratovega gledališča, i; primeru slabega vremena v kavami Celjskega doma www.novitednik.com 'cKlielieNT&RCd. Poclie(ii'cipraviiac'a5upisno-zalnžniskn,r. Naslov: PrežernovAl9, fax: (031 S441032,Nov ccna lorkovega izvoda iOOO Celje, telefon (0.^) 42 25190. lerinik izluja vsak torek in petek, e ISO (€ll,fi.^).pmkovegapa 300 a: Tea Potlpceaii Veler. Naročni-.700lolaiiev tiia naročnina A ansakciiskega r OÜ26781320. Nenaročenih j'olcopiiov in lulugrafij ne \tj čainn Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5 . direktor; Ivo Oman. Novi ledniksudi med proizvode, z iiidseu- ^ 3 ^^ dodano vrolnosi. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cviri). Namestnica odg ur.: Ivana Slainejčič. Urednik fotografije: Gregor Katii lehnični urednik: Franjo Bo^adi Računalniški prelom: igur Sarlah. Oblikovan|e; Mi )tolarje\' njaBajagič. E-mailuredništvaitednikSfnl-rc.-siiK-mai v. 06000 tehničnega uredništva iehiiilui.tediiik(«int-rc.si RADIO CELJE Odgovorna ured Opravlj kui " trženje ogiasns Radiii Celje ter im >čnica direktorja it le age cijske SI 1 tedni .............) vodja Agencije: Vesna Le- jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. l>r()p.iganda: Vojko Grabar, Zladuj Bobinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klenuvšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 24 ZANIMIVOSTI Novorojenček Andrej, m dva od Ivan Medved (levo) in Franc Vodopivc Damjan Knežje svoji ženi Srečali so se v »Tajčentaluff v» .loldne so se na dvorišču »I^j-čentala«, kot so nekoč pod nemško oblastjo imenovali predel Liboj, srečali vsi, ki so kdajkoh bivali v tem kraju, danes bolj znanem kot Slovenski Dol. Srečanja se je udeležilo približno 150 nekdanjih sostanovalcev, sosedov in prijateljev. Srečanje je bilo zanimivo še toliko bolj, saj so se büi prebivalci po rušltvi zgradb na tem območju prisiljeni razseliti na različne konce in kraje Slovenije. Le nekateri izmed njih so ohranjali stike, drugi pa so se popolnoma izgubili. Na tem območju je bila leta 1815 tovarna keramike, ki jo je ustanovil Ignac Schmidi iz Nemčije. Na delo so prihajali strokovnjaki iz Nemčije, ki so kraj poimenovali «Tajčental«, medtem ko so bili lončarji in delavci iz naših krajev. Tovarna je nato pogosto menjala svoje lastnike, najbolj znana sta bila brata Schütz. V tovarni v Slovenskem Dolu so izdelovali predvsem uporabno keramiko. Po letu 1928 so začeli stavbe predelovati v stanovanja za keramične in rudarske družine, tu pa je bilo tudi kulturno središče dogajanja vasi Liboj, Kasaz in del Zabu-kovice. Tako so na primer iz kulturne dvorane naredili štiri stanovanja. Na majhnem prostoru je živelo tudi več kot dvajset družin, med njimi tudi precej številne. Pobudniki srečanja so s prvim srečanjem zadovoljni in z veseljem ugotavljajo, da je bilo zanimivo, saj se nekateri sploh niso spoznali in so zato izkoristili priložnost spoznavanja, kar jim je prineslo veliko zabave, smeha in tudi solz sreče. Dogovorili in obljubili so si, da bo srečanje postalo tradicionalno, in že določili datum naslednjega. MATEJA JAZBEC Mamico in četrtega otroica pričaicaia godba Knezovim iz Belovega v krajevni skupnosti Sedra/. občine Laško se je rodil že četrti otrok- Ati Damjan je bil tako presrečen, da je mami Majdi in malemu Andreju pripravi! prav nenavadno dobrodošlico, za katero so bile potrebne zapletene priprave. Ob prihodu domov jih je namreč pričakala Laška pihalna godba z vodjem Ivanom Medvedom, ki je ob lej priliki čestital očku in mamici ter dejal, da bo mali Andrej nekoč gotovo postal član njihove godbe. Sestrica Manca in bratca Jure ter Jaka pa se že veselijo sktipnega igranja z malim Andrejem. ALOJZ PRIMON Zlatoporočenca Marija in Štefan Matko Med bste. ki imajo srečo dočakati enega najbolj žlahtnih lubilejev zakonske zveze, zlato poroko, sta se zapisala tudi 75-letni Stefan in 73-letna Manja Matko, doma iz Ra-kovelj pn Braslovčah. Lerkvem obred je v župnijski cerkvi v Braslovčah opravil domači župnik Milan Gosak. bil pa je namenjen tudi drugim zakoncem, ki v letošnjem letu praznujejo okrogle obletnice svojih zvez. Posebej za Marijo in Štefana pa so bra-slovški gasUd pripravili kori- dor vodnili curkov, skozi katerega sta morala slavljenca kljub lepemu vremenu z dežnikoma. S tem so jima gasilski tovariši izkazali zahvalo 7Z njuno več kot 50-leüio služenje v tej humani organizaciji. Tudi gostija je bila v braslovš-kem gasilskem domu. Takšne priložnosti so seveda odlične za obujanje spominov, posebno mladostnih. Tudi Štefan in Marija sta svatom nadrobila marsikaj iz svojega otroštva in poznejših let. Rodila Sla se v Podvrhu pri Braslovčah, tam preživela svojo mladost, po poroki pa kupila hišo v Rakovljah, kjer živita še danes. Imata sina in hčer ter vnuke, ki sta jih še posebno vesela. Sicer pa je Marija delala v kuhinji vrtca Brasiovče in se tam tudi upokojila, Štefan pa je svojo pokojnino zaslužil v Tovarni nogavic na Polzeli. Čeprav.se jima je nabralo kar lepo število let, sta še čila in vedrega duha, tako da z veseljem skrbita za svoj dom. TT