Leto LXX	štev.93a "_V Ljubljani, v četrtek, 23. aprila I942-XX	Prezzo — Cena L0.70
Naročnina mesečno	^^^^	flk	* * MMi^^	Abbonamenll: Mese
12 Lir, za inozem stvo 20 Lir — n«-
jgT^	"W VJL1 Ak / Ii* 2St£t££:
s &IAJVmzJSMz.L* m
ta 10.349 za inaerate.	^^^	1. ta.erzionl.
Podrotnicat	Izhaja vsak daa zjutraj razen ponedeljka ta daeva po praznika.	Filialei
u .	Novo mesto.
Novo mesto.	B Uredništvo In »prava« Kopitarjeva 6, Llubljan«. a	.......'
Izključna pooblašfenka za oglaševanje Italijanskega ln	tujega 5 Redazione, Amministr.zlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. |	Conc^ sionaria escluslva per la pubblicitA di provenienza italiana
izvora: Unloue Pubblicita ltaliana S. A, Milano.	I Teleloa 4001-4005. I	ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
II Bollettino No 690
ialta violentamente attaccata
Una nave nemica danneggiata, 10 apparecchi distrutti
II Quarljcre Generale delle Forze Arinatc comunica:
Elementi nemiri, spintisi con mezzi blindati verso le nostre posizioni del fronte cirenaico, sono stati batluti dal tiro delle artiglieric e re-spiuti. In duclli aerei la caccia germaniea abliat-teva duo Curtiss, luentre un Hurricane centralo daU'artiglieria contraerea di una nostra divisione, si srhiantava nI suolo.
Grosse Inrmazioni dpH'aviazione delPAsse hanno attaccato violentemente Ic basi navali e gli aeroporti d i Malta: sono stati cnlpiti ed incendiati depositi di munizioni, carburanti e si-luri, ridotte al silenzio quattro postazioni contra-erce, danneggiata una nave mercantile e distrutti al suolo velivoli in gran nUmero. In comhattimenti con la caccia nemica sei apparecchi venivano ah-hattuti da cacciatori tedesehi ed uno dai nostri.
Incursioni di aeroplani inglesi su Comisso e Catania con lancio di poehe bombe: dne leriti tra la popolazione c leggeri danni a fabbricati in Catania.
Vojno poročilo št. 690
Silovit napad na Malto
En sovražni parnik poškodovan, 10 letal sestreljenih
Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Topništvo je obstreljevalo ter odbilo sovražne oddelke, ki so se z oklepnimi sredstvi približali našim postojankam na clrena jSkem bojišču. V letalskih bojih so nemška lovska letala sestrelila dva »Curtissa«, en »Hurricane«, ki ga je zadela protiletalska obramba neke naše divizije, pa je strmoglavil na tla.
Velike skupine Osnega letalstva so silovito napadle luke in letališča na Malti. Zadeta in zažgana so bila skladišča municije, goriva ter torpedov, k molku so bile prisiljene štiri protiletalske baterije, ena trgovska ladja je bila poškodovana in na zemlji je bilo razbito veliko Število letal. V bojih s sovražnim letalstvom so nemški lovci sestrelili 6 letal, naši pa eno.
Angleška letala so bila nad Comissom ta C a t a n i j o ter so vrgla nekaj bomb. Med civilnim prebivalstvom sta bila dva ranjena, zgradbe v Cataniji pa so bile lažje poškodovane.
ammmmmmtmmmmmmmmmmmmmmmm
Praznik rojstva Rima in praznik dela
Po vsej Italiji so včeraj praznovali rojstvo Rima in praznik dela v skladu z uro, ki jo preživlja država
Rim, 22. apr. AS. Po vsej Italiji so včeraj praznovali rojstvo Rima ter praznik dela v polnem ognju plodne delavnosti, ki stremi za najvišjim ciljem: za zmago. Italijanski narod je od ideje o Rimu, nesmrtni materi in porodnici pravice ter svetosti, izhajajoče iz vsakdanjega dela, še enkrat dobil pobude za težke, toda slavne in svetle naloge, ki pa čakajo v njejrovi usodni bodočnosti. Manifestacije «o povsod dobile izrazito resen značaj, uglašen po uri, ki jo preživlja domovina.
Zvezni tajniki so po vseh mestih in krajih organizirali v sporazumu s strokovnimi organizacijami, z Zavodom za fašistovsko omiko ter z Dopolavorom predavanja, ki so pojasnjevalo vojno kot »vojno krvi proti zlatu«. Na mogočnih delavskih zborovanjih so trovorili pohabljenci, bojevniki, ikvadristi in odlikovanci, vzbujajoč goreče dokaze vere v Duceja in v slavne oborožene sile. Na občinskih sedežih Do|K>!avora so potem imeli glasbene prireditve, kjer so prepevali domoljubne in vojne pesmi. Izročena so bila tudi častna znamenja pohabljencem zaradi dela; odlikovanja vitezom dela, zvezda za kmetijske zaslujre, zvezda za zasluge ročnih delavcev in pokojninska nakazila one-mnclim iz različnih poklicnih panog. Vsa ta odlikovanja so izročili prefekti v navzočnosti oblasti in krajevnih liierarhov. zastopnikov stranke in strokovnih zvez, ranjencev, pohabljencev in bojevnikov.
Na praznik dela niso pozabili in tudi niso mogli pozabit; tistih ki posvečajo sleherni del svoje sile vojnim vprašan jem, vprašanjem, ki «o tesno zvezana z blagrom neodvisnostjo in veličino države V vsnki pokrajini so zaradi tega bila premovanja tistih, ki so zmasrali v šestem natečaju, razpisanem po zvezi »Arnnldo Mussoiini«. Na teh prireditvah so se zbrale goste množice kmetov, ki so prepevale hvalnice Duceju in fašistovski Italiji. Tudi niso pozabili na vztrajno, budno in prizadevno pomoč za rodbine bojevnikov, za kar so poskrbele fašistov-ske obiskovalke, ki so sorodnikom tovarišev v sivozeleni obleki nesle vzajemni in tudi pri-jemljivo dejavni izraz živega in trajnega zanimanja stranke zanje.
Pori predsedstvom tovarišev, ki jih je določila stranka, so odprli 117 središč za rlelovno pripravo ter 21 vzgajališč pri 61 zveznih poveljstvih. Tudi tn manifestacija, katere posebni cilj je vključiti mladino v različne tehnične delovne stroke, je potekla v ozračju vnetega tovarištva, ki je združilo voditelje in delovno ljudstvo v popolni enotnosti duš in volje.
Včerajšnji spominski dan je dobil visoko
Zmaga nemških in romunskih čet
Veliki napadi na sovjetske železnice — Napad na angleško orožarno
Hitlerjev glavni stan, 22. aprila. Nemško vrhov- t no poveljstvo objavlja:	i
V	donskem področju so nemške in ro- | munske čete po zmagovitih napadih zavzele močno | utrjene sovražne postojanke ter zajele večje število ujetnikov. Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča so bili odbiti posamični sovražni napadi.
Oddelki nemške vojske ter orožja SS so vdrli v sovražne vrste v gozdnati pokrajini, kjer so uje. Ii številne sovjetske vojake ter zaplenili 13 topov.
Eskadrile bombnikov in strmoglavih letal so napadle sovjetske železnice. Trije sovražni vlaki, naloženi z orožjem, so bili napadeni ter so zleteli v zrak. številne železniške zveze so bile prekinjene in mnogo železniškega materiala je bilo uničenega.
V	Severni Afriki nič važnega.
Bombniki so v zaporednih valovih napadli vo-
Neresnična poročila o postopanju z mohamedanci na Poljskem
Berlin, 22. aprila. AS. Kadio »Levante«, ki deluje v Beiruthu v angleški službi, je zatrjeval, da mohamedanci na Poljskem nočejo sodelovati z nemškimi oblastmi in da jih zato preganjajo. 14 dni nato je nadaljeval to gonjo list »Irak Times«, češ da izvajajo Nemci pravcato strahovlado nad mohamedanci v poljskem guberniju. V dobro poučenih nemških krogih izjavljajo, da so te trditve docela lažnive. Nemške oblasti v Varšavi posebno skrbno pazijo na mohamedanske manjšine, ki jih večinoma sestavljajo Tatari, nekaj Perzij-cev in Turkov, ter jim naklanjajo vso gmotno in duhovno pomoč. Skupina mohamedancev v Varšavi lahko popolnoma svobodno opravlja svoje bogoslužje. Voditelj teh muslimanov, zastopnik muf-tija, je pred nedavnim izjavil, da so poročila, ki jih širi radio Levante, brez vsakršne podlage.
Zasega kovinaste posode po nemških hotelih, restavracijah in bolnišnicah
Berlin, 22. apr. AS. Nemški državni urad za kovine je izdal odlok, s katerim zapoveduje, da se zasežejo po vseh hotelih, restavracijah, bolnišnicah in drugih zavodih, ki dajejo hrano večjim skupnostim vsi predmeti, ki vsebujejo naslednje kovine: med. baker, bron, alpako, ni-kel in njegove spojine, cink in njegove spojine. Odlok o zasegi velja za vse predmete, bodisi orodje, opravo ali posodo. Za začetek bodo dovolili izjemo za tiste predmete, ki so neobhodno potrebni za poslovanje omenjenih ustanov, toda v toliko omejeni meri, kakor to odgovarja .vojnim razmeram.
jaške cilje v L a V a 1 e 11 i ter letališča na Malti, kjer so povzročili težko razdejanje. Sovražnik je izgubil 16 letal; 9 jih je bilo uničenih na tleh, 7 pa v letalskih bojih.
Včeraj so nemška letala ob južni angleški obali potopila angleški 300 tonski parnik.
Zadnjo noč je bila v južni Angliji bombardirana tovarna za orožje.
Berlin, 22. aprila. AS. Pri uspešnih operacijah nemških sil na tistem delu vzhodnega bojišča, kjer je bila uničena 33. sovjetska armada, je bilo ujetih mnogo nadaljnjih sovjetskih vojakov. Med mrtvimi trupli so našli tudi truplo sovjetskega generala, ki je po listinah in izpovedih ujetnikov general Jefremov, poveljnik 33. sovjetske armade.
Berlin, 22. aprila. AS. Med 11. in 20. aprilom je po uradnih podatkih sovjetsko letalstvo izgubilo 146 letal; 99 jih je Uničilo letalstvo, 10 protiletalska obramba, ostala pa so bila zbita na fleh. V istem času je nemško letalstvo izgubilo na vzhodnem bojišču 21 letal,
maziljenje s socialno pravičnostjo tudi po tem, da so začeli vel juti novi Mussoiini jevi zakoniki, ki naj dajo fašistovski dobi trajen in koristen pečat. Značaj obletnici rojstva Itima in prazniku dela je nazadnje dalo tudi zbiranje volne za hrabre italijanske vojake. To zbiranje je povc/alo v glolntki ljubezni do bojujočih se sinov ves narod. Zaradi tega to ni bil zadnji, temveč najvišji in prevladujoči dokuz izrazito
fašistovske vzajemnosti. V vsakem mestu, trgu in vasi je ljudstvo plemenito in v obilni meri samo od sebe šlo v ganljivo tekmo, ki je še enkrat dokazala, kako občutena in glolioka jc ljubezen, katera obdaja slavne italijanske bojevnike, ki na vseh bojiščih zagotavljajo m bodo neizpodbitno zagotovili svetu pot resnične pravičnosti med narodi in pravega miru pod znamenji Kuna.
Dogodki na Daljnem vzhodu
Avstralski rušilec potopljen - Tudi na Tihem morju ni govora o anglosaški ofenzivi - Neuspeh ameriškega napada na Tokio
Rim, 22. aprila. AS. Avstralski ministrski predsednik Curlin je sporočil, da so sovražne sile pri zadnjih bojih v Bengalskem zalivu potopile avstralski rušilec »Vampire«, ki je imel 1000 ton, 4 102 mm topove in 6 cevi za spuščanje torpedov. Razvijal je hitrost 34 vozlov na uro. Na krovu je imel 134 mož posadke.
Ženeva, 22. aprila. AS. Izjava vrhovnega poveljnika zavezniškega letalstva na Tihem morju generala Bretta je imela globok vtis na javno mnenje v Londonu. General Brett je izjavil, da ni treba gojili preveč upanja na angleško-ameri-ško letalsko ofenzivo na tem bojišču. Ta izjava je porazno vplivala na Angleže, ki so bili prepričani, da bodo Angleži in njihovi zavezniki brez pomisleka sprožili ofenzivo na Tihem morju.
Tokio, 22. aprila. AS. Japonski ministrski svet je včeraj med drugim razpravljal o škodi, ki so jo povzročili nedavni ameriški letal ki napadi na japonsko ozemlje.
Tokio, 22. aprila. AS. Pilot japonskega lovskega letala, ki jc napadlo ameriška letala ob sobotnem poletu nad japonsko ozemlje, pripoveduje, da se je takoj po prejeti zapovedi njegov oddelek dvignil z letališča, da bi prestregel dve ameriški letali, ki so ju zagledali. Ko je oddelek krožil zelo visoko, so zagledali ameriški dvomotorni bombnik. Japonski lovci so takoj pičili nanj, ta pa se je spustil navzdol, da bi se izognil spopadu. S tem je prišel v dosego protiletalskega topništva, ki ga je prisililo, da je pobegnil proti morju. Da bi se letalo naglo dvignilo, je pilot zmetal ves tovor bomb kar na slepo v morje Japonski lovci pa so ga od blizu tako siloviato obstreljevali s strojni-
cami, da je v nekem trenutku bombnik začel puščati za seboj progo dima. Čeprav sc mu je posrečilo oddaljiti se, japonski pilot ne verjame, da bi bil mogel prileteti na oporišče
Tokio, 22. aprila. AS. Japonske čete so pri čiščenju v provinci Šantung ujele nad 2000 čungkin-ških vojakov, ki 60 se prikradli za japonske vojne črte, holeč jih vznemirjati. Pri tem je padel v japonske roke velik vojni plen.
Tokio, 22. aprila. AS Bivši japonski poslanik v Moskvi, Tatekava, je bil sprejet v avdienco pri cesarju in mu je poročal o 6vojem delovanju v Sovjetski R ue i j i.
Tokio, 22. aprila. AS. 23. aprila o polnoči po. teče rok za prijavljanje kandidatov za volitve v japonski parlament, ki bodo 30. aprila. Po poročilih prefektur predvideva društvo za podpiranje prestola, da bo izvoljenih 349 njegovih kandidatov, 117 mest pa prepušča svobodnim kandidatom. To bodo prve volitve po razpustu političnih strank. Japonska je razdeljena na 122 volilnih okrožij. Volilni boj je zanimiv zlasti v Tokiu, kjer je zelo veliko kandidatov. List »Niči-niči« prinaša izjavo no. tranjega ministra, da v primeru napada sovražnih letal volitve ne bodo prekinjene.
Tokio, 22. aprila. AS. Japonski prometni minister ter viceadmiral Terajima je govoril na zborovanju paroplovnih družb in je rekel, da je gradnja novih ladij življensko važno delo za nadaljevanje vojne. 2e od začelka vojne se je polagala velikanska važnost na dobro organizacijo ladjevja, ki je omogočilo prevoz japonskih čet. Kontrola, ki je bila uvedena nad gradnjo novih ladij, bo omogočila mobilizacijo vseh potrebnih prevoznih ladij za na. daljevanje sedanje totalitarne vojne.
Hrvaška legija prispela na vzhodno bojišče
Vzhodno bojišče, 22. aprila. AS. V nekem kraju v prvi bojni črti na vzhodnem bojišču je bila proslava prilioda hrvatske legije na vzhodno bojišče. Načelnik italijanskega ekspedicijskega zbora general Messe je pregledal razporejene hrvatske četo in oddelek italijanskih vojakov je pozdravil legionarje prijateljskega hrvatskega naroda. Poveljnik hrvatske legije je odgovoril na ta pozdrav z izjavo, da se hrvatski vojaki čutijo po-
čaščene, ker so bili poklicani v boj ob strani italijanskih borcev. General Messe jc nato predsedoval razgovoru med častniki. V imenu italijanskega ekspedicijskega zbora je pozdravil hrvatske Čete in dejal, da prav nič ne dvomi, da bodo mogočno izpolnile svojo nalogo. Dodal je na koncu, da bodo skupni boji okrepili vezi, katere družijo italijanski in hrvatski narod.
\\
Poziv bolgarskega kmetijskega ministra
Sofija, 22. aprila. AS. Novi bolgarski kmetijski minister je izjavil, da bo vlada dala na razpolago vsa sredstva za čim največje pospeševanje kmetijstva. Sedanja vojna se ne vodi le na bojiščih z orožjem, ampak tudi s proizvodnjo. Vsak kilogram povečane žitne proizvodnje je važen. Nato je hiinister pozval vse poljedelce, naj mobilizirajo vse svoje sile.
Opozorilo turškega poslanika
Rim, 22. aprila. AS. Turški poslanik pri Kvi-rinalu poroča, da je zaradi incidenta na turškem parniku, ki je vozil bankovce po 50 piastrov in po 100 turških lir, določena količina bankovcov
► B I
Angleške pomorske izgube - glavna ovira za invazijo
v Evropo
Stockholm, 22. aprila AS. Celotni angleški tisk se bavi s tem, kar je bilo predmet pogovorov med ameriškima zastopnikoma generalom Marshallom in llopkinsom ter med angleško vlado, kakor tudi z doseženimi sklepi. Glavno vprašanje, o katerem so razpravljali, je bilo po mnenju londonskega dopisnika lista »Stock-hoims Tidningen« vsekakor vprašanje kombiniranega angleško-ameriškega nastopa za sprožitev novega bojišča v Evropi. Ta načrt, ki ga trenutno na vso moč podpirajo Amerikanci in Sovjeti, je naletel na velikanske težSve, ki jih v prvi vrsti predstavljajo velike količine anglosaških pomorskih izgub, ki so postale zadnje čase tako velike, du je trenutno vsaka misel na poskus invazije v Evropo nemogoča. Nadaljnji predmet ruzgovorov je bilo delovanje nemških podmornic na atlantskih obalah, kjer nemške podmornice preganjajo in potapljajo ameriško in angleško mornarico v tolikšni meri, da izgube ladij nikakor ne morejo biti krite z novo zgrajenimi ladjami. Izgleda, da l>o v ta namen odpotoval v \Vashington angleški admiral Doodley Pound, ki slovi kot eden glavnih angleških pomorskih veščakov. Skušali bodo iskati sredstvo proti nemškemu in italijanskemu podmorniškemu orožju. Geslo Londona
in Washingtona je: »Ladje, in spet ladje.« Anglosaški vojaški tehniki so izračunali, da bi za primer invazije morali imeti na razpolago tono ladjevja za vsakega vojaka pešca ter 20 ton za vsakega vojaka, ki služi pri oklepnem orožju. K temu jc treba prišteti izgubo 50 odstotkov vseh ladij takoj v začetku invazije. Z ozirom na te okoliščine je lahko razumeti težave, ki tarejo vse one, kateri se bavijo z načrti o sprožitvi novega bojišča v Evropi.
Carigrad, 22. aprila. AS. Izjava, ki jo je dal general Marshall o svojem' obisku v Angliji, da je dosegel važne sklepe glede sprožitve druge fronte, je predmet obširnega uvodnika v turškem listu »Tašviri Efkar«. Tam beremo, da je Marshall prišel do prepričanja, da se Angleži sami nočejo spustiti v takšno pustolovščino ter da bo treba poslati v Anglijo ameriško čete. Zato pa bi bilo potrebnih toliko ladij, ki bi jih ameriške ladjedelnice lahko izdelale le v dveh ali treh letih, drugo fronto pa bi bilo treba sprožili v nekaj mesecih. Zato je nenadni anglosaški napad zelo dvomljiv, tako glede začetka, kakor glede posledic. Aiij>losa»i, zlasti pa Amerikanci, radi preveč govore o tem, kar bi radi storili, to pa že zbuja dvom y resnični obstoj takih načrtov,
prišla v roke neupravičenim osebam. V izogib zlorabam se sporoča, da doslej noben tak bankovec po 50 piastrov še ni bil v obtoku, 100 Urški bankovci pa so popolnoma podobni dosedanjim, samo da je poleg vodnega odtisa s fotografijo bivšega predsednika Atattlrka tudi vodni odtis sedanjega predsednika turške republike Iniinija.
Protiletalske vaje v Sofiji
Sofija, 22. aprila. AS. Včeraj so bile v Sofiji od poldne do ene prve vaje za protiletalsko obrambo. Vodila sta jih poveljnik bolgarske prestolnice ter poveljnik bolgarskega letalstva. Promet je bil za eno uro popolnoma prekinjen. Vaje so odlično uspele.
Novi angleški poskusi v Indiji
Stockholm, 22. aprila. AS. Navzlic Crippso-vemu neuspehu poskuša angleška vlada doseči osnove za sporazum z Indijci IDopisnik lista »Manchester Gua-rdian« poroča iz Novih Delhov, da nameravajo Angleži odpraviti dosedanjo vlado, ki se je doslej sestajala pod predsedstvom angleškega podkralja ter jo nadomestiti z vlado, v kateri bi bilo 6 Indijcev, 5 muslimanov ter 3 zastopniki drugih strank. Upajo, dn bo politčno ozračje v Indiji vsekakor omogočilo 6poraztim na tej osnovi.
Ženeva. 22. aprila. AS. V Londonu so se razširile govorice, da bo mogoče sir Stafford Cripps imenovan za indijskega podkralja namesto lorda Lillinthgovva, dosedanjega podkralja Indije.
Roosevelt začenja štediti
Lisbona, 22. aprila. AS. Iz Washingtona poročajo: V parlamentarnih krogih se šušlja, da Roosevelt preučuje nov dekret za kontrolo cen in splošno racioniranje življenjskih potrebščin; namerava tudi izdati drakonske ukrepe za omejitev vojnih dobičkov. Ukrepi bodo odgovarjali pravi konfiskaciji ter bodo izdani za preprečitev inflacije. Predsednik je po teh poročilih izjavil svojim najožjim sodelavcem, da namerava izvesti naslednji načrt:
1.	nadzorstvo nad cenami na drobno pri vseh živilih;
2.	splošno rarioniranje živil;
3.	uvedba 00% davščine na vojne dobičke fn
4.	uvedba posebnega davka na dohodke, preračunanega tako, da bo vsak davkoplačevalec obdržal zase le toliko dohodkov, kolikor jih neobhodno potrebuje
Prdava 21. aprila v Ljubljani
Zvezni tajnik v vojaški bolnišnici Dom gospodinj odprt Prisrčna vojaška prireditev — Slovesnosti v drugih krajih pokrajine
Ljubljana, 22. aprila.
Tudi n Ljubljani jc bil -»Praznik Rima — praznik delu proslavljen s posebnimi slovesnostmi. Zve/ni tajnik je pri razvoju vseh proslav upošteval posebne krajevne okoliščine in je liotcl, da naj se k prazniku fašistov pridružijo tudi prireditve oboroženih sil. Tako jc vsa proslava v Ljubljani dobila svoj posebni in izredni pomen.
'/.vezni tajnik Orlandini jc najprej obiskal vojaško bolnišnico, kjer je razdelil mnogo daril stranke, in sicer ranjencem in bolnikom. Zveznega tajnika je spremljala pokrajinska zaupnica De Vecchi in druge tovarišice, ki so nosile darila in jih delile med vojake.
'/.veznega tajnika je sprejel ravnatelj bolnišnice z odsekovimi načelniki. V njihovem spremstvu je obiskal ranjence in druge bolnike, nagovarjal je ranjence in bol.iike s tovariškimi besedami in jim izražal globoko simpatijo. Po vseh prostorih in sobah bolnišnice so obdarovanci priredili prisrčne in navdušene manifestacije Dure ju, v čigar imenu je dr. Orlandini delil darilu.
Ko je zapustil vojaško bolnišnico, se je zvezni tajnik podal v >l)om kmečkih gospodinja na Gospošvetski cesti.
V tej hiši so fašistične ženske in tovarišice pripravile prisrčno bivališče za gospodinje, kjer bodo mogle meščanke in gospodinje z. dežele kupovati najboljše proizvode domače obrti, lam je imela o pomenu le ustanove poseben nagovor pokrajinska zaupnica tovarišicu l)c Vecclii, ki jc razložila pomen dih te ustanove. Cilj naprave je, dn bi ljudje spoznali vse proizvode tudi onstran meje pokrajine I resnici naj se tudi možnost za večje dohodke za kmečke gospodinje; to se pa doseže na ta način, da gredo proizvodi tako rekoč neposredno iz rok proizvajalcev v roke konsumentov. Tam se bodo vršili ludi razni tečaji za ročna dela in za druge panoge domačih drl. Tako se naj zviša proizvodnja, kur bo v korist delovnim rokam.
Zvezni tajnik je pregledal vse razstavljene predmete in je pohvalil delo ženskega faitja.
Ob II.V) je bila prireditev v telovadnici Gll.l.-a, kjer je tovariš Clemente Maruši o posebnem govoru proslavljal zgodovinski dan. Navzoči so bili Visoki komisar eksc. Grazioli, poveljnik armadnega zbora eksc. Ilobotti, podpoveljnik grenadirake divizije, zvezni podpoveljnik Gll.l.-a in najvišje osebnosti. Poleg mnogih fašistov je bilo v dvorani tudi mnogo vojakov in častnikov iz posadke.
/vezni tajnik je najprej zaukazal pozdrav Kralju in Duceju in je nato predstavil govorniku Maruši ju, ki je nato z navdušenimi in prisrčnimi besedami proslavljal praznik dela.
Popoldne je bila prireditev na sedežu Dopolavora, in sicer zu oborožene sile. Navzoč je bil poveljnik armadnega zboru eksc. Robolii, zvezni tajnik Orlandini ter pod prefekt Daviti, ki je zastopal Visokega komisarja. V dvorani se je zbralo veliko število častnikov in vojakov vseh vrst orožju. Program je izvajal pevski zbor vojaških edinic, ki ga je vodil poročnik Giovanni tlsellini. /bor je zapel himne domovine, vojne in revolucije, nakar je bil izvajan obsežen spored. Po prireditvi je bila prirejena zukuska, ki so se je udeležili navzoči člani vojske, bil pa jc zraven tudi zvezni tajnik. Prireditev se je končala z živahnim vzklikali jeni Duceju in s prepevanjem himen domovini.
Proslave praznika so se vršile tudi v ostalih krajih pokrajine. V Logatcu se je proslave, na katero je prišlo mnogo prebivalstva in fašistov, udeležil tudi zvezni podtajnik Giulio Scarnicci. V Kočevju je proslavo vodil zvezni podtajnik Ernesto Capurso v navzočnosti poveljnika posadke, okrajnega načelniku in fašistov, na proslavo pa so prišli tudi župan in mnogo prebivalstva. V Črnomlju je govoril prvi senior Luigi lezzi, v Novem mestu pa inšpektor Gino Pešci.
V Ljubljani in glavnih središčih pokrajine so bila javna in zelo številna zasebna poslopja v zastavah.
Oreižinske doklade v Ljubljanski pokrajini
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je dno 17. junuarja lelos izdal naredbo, po kateri se ustanovi posebna blagajna za izplačevanje družim ' Mi doklad. To blagajno upravlja Zavod za soo ,0 zavarovanje Ljubljanske pokrajine pod liadzci dvom Visokega komisariata. Nadalje je določila naredba, da znašajo doklade tedensko za vsako vzdrževano osebo pri delavcih drugače kot pri nameščencih. Doklada znaša za delavce: za vsakega otroka rodbine z 1 otrokom G, z 2—3 otroki 8.40, s 4 ali več otroki 10.HO, za ženo 9.30, za vsakega roditelja 5.40 lire, dočim znašajo za nameščence: za vsakega otroka rodbine z 1 otrokom 0.30, z 2—3 otroki 12.30, s 4 ali več otroki 14.70, za ženo 13.20 in zu vsakega roditelja 8.70 lire. Vse te doklade se razumejo tedensko. Nadalje ja treba upoštevati, da dobe doklade otroci samo do izpolnjenega 14. lela, od 14, do 18. leta pa lo v primeru, če so za delo nesposobni ali če obiskujejo srednjo šolo. To velja za otroke delavcev, dočim velja za otroke nameščencev, ker se predpostavlja, da večinoma pohajajo srednje šole, kol najvišja starostna doba, do katere imajo pravico do uživanja doklad, 18. leto.
Izplačevanje doklnd in pobiranje prispevkov
Žr£ve partizanov m Liub3tanski pokrajini
Skoraj ne mine dan, da ne bi partizani preliti krvi v slovenski hiši, in kadar njihovi revolverji ne uspejo, du bi izkopali nov grob, se to ne zgodi zaradi velikodušnosti, marveč samo zato, ker njihovo orožje ni zadelo cilju. Že preveč mrtvili morajo objokovati ljubljanski Slove/iti, da bi mogli o sedanjosti in bodočnosti premišljevati še brezbrižno. Imenik mrtvili in ranjenih, ki iz različnih razlogov ne more biti strogo izpopolnjen, nudi žalostno sliko razdejanja, ki ga širijo partizani med Slovenci. Barbarsko pobijajo otroke in žene, grabijo družinske očete iz njih domov in jih nato pobijajo v gozdovih, zudavljajn dekletu, ubijajo s streljanjem iz revolverjev mladeniče v cvetu njihovih let. To jc slika ruskega barbarstva, ki se jc naselilo na slovenski zemlji, kjer bi mogla bili študij in mirno življenje jamstvo najlepše bodočnosti. Imenik ubitih in ranjenih naj bo za prebivalstvo večen spomin razbojnikov, ki so pod lažno pretvezo izdali in ubili ljudi iste krvi.
V mesecu februarju so bili ubiti: Janez Novak. star 20 let; Janez Lenič, žandarm. pod-narednik: Franc Rožič, brivec; Alfred Jagman, star 10 let; Janez šušteršič, slar 23 let, študent; Alojzij Jakelj; Avgust Praprotnik, star r>0 let; Bruna Gregorič, stara 19 let, zaklana z. nožem; Janez. Urbane star 4? let ter njegova hčerka Ivana, stara 21 let. V istem času so bili ranjeni: Franc Brus, star jO let in Marija Urbane, stara 1') let, hčerka tn sestra zgoraj omenjenih umor-jencev. — V mesecu marcu so bili ubiti: German Geomelij: Vera Fifer, stara 20 let: Franc Župec, star 22 let: Leopold Mehle, kurjač: študent Ja rosluv Kikclj, star 22 let: Vinko Trumpuž. star 1? let: Ernest Kož.nič; Anton liojar, star IS let: Alojzij Škrbec, star 21 let: duhovnik Hubert Lei ler; Ivan Pucelj, star 18 let. V istem času so bili run jeni-.Franc 1'erko, Ciril Korošec, Jožef Ilhidnik, Zvon ko Sadar, Franc Pogačar, Anton Cilenšek, Franc Ovčar, Antonija Pombšek-Rejc, Janez. Derganc, Franc Ogorcvec. Jakob Moj-škerc, Vekosluv Strnad, Eva IViedermohl. — V prvi polovici aprila je številka umorjenih žrtev še narasla. Umrli so od morilske roke: Jernej Mir-tek, star 40 let: Marija Bizjak vd. I.anger, stara 50 let: Janez Murgelj, bivši žandar: Franc Ko-lenc, star 50 let, njegova žena in njegova štiriletna hčerka: Ivan Hribar: Uršula P i ok-'Zupančič: Marija Ilabtč, stara 20 let in Viktor Habič, star 31 let; Alojzij Uhernik, star 4~> let. njegova žena tn njegova petnajstletna hčerka. V istem času so bili ranjeni: Punlar Jožcfinu. Jakob in Janez šušteršič, prvi star 21 let. drugi I? let. Franc Kolcnc, Frančiška Kamnikar-Strukelj, Fnjt Ne-venka. stara 21 let, Marija šprohar, Franc l\'atuj, Čuk Leonard, star 42 let: Kn genija Kuštrin in n jena dveletna hčerka. Rupnik lioz.a, stara 41 let in hčerka Rupnik Marija, stara 21 let. — Skupaj 41 mrtvih in 27 ranjenih.
Spričo tega imenika umorjenih in ranjenih hi morali reagirati tudi najbolj plašni, še več, krvoiošino partizanov bi moralo že dobiti v odporu vseli Slovencev, ki jih obsojajo, orožje, ki naj bi zlomilo njihovo bratomorno orožje.
Oddelek italijanske fašistične mladine, ki se junaško bojuje v Severni Airiki.
Rimsko pismo:
Kolosej
se je začelo s 1. decembrom, sredstva za ižpla5 čila doklad pa dobiva blagajna od 10% prispevka delodajalcev v primeri z višino zavarovane mezde delavcev in nameščencev.
Za poslovanje blagajne same je važno, da so meseca februarja izšli tudi že dopolnilni predpisi za izvrševanje prvotno omenjene naredbe. Prve dni marca je bil imenovan tudi odbor za rodbinske doklade, pod predsedstvom odposlanca Visokega komisarja. Ta odbor je tudi že začel funkcionirati.
Blagajna za izplačevanje družinskih doklad je že meseca februarja začela predpisovati prispevke delodajalcem, obenem pn tudi razdeljevati prijavnice za vse koristnike družinskih doklad. Delo je šlo hitro od rok in v zadnji tretjini meseca februarja so se že začele izplačevati doklade upravičencem. Računati je, da bo v Ljubljanski pokrajini deležnih doklad okoli 11.000 družinskih članov, delavcev in namečencev.
Prijave za družinske doklade bi se morale vložiti že do srede preteklega meseca, vendar pa mnogo delavcev in nameščencev še ni moglo dobaviti potrebnih dokumentov. Mnogi so izgubili svoje dokumente in jih morajo sedaj iskati v prepisu po raznih krajih, kar je naravno zvezano s stroški, še bolj pa z zamudo časa, ker so pristojni župni uradi v velikem delu tudi izven meja naše pokrajine. Prijav je bilo doslej vloženih že okoli 10.000, vendar je pričakovali, da bo po družinskih poglavarjih vloženih še nekaj tisoč prijav. Pristojni organi za socialno zavarovanje so doslej izdali že nad 6000 odlokov o priznanju družinskih doklad. Le majhno število prijav je bilo odbitih, ker so manjkali zakoniti razlogi za priznanje doklad.
Blagajna za družinske doklade je doslej izplačala vsem upravičencem, ki so v redu predložili dokumente in katerim so bili izdani odloki o priznanju družinskih doklad, že družinske doklade za meseca december in januar, sredi tega meseca pa je začela izplačevati tudi že doklade za februar in marec in računati je, da bo že prihodnji mesece prišla blagajna na tekoče, da bo lahko izplačevala doklade mesečno in sicer v teku naslednjega meseca za nazaj.
Družinske doklade pomenijo znaten prispevek k družinskemu proračunu in prihajajo zlasti prav družinam s številnimi otroki. Saj pomenijo pri delavskih in nameščenskih plačah tudi dejansko povišanje prejemkov, tako da se družina lažje preživlja. So pa tudi socialno pravične, ker ne upoštevajo kot plačo samo delovnega donosa delavca, temveč tudi breme, ki je delavcu in nameščencu družina, če je le količkaj holj številna.
Računati je, da bo žp v kratkem poslovanje blagajne za družinske doklade popolnoma v teku in da bodo delavci ter nameščenci v najkrajšem času dobivali vsak mesec svoje družinske doklade, kar jim bo omogočilo dostojnejše in lažje vzdrževanje družine.
Predpisi o proizvodnji semena pridelkov, katerih oddaja je obvezna
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo nnredbo.
Člen t. Tiste množine pridelkov, katerih oddaja je obvezna, ki se pa odstopijo, da bi se ui|xirubile za seme. se oproščajo oddajne obveznosti.	I
Člen 2. Oprostitev od oddajne obveznosti teh pridelkov dovoljuje Pokrajinski prehranjevalni zavod na prošnjo, ki jo mora vložiti preko kmetijskega oddelka Visokega komisariata upravitelj kmetijskega gospodarstva pridelovalca in v kateri je treba določno navesti kraj proizvodnje, vrsto, podvrsto in količino, ki naj se določi kot semenski pridelek.
Člen 3. Seme pridelkov, katerih oddaja je obvezna, smejo odbirati in z njim trgovati samo tvrdke, ki jih v to pooblasti Pokrajinski prehranjevalni zavod sporazumno s kmetijskim oddelkom Visokega komisariata.	k
V prašrtji iz prednjega člena 2. se mora tudi navesti, ali odbere seme in ga razprodaja pridelujoče kmetijsko gospodarstvo samo, ki ntore v takem primeru dobiti predpisano pooblastitev, če ima potrebno tehnično opremo.
Člen 4. Za odbero semena in trgovino z njim pooblaščene tvrdke morajo voditi sproti dopolnjevane posebne prejemne in oddajne vpisnike, ki jih poprej vidira Pokrajinski prehranjevalni zavod. Odbrano seme se mora j>ro-
Vespazijan, debeli dobrodušni cesar iz rodu Flavijcev, je lela 72 po Kr. pričel Rimljanom, ki so vedno kričali po »panes et circenses«, po hrani in zabavi, zidati amfiteater, ki pa ga je dokončal njegov sin Tit leta 80 po Kr. Za težaška oela pri gradnji so bili uporabljeni judovski ujetniki, ki jih ie privedel s seboj po zavzetju Jeruzalema. Z golimi rokami so morali premikati in dvigati ogromne kamnite kvadre; na desettisoče jih je v nečloveških naporih poginilo.
Ko je ogromna 6tavba bila končana je v treh vrstah po 80 obokov v štirih visokih nadstropjih obdajalo areno. Dolžina koloseja znaša 188 m, širina 156 m, višina 48 m in obod 524 m. Hkrati je lahko 90.000 gledalcev prisostvovalo igram. — Ime kolosej je stavba bržčas dobila zaradi bližine velikega kamnitega kipa (kolosa) Nenrona, čigar vrtovi in ribniki, pripadajoči bližnji njegovi »zlati palači« (donius aurea) so se na tem kraju razprostirali.
Kolosej je brez dvoma najpomembnejša in j>o-lcg Karakalovih term tudi največja razvalina starega Rima. Skoraj ni strani v zgodovini Rima, ki ne bi bila oeč ali manj zvezana 6 koloseiem, ki je postal simbol mesta in njgove zgodovine. Ze v VIII. stoletju je sv. Breda Častitljivi vzklikal: »Dokler lx> stal kolosej, bo stal tudi Rim; ko pa bo padel kolosej, se bo |x>rušil tudi Rim. Toda, ko bo konec Rima, bo tudi konec sveta.«
V čudoviti simetriji in lepoti se dvigajo nadstropja, prepletena in povezana z grškimi 6tebri! Nad prvimi notranjimi oboki so bili sedeži cesarjev in senatorjev; v drugi vrsti so bili palriciji, ki so v belih togah prisostvovali igram; tretje nadstropje je bilo za navadno ljudstvo in četrto najvišje, za vojake in mornarje, ki so ob vročili ali deževnih dnevih s plahtami pokrili celo gledališče.
Rimljani so 6icer poznali grške igre, toda v cesarskf dobi so ugajale le še gladiatorske igre (tminera gladiatorja). Divje zveri, ki so jih imeli v velikih podzemskih prostorih pod gričem Celijem, na katerem 6toj.i 6edaj bazilika 6V. Janeza in Pavla, so napadale ljudi, moč tigra in leva se je merila z močjo gladiatorjev. Kri je tekla v potokih, zveri so tulile od besa in grgrale v smrtnem boju. To je bila godba za ušesa gledalcev in vonj kadeče se krvi naslada za njihove čute. Bila je to trda in neusmiljena doba, ko človek ni imel nobenega usmiljenja z mučeno živaljo. Zgodovinar (Di-onizii Kad j) pripoveduje, da so kolo6ej odprli, ko je bil dovršen, z igrami, ki 60 trajale 100 dni, pri čemer je poginilo 9000 zveri in 3000 gladiatorjev. Cim več krvi je občinstvo gledalo, tem poželjivejše, tem 6trastnejše je postajalo. Bcrilci z zverinami 60 morali stremeti, da so živali čim bolj razdražili in jih razbesneli, ne da bi njihovo smrt preveč jjo. 6pešili. Konec je moral biti kar moč razburljiv in krvav. Občinstvo je hotelo, da boritelji pokažejo
dajati j>o j>ogojih, ki jih določi Pokrajinski prehranjevalni zavod v Ljubljani sporazumno s kmetijskim oddelkom Visokega komisariata.
Člen 5. Glede na višje stroške gojitve semena določi Visoki komisariat vsako leto najvišjo mejo pribitka na osnovne cene, določene za take pridelke, katerega morajo plačati kmetijskemu gospodarstvn-pridelovalcu tvrdke, ki so pooblaščene za odbero semena in za trgovanje z njim.
Člen 6. Člen 6. naredbe z dne 12. avgusta 1941-XIX št. 83 se razveljavlja.
Člen 7. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo, j>o postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zniporam do dveh mesecev.
Poleg tega se lahko začasno ali trajno odvzame obrtna pravica in tudi odredi zaplemba proizvodov.
Drobne gospodarske
lz trgovinskega registra. Vpisani sta bili tvrdki: Valentin Čefuta, trgovina z lesom in kurivom nn debelo v Dol. Logatcu 5, in Karel Ham, trgovina z lesom na debelo, uvoz in izvoz lesa, Ljubljana. — Zaradi opustitve in prenosa poslov na centralo se izbriše podružnica v Belgradu tvrdke Standard, stroji in orodje, družba z om zavezo.
Union, hotelska in stavbinska d. d. v Ljubljani izkazuje za lansko leto pri glavnici 1.95 milij. lir (1940 5.12 milij. din) in bilančni vsoti 2.62 (7.3) znaša bruttoodnos 0.53 milij. lir (1940 1.14 milij. din) in čisti dobiček 0.107 (0.178). Dividenda znaša 4 odstotke.
Hrvatska banka v Zagrebu, pri kateri je udeležen italijanski kapital, izkazuje za lansko leto čistega dobička pri glavnici 20 milij. 414.044 kun. Konec leta 1941 so znašale njene vloge na knjižice in tek. račune 342.4, rezerve 7.2, takoj vnovčljive terjatve 222.5 in državni papirji__50 milij. kun.
Obvezno pitanje svinj v Srbiji. Uvedeno je obvezno pitanje svinj v Srbiji. Centrala za živino je pooblaščena določiti za vsako občino število in dan oddaje pitanih svinj. Rejci dobe za vsakega prašiča in dobo pitanja 400 kg koruze. Centrala bo po možnosti tudi dala prašiče za rejo. Pitani prašiči, katere je oddati, morajo imeti težo najmanj 150 kg.
Javna 'l^ta v Bolgariji. Bolgarsko ministrstvo za javna dela je odredilo za tekoče leto 1.215 milijonov levov za zgradbo cest in mostov.
pogum, prisotnost duha in premišljenost v napadu. To so bile tudi najznačilnejše poleže značaja, ki jih je stari Rimljan kot o6vojevalec narodov kazal. Nad barbare ni prihajal kot roparska, gozdna žival, ampak je postopal smotrno, ]x> premišljenem načrtu, skrbno izrabljajoč napake, ki jih je delal nasprotnik. Kot razumnejši jih je znal ukloniti svoji politični volji. Tako so Rimljani poslali učitelji umetnosti, vladati državo in narode. Atila in Džingiskan nista mogla nikdar svojim osvojitvam dati tiste trajnosti in notranje moči, kakor legije, ki 60 korakale jx>d Cezarjem in Trajanom.
Kri živali pa je navadno zadostovala le za dopoldanske igre. Popoldan so morali nastopiti gladiatorji, izvežbani in poklicni borilci, ki 60 6e paroma, pa tudi v večjih skupinah borili med 6eboj za življenje. Ob lepih popoldnevih najdete v kolo-seju zgovorne in spretne cicerone, ki skupinam vernih poslušalcev tako nazorno razlagajo nekdanje dogodke v areni, da jim razplamte domišljijo tako, da za njimi ponavljajo gibe rok z iztignjenim palcem navzdol ali navzgor. Gladiatorji 60 prikorakali s strumnim vojaškim korakom v areno in ob cesarjevi tribuni z dvignjeno roko pozdravili navzočega vladarja: Ave, Caesar Imperator, mori. turi te 6alutant! (Pozdravljen, cezar, v 6tnrt idoči te jx>zdravljajol). Po končanih bojih so spravljali iz arene mrtva trupla pri vratih ki so 6e imenovale »vrata boginje 6mrti«. Krvavo areno 60 hitro posuli z novim peskom. Včasih so pa prostor napolnili z vodo in 60 6e pred gledalci odigravale pomorske bitke.
Konstantin in njegovi nasledniki so skušali odpraviti gladiatorske borbe, toda Rimljani, ki 60 se nanje navadili, sjxičetka niso hoteli o tem nič slišati. V početku V. 6toletja je prišel z vzhoda me. nih, po imenu Telemah, ki je nekega dne planil v kolosejevo areno in se vrgel med boreče se gladiatorje. S jx>vzdignjenim glasom je rotil boritelje in publiko, naj prenehajo s 6trašnim, nečloveškim krvoprelitjem. Toda množica gledalcev je zdivjala proti njemu. Na mestu so ga pobili do 6mrti. Tako je po6tal tmičenec za veliko stvar človeštva. Od tistega dne so prenehali gladiatorski boji v areni. Več stoletij kasneje so barbari, ki so se Rima polastili, 6kušali zopet uvesti boje gladiatorjev, hoteč z njimi pridobiti prebivalstvo. Še iz 1. 1332 poročajo zgodovinarji o bikoborbi, pri kateri je rimska mladina prelivala kri. Pa to 60 bili še poedini slučaji. Pozneje 6e je razvada prenesla v južno Italijo, kjer ee je ohranila stoletja, dokler niso Spanci podedovali rimljanske dediščine.
Za kristjane pa ima kolosej še čisto drugačen pomen. V prvih treh stoletjih je bil žrtvenik, kjer je tekla kri mučencev in so dečki in starci, mlade, niči in možje, dekleta in žene, bili metani pred divje zveri in umirali za 6vojo vero. Christianos ad leones! (Kristjane vržite levom!) je bil klic razdejanih gledalcev, ki je jx> legendi jx>gosto odmeval po obširnem koloseju. Verjetno je bil v koloseju vržen pred leve antiohijski škof sv. Ignacij (f 107) in zmlet kakor žito od divjih zveri. Vsekakor je krščanska tradicija označila kolosej kot 6vefci prostor, namočen s krvjo mnogih mučencev. Sredi trinajstega stoletja so v areno postavili križ in uvedli »ludi pasehales«, pasijonske igre, v katerih so 6e sfKJtninjali Gospodovega trpljenja. Stoletja je bil kolosej češčen kot svet prostor, posvečen spominu krščanskih mučencev. Na notranji strani ob areni je bilo 14 ]x>6taj križevega jx>ta. Romarji, ki eo od vseh strani Evrope prihajali v Rim, 60 v skupinah hodili opravljat z veliko pobožnostjo križev pot v kolosej, pri čemer 60 navadno bili tudi ver. ski nagovori. V pvetkih pa 6e je redno obhajal v koloseju križev pot kot javna pobožnost rimskega ljudstva, združena 6 pridigo in premišljevanjem Gospodovega trpljenja. Leta 1870. je bil križ odstranjen iz koloseja; pod Pijem XI. leta 1926 pa je bil znova vrnjen na 6voje mesto.
Kolosej je bil pozidan, govorjeno po človeško, za večne čase. Toda jx> katastrofah, ki 6o zadevale Rim v srednjem veku, je tudi od koloseja ostalo le še okostje nekdanje lepote. Razdcvale 60 ga strele in jx>tres, pa tudi divje rastlinje, ki se je vgnezdilo v njegovih zidnih razpokah. V neki dobi, ko je primanjkovalo kovin, so pobrali iz zidovja V6e bronaste vezi in sponke. Nastale 6o luknje in poslopje ni bilo več tako trdno. V srednjem veku 6o se v koloseju vgnezdili kakor postovke F ran kopan i, plemiška družina, ki je razpadajoči amfiteater spremenila v svojo rodbinsko trdnjavo. Pozneje je bil ta kraj zatočišče beračev in revežev iz bližnje in daljne okolice. Končno 6o za zidavo mestnih palač pričeli uporabljati krasni travertinski kamen, iz katerega je zgrajen kolosej. Bili so posebno Barberini, ki so zagrešili to barbarstvo nad kolo. sejem. V tej dobi je nastala znana zbadljivka: Quod non fecere Barbari, fecerunt Barberini. (Cesar niso storili barbari, so napravili Barberini). Toda če gledamo krasne palače, kakor 6o Cancelle-ria, najlepša palača Rima, Palazzo di Venezia ali Palazzo Farnese, za katere vse so v koloseju nalo-mili kamenje kakor v kakem kamnolomu, potem ob njihovi lepoti in ob spoštovanju do mojstra Bra-mante.ja, ki jih je gradil, lažje odpustimo kulturni greh, ki je bil 6torjen nad (colosejem Kolosej je pa še kljub temu tudi danes jx» tolikih stoletjih ponos Rima in predmet občudovanja vsakega tujca.
Naročajte in čitajte »SLOVENCA«
Kako žive kartuzijani v samotnih celicah
Zgradbe samostana obsegajo v glavnem tri dele: zunanje zgradbe, cerkev s kapelicami in celice za menihe z dolgimi hodniki, od katerih sta dva dolga po 160, dva pa po 130 metrov. Cerkev je zgrajena v romanskem slogu, prilagojena načinu gradnje kartuzijanskih cerkva. Sprednji del cerkve, v katerem stoji oltar, ki ga je dala izde-
Samostanska knjižnica
lati lz francoske zgodovine znana markiza Pom-padour, in ki so ga pregnani francoski kartuzijani prepeljali iz samostana Sčlignac, je namenjen za menihe kartuzijane, drugi, zadnji del, ki ga od sprednjega loči pregraja in vrata s krasnimi rez-barijami je določen za brate laike. Okoli cerkve je 27 kapelic, v katerih kartuzijanski redovniki mašujejo, in katerih opremo so po večini pripeljali iz Francije. Samostanska cerkev je zvezana z že omenjenimi dolgimi hodniki z meniškimi celicami, ki jih je 31. V pravokotniku, ki ga tvorijo ti hodniki, in ki je zasajen s sadnim drevjem, je v sredini majhno kartuzijansko pokopališče. Zunanje zgradbe obsegajo stanovanja za goste in brate laike, ter gospodarska poslopja. Vse te zgradbe obdaja 2600 m dolg zid, za katerim se odigrava samostansko življenje kartuzijanskega reda.
Kartuzijanski red je kontemplativen in red samotarjev, ki srečno združuje vse prednosti pu-ščavnika s prednostmi, ki ga daje skupno redovno življenje. Ker je kartuzijan po svojem bistvu samotar, tudi v skupnem samostanu velik del svojega življenja preživi kot samotar v svoji celici, katere prag sme razen njega prestopiti le prior. Vsak kartuzijanski menih ima svojo enonadstropno hišico, v kateri preživi največji del svojega življenja. Poleg hišice ima majhen vrt, na katerem se z obdelovanjem gred in s sprehodi duševno odpočije. Vse meniške hišice in celice so med seboj povezane z dolgimi hodniki, ki vodijo do glavne cerkve in kapelic. V prvem nadstropju ima kartuzijan predsobo z malim oltarčkom Matere božje, pred katerim pokleka kadar se iz cerkve vrača v svojo celico. Druga soba je njegovo pravo svetišče, kjer živi samo s svojim Bogom noč in dan tesno ze-dinjen in v popolni samoti. V tej sobi ima menih svojo kapelico, ki jo imenuje oratorij, kjer sam opravlja svoje molitve, čim ga k njej pozove samostanski zvon. V tej sobi ima z zaveso ločeno spalnico s preprosto posteljo. Ostali prostor zavzema pisalna miza, za katero bere in študira, pri oknu pa ima mizico, kjer obeduje. V pritličju celice je delavnica, v kateri se kartuzijan bavi z ročnim delom, prostor za drva, ki si jih menih sam žaga, in hodnik, na katerem se more ob deževnem vremenu sprehoditi. Tik vrat v celico je v zidu li-nica, skozi katero mu kartuzijanski brat prinaša hrano, ki v glavnem obstoja iz sočivja, rib, kruha in sira. Mesa in masti kartuzijan nikdar in pod nobenim pogojem ne uživa.
Od nočnega počitka se kartuzijan dvigne zjutraj ob pol šestih in nato sam opravi svojo jutranjo molitev, ki je skupna le ob nedeljah in praznikih. Po molitvi sledi premišljevanje, nato pa ob sedmih odidejo v cerkev, kjer najprej opravijo počastitev presv. Zakramenta, nato pa pojejo litanije Vseh svetnikov in prisostvujejo konventni sv. maši, ki je vedno peta, nikdar pa petja ne
spremljajo orgle. Po tej konventni maši še vsak menih sam opravi sv. mašo v kapelici, nakar se vrne v svojo celico, kjer sc posveti duhovnemu branju in študiju. Ob desetih ga zvon pozove h kratki molitvi, ki ji sledi ročno delo v delavnici ali na vrtu. Ob enajstih ga zvon kliče k molitvi, potem pa sledi obed, ki ga kartuzijan ob delavnikih zaužije sam v svoji celici. Le ob nedeljah in praznikih obedujejo menihi v skupni obednici, kjer pa nikdar ne govore, niti ob največjih praznikih, marveč vedno eden od menihov bere iz sv. pisma ali iz cerkvenih očetov. Te dni se morejo po obedu nekaj časa skupno sprehajati in pogovarjati. Enkrat na teden je menihom dovoljen tudi skupni, več ur trajajoči sprehod v bližnjo okolico. Le ob
teh prilikah se smejo kartuzijani pogovarjati, vea ostali čas pa preživi menih v popolnem molku. Po obedu ima kartuzijan odmor, med katerim pa nikakor ne sme leči, kar je dovoljeno le proti posebnemu dovoljenju v slučaju bolehnosti. Po odmoru je študij sv. pisma, Statutov in bogoslovja, ob dveh pa se prične zopet ročno delo. Ob pol treh ga zvon pokliče zopet h kratki molitvi, četrt ure nato pa se odpro vrata vseh samostanskih celic in beli menihi hite po dolgih samostanskih hodnikih v cerkev k večernicam. Po ve-černicah se vračajo v svoje celice, kjer ob štirih zaužijejo skromno večerjo. Ob pol šestih opravijo večerno molitev, okoli sedmih pa že ležejo k počitku, da so spočiti, ko jih budilec ponoči zbudi in kliče k najlepši pobožnosti, ki jo premore kartuzijansko samostansko življenje, k nočni službi božji.
Vabilo sv. očeta
Vrtiček s hišico
Ljubljančankam najbolj priljubljeni poklic
V Ljubljani hodi v službo vsak dan nad 3000 ženskih pisarniških moči
Ljubljana je v resnici uradniško mesto. To pokaže že enostaven pregled prebivalstva. Vsak bo to lahko razumel, če upošteva, da v Ljubljani prav za prav nimajo obsežnih in številnih industrij, tako da lahko rečemo, da je industrija v ljubljanskem mestu razmeroma slabo zastopana. Nasprotno pa je Ljubljana kot prestolnica pokrajine središče uradov, pa naj bodo to državni, pokrajinski ali zasebni. V vseli uradih pa si ne moremo misliti vsakdanjega dela in pisarniških poslov brez tistih moči, ki sede dan za dnem za pisalnim strojem in ki upravljajo marsikaj res du-hamorno, težko in naporno delo pisanja na stroj. Dopisovanje med uradi in tudi dopisovanje med posameznimi podjetji je danes v veliki večini opravljeno z dopisi na pisalni stroj. Kdo to dela?
Statistike, ki jih imajo Pokrajinska delavska zveza, trgovska bolniška blagajna Trgovskega podpornega društva in društva Merkur sicer ne vodijo posebnih pregledov za pisarniške moči, pač pa podrobne statistike o zaposlitvi v posameznih strokah. Iz njih lahko razberemo, upoštevaje ženske pisarniške moči v državnih in pokrajinskih uradih, da sedi v Ljubljani za pisalnimi stroji v najrazličnejših uradih nekaj nad 3000 gospodičen, ki jim njihovo službeno delo v glavnem poteka le za stroji. V primeri z vsemi drugimi poklici, katerim se ženska lahko posveti, je pisarniški poklic v Ljubljani med ženskami najbolj močno zastopan. Seveda ne mislimo s tem na osnovni poklic, za katerim teži večina, gospodinjstvo v krogu domače družine. Ta posel niti ne moremo imenovati pravi poklic, saj ga vsaka smatra kot nekako dolžnost. Nemalo jih je takih, ki čez dan sede po pisarnah in vendar doma pomagajo materam ali pa gospodinjijo same sebi. Nihče ne ve in ne jx>zna žrtev, ki so za to potrebne in le malokdo jih pravilno ceni. To velja tembolj, ker pri površnem pogledu na vsakdanje delo pisarniške moči tako radi pozabljamo, da je to delo skrajno naporno, čeprav je treba le sedeti za strojem.
Kar poglejmo, kje povsod najdemo zastopnice ženskega spola ob pisalnih strojih 1 Največ, okrog osemsto, jih hodi v državne in pokrajinske urade, kjer jim dan za dnevom prihaja pod roke delo, ki ga vse tako dobro poznajo in se ga tudi vedno sproti boje. Imenuje se: čistopis. Kdor ne ve, kako duhamoren je ta posel, mu prav gotovo ne da prave cene. Marsikdo si misli: Saj to vse skupaj ni nič, kar navadno dobesedno prepisovanje! To je mehanično delo, še misliti ni treba zraven, človek se skoraj odpočije. Da, toda samo skoraj. Treba je loviti besedo za besedo iz najrazličnejših rokopisov, ki so včasih že bolj podobni hieroglifom kakor pa pošteni latinici. Treba je paziti, da se ne izpusti in po naključju ne izgubi nobena beseda, treba je paziti, da je oblika akta taka, kakor to določajo pravila. Eno uro ali dve uri takega dela, to že še gre. Toda tako del6 ves dan, dan za dnevom, mesec za mesecem, pa človeka ubija mnogo bolj kakor si more to misliti tisti, ki morda nad slučajno napako v prepisu godrnja in jezika ter stresa svojo nejevoljo nad pisarniško močjo, ki po njegovem mnenju krasno shaja in živi ob pisalnem stroju.
Druga najmočnejša skupina ženskih pisarniških moči je zaposlena v trgovskih podjetjih. Tam je, hvala Bogu, nekoliko manj čistopisov. Delo ni tako monotono in ves čas enako. Poživljajo ga v prvi vrsti številke. Včasih se trgovski pisarniški
jemkov. V trgovskih in industrijskih podjetjih se ceni delo večletnih zvestih pisarniških moči še najbolj in tam so plače večinoma tolikšne, da gospodične z veseljem opravljajo težko in naporno delo. Tako so glede na dohodke pisarniške moči trgovskih in industrijskih podjetij na prvem mestu in je zato želja vseh, ki sede za pisalnimi stroji, da bi se jim kakor koli odprla pot v to panogo. Seveda, želja je mnogo, toda izvoljenih je le malo.
Ce govorimo o pisarniškem delu, ki ga opravljajo ženske moči po pisarnah, kjer so napram moškim v ogromni večini, saj jk> približni cenitvi lahko računamo, da odgovarja v Ljubljani 3000 ženskim pisarniškim močem komaj 300 moških, ki dan za dnem sede za pisalnimi stroji, pozabljamo kaj radi, da način dela v veliki meri zavisi tudi od stroja. Pri tem bi marsikatera vedela povedati lepe zgodbice. Ne smemo namreč misliti, da stoje v vseh pisarnah samo lepi in novi stroji. Koliko je še pravih predpotopnih zverin, na katerih se piše čisto drugače, kakor na pisalne stroje sedanjega časa. Le malo je strojev, ki bi bili brez napak. Pri vseh drugih je treba paziti in pisati tako, da se pogreške stroja in njegove slabosti ne vidijo. Izgovor, da je stroj slab namreč nikjer ne velja in vedno pade senca le na pisarniško moč. Koliko jeze in koliko živcev gre samo na račun pisalnih strojev! Toda kaj hočemo, tudi to je treba potrpeti v tem poklicu, ki nudi sicer ne obilen, a vendarle tako potreben košček kruha.
Naročajte »Slovenca«!
19. aprila tega meseca je objavil vatikanski list »Osservatore Romano« pismo svetega očeta Pija XII. kardinalu državnemu tajniku, kj--r sveti oče vabi vse vernike, zlasti pa nedolžne otroke, k molitvam za mir v bližajočem se mesecu maju.
V tem pismu sporoča poglavar Cerkve, da ga sedanja krvava borba silno žalosti, da pa se ne zadovolji samo s tem, ko išče in opozarja nn najboljšo pot, kako doseči resničen mir in tisto ureditev, ki bo slonela na krščanskih načelih. On dviga tudi svoj-- molitve k Bogu, istočasno pa vzpodbuja vse vernike no vsem svetu, da se združijo z njim v molitvah.
Zlasti pa želi, da sc ustvari v mesecu maju prava križarska vojska molitev. Predvsem nedolžni otroci, ki so božjemu Zveličarju radi svoje nedolžnost? najdražji, naj se udeležijo le vojske. Mesec maj je posvečen Mariji, ki je Božja in naša mati. Ni mogoče, da bi ona odbila naše vroče prošnje, zlasti prošnje nedolžnih src. Vsi vemo, dn je Kristus gospodar vesolja, vladar vladarjev in da ima v svojih rokah usodo narodov in posameznikov. Vsi pa vemo tudi, koliko premore pri njem prošnja njegove Matere. če je Kristus prvi čudež naredil na prošnjo svoje Matere, če nam jo je s križa zapustil kot našo Mater, in če so se v toku stoletij naši dedje in pradedje vedno uspešuo k njej zatekali, zakaj ne bi tudi mi sebe iu svojih zaupali njej danes, ko nas stiska gorje? Kakor je vse stvarstvo na mig pokorno večnemu Vladarju, tako moremo vrovati, da božji Sin ne prezre nobene priprošnje svoje ljubljene Matere.
Naj se torej zatekajo k njej vsi z živo vero in gorečo ljubeznijo. Naj ji ne nudijo samo svojih prošenj, marveč naj ji darujejo tudi spo-kornn in dobrodelna dejanja, ki naj zadostujejo tolikim žalitvam božje pravičnosti.
Z molitvami in dobrimi deli in s pomočjo priprošnje božje Matere moremo doseči od Očeta usmiljenja in od darovalca nebeških darov tisti mir, ki si ga vroče želimo in za njim vzdihujemo: resnični, trdni in vztrajni mir, ki ga navdihujejo načela pravičnosti in ljubezni.
Naj se torej verniki, zlastj nedolžni otroci, ne utrudijo s ponižnim in skesanim srcem prositi božjega Zveliearja in njegovo najsvetejšo Mater, dn pride luč in pomoč z neba nam, k? držimo za krmilo svete ladje v času, ko po nebu in morju divja smrtonosen vihnr, da ne zmanjka revežem in lačnim pMrebna hrana zn dušo in telo. da pregnanci spet zadobe svoj dom, da rnnjenci in bolniki dobe zdravje, jetniki pa svobodo. In končno, da se človeške strasti podredijo razumu, dn zavlada urejena pravičnost in ljubezen do Boga in do bližnjega, tako v zasfhnem kakor v javnem življenju, da zavlada "dino resnični, krščanski mir.
Vsak dan en vagon pomaranč v Ljubljani
Ljubljana, aprila.
Sezona pomaranč v Ljubljani je zdaj v polnem teku, enako seveda tudi sezona limon. Na 'ljubljanski trg prihaja iz južnih pokrajin Italije res samo prvovrstno blago, po katerem segajo Ljubljančani v zelo velikem obsegu, saj v resnici zdaj drugega sadja sploh še ni na trgu in bomo morali še nekoliko počakati, da pridejo k nam z juga tudi prve češnje, marelice in pa zgodnje hruške. Do domačega sadja pa bomo še dolgo čakali. Pomaranče in limone dajejo človeškemu telesu prav toliko vitaminov in naravnih sokov, kakor domače zrelo jesensko sadje, čc ne še več. Pomaranče pa vsebujejo povrh tega še mnogo sladkorja, poleg drugih koristnih snovi. Cena v Ljubljani je še kar zmerno, po 8 lir kilogram, tako da velja povprečno srednje debela pomaranča dobro liro.
Poročali smo že. da je Ljubljana v belem tednu, to je v tednu po veliki noči, nakupila kakih deset vagonov j>omaranč ter da je samo v enem tednu izdala zanje kakšnih 700.000 Lir.
Kupčija s jTomarančami pa še vedno cvete in jih ljudje vedno več kupujejo.
Veletržci računajo, da uvozijo vsak dan v Ljubljano povprečno najmanj en vagon pomaranč, ki gredo vse takoj v denar. Pomaranče prihajajo v Ljubljano po večini s Sicilije. So to jiomaranče z rumenim mesom, pa tudi take z živordečim. ki so baje še bolj sladke, kakor rumene, vsaj tako trdijo prodajalci. Toda rumene imajo pred rdečimi eno prednost: vzdrže dalj časa. V Ljubljano prihaja prvovrstno blago skr-no zavito v zabojih, drugovrstno blago pa kar naloženo v vagone. Toda tudi drugovrstno blago po kakovosti ne zaostaja dosti. Zaradi trenutne izvrstne kupčije s pomarančami so nekateri manjši trgovci in branjevke nn trgu sploh prepustili kupčijo z zelenjavo drugim, sami pa prodajajo izključno lc pomaranče. Moremo mirne duše reči, da izda Ljubljana skoraj vsak dnn kakih 80.000 lir za pomaranče, kar se pravi, d« izda povprečno vsak Ljubljančan povprečno 80 centez.imov dnevno za to okusno, sladko južno sadje.
Družina Jarvinenov - vzor športnega udejstvovanja
Za finski šport je zelo zaslužna ena sama družina o kateri rvnroraio. da bo kmalu nro-
na prvo zmago na klasičnih tleh mu je dal ime Ahiles. Razume se, da ie tudi Ahiles velik
KULTURNI OBZORNIK
Ljubljanska Opera: »Faust«, »Prodana nevesta«
Izredno veliko število predstav, ki jih je dosegla Gounodjeva opera »Faust« drugod in v lanski sezoni tudi pri nas, kaže na njeno nenavadno priljubljenost pri opernem občinstvu. Zar.inK.nje zanjo se v ljubljanski Operi tudi letos ni prav nič zmanjšalo, ,-a.j so pred-st«ve ki so jih v Operi do zd-ij dali, bile skoraj do malega vse razprodane. Saj pa ima ta opera tudi vse lastnosti, ki mikajo navadnega obisovalca gledališča prav tako kot glasbenika. Dejanje samo, sicer Ie v glavnih obrisih posnetek Goethejevega »Fausta«, vsebuje toliko fantastičnega kot tudi resničnega in človeško zgrabi,jivega, da gledalec ne more ostati do njega ravnodušen. Tudi glasba sama je vse nekaj drugega kakor pa poslušalcu znana »Gounodjeva« tolikokrat prepevana, pa ravno tolikokrat. prerekana, nekoliko osladna »Ave Marija«. Tudi v »Faustu« je Gounod vseskozi romantik: mehak, občutljiv, zlasti pri mehkih dušah uspeha si svest glasbenik; je pa tudi toliko umetnika, da pri tem, ko nosi svoje srce na dlani, skoraj nikjer ne postane odbijajoče sladak; še vedno jc ujame, ko poslušalec pričakuje, da bo zdrsnil s svoje ravne poti. Konč-
no je tudi zunanja oprema opere toliko učinkovita, da uspeli ne more izostali.
Fausta je pel Franci. Igralsko je dobro pogodil razočaranega in« zagrenjenega starca kot. tudi mladega ljubimca v njegovi prešerni razigranosti in trpki nesreči. Pevsko 6e je dobro prilagodil vsakokratni situaciji; dramatične momente je izrazno primerno podčrtal; vendar se mi zdi, da je ponekod to dramatičnost prenesel tudi na mehka lirična mesta, ki bi jim mirna, gladko tekoča kantilena lepše pristajala. Želo dober Mefisto je bil Popov. V igri in v petju je izvrstno rešil vlogo zlega duha, ki vsaki kapljici sreče in veselja vedno pravočasno primeša kupo gorja in razočaranja. Popovu se ]>ozna razgledanost v svetu in neka širokopoteznost v nastopu; morda Ima pred očmi tudi kako idealno kreacijo te vloge; menda jo je tudi Šaljnpin prišteval med svoje najpriljubljenejše vloge. Edino, kar je motilo, je bila na nekaterih mestih vokalizacija, ki je, hoteč doseči večji pevski učinek, zahajala v maniro. To bi kazalo izboljšati. Vidalijeva je je zadela vse razvojne stopnje mladega dekle-Margareto povsem ustrezno odipela. Pravilno ta, ki stoji na razpotju dveh ljubezenskih poti, pa se odloči za tisto, na katero jo vabi srce, kjer jo pa čakajo usodepOlni zapletijaji, ki jo za trenutek zlomijo, e jo tudi pripeljejo na pot očiščenja in odrešenja. Njenega brnta Valentina je pel Janko. Glasovno, je bil videti to pot manj disponiran kot navadno (sodim po
firedstavi za red A), dasi je sicer svojo viogo qpo izoblikoval. Krajša vloga Marte je bila
overjena Golobovi. Študenta Siebla je igrala olajnarjeva. Njeno petje je bilo zelo dobro, v igri je pa tudi po najboljših močeh skušala dati dokaj vidni vlogi študenta moški značaj. Omenim šc Dolničarja v vlogi VVagnerja, ki se je z ostalimi ujel v lepo celoto.
Dirigent in režiser sta bila ista kot pri 'lanski uprizoritvi- Žebre in Debevec. Prvi je Gounodjevo glasbo izdelal v skladateljevem stilu občuteno, privlačno in z iskrenim doživetjem. Debevec je pa tudi-množične scene z lahko roko zapletal in razvozlaval, da ni bilo opaziti kakih zastojev ali pa natrpanosti. Zbo-r,e je dobro izuril Simoniti, vendar se zbor pri predstavi, ki sem jo podpisani slišal, v začetku II. dejanja kar ni mogel znajti; naslednji prizori so bili boiljši. Plese, pri katerih je sodelovalo šest solo-plesalcev in ves baletni zbor, je dovršeno naštudiral inž. Golovin. Posebno spretnost je pokazal v scenah, kjer glasba sama nudi koreografu manj opore v ritmičnem pogledu in je slednji navezan na simboličen izraz. Tudi scena je bila dobra in v IV. dejanju kar monumentalna. Po vsem tem se bo tudi »Fanst« uvrstil med tiste predstave ljubljanske Opere, ki so za občinstvo posebno privlačne.
*
»Prodana nevesta« je od vseh letošnjih opernih predstav doživela največ siprememb v zasedbi vlog. Nekaj spremenili je bilo omenjenih že v enem prejšnjih dopisov. Danes jia moram zabeležiti predvsem nastop Polajnaje-
ve v vlogi Marinke. Sicer smo letos v isti vlogi videli vsaj dve, če že ne tri pevke, ki so vsaka po svoje to vlogo od raznih strani prikazale in osvetlile; vendar pomeni nastop Polajnarje-ve novo pridobitev. Že njena zunanja pojava kar mof- odgovarja pojmu, ki si ga poslušalec, ko je videl razne interpretacije te vloge, o Marinki ustvari. Če je bila v drugih nastopih jKidčrtana ena ali druga značilnost kmečkega dekleta in njenega ljubezenskega doživljanja, bi pri Polajnarjevi omenil zlasti njeno naravno in neprisiljeno igro. Morda je ta poteza v življenju preprostega dekleta, ki mu je tuja vsaka narejenoft in afektirana izumetničenost, še ena najznačilnejših. Z dobro igro je pa Po-lajnarjeva združila tudi 'lepo petje. Če so ji bile šc pred nedolgim časom zaupane le manjše vloge, lahko danes rečemo, da je glasovno dorasla najtežjim partijam. Ne v tem smislu, kot bi razvoj ne bil več mogoč: v njenih letih noben umetnik ne more reči, da je dosegel vrhunec ustvarjanja. Pač pa ima Polajnarjeva že zdaj vse potrebne pogoje, da stopi v vrste vodilnih sopranistinj v ljubljanski Operi. — Poleg nje je v isti operi nastopila tudi Bogdana Stritarjeva v vlogi Ljudmile. B. Stritarjeva je prav porabna pevka simjiatičnega glasu in mirnega, uravnovešenega nastopa. Sicer v Operi še ne nastopa dolgo, vendar so jroslušal-ci postali nanjo pozorni, kar naj ji bo vzpodbuda k nadaljnjemu delu in snovanju. — Zaradi popolnosti omenim še Barbičevo, ki je prevzela v isti Operi vlogo EMuC-ralue in jo v d&ocm okviru lepo rešila.	M. T.
novice
Koledar
/ Četrtek, 23. aprila: Vojteh (Adalbert), Skof in mučenec; Gerard, škof; Ahilej, mučen«; Egidij Asiški, spoznavalec.
Lunina sprememba: prvi krajec ob 19.10. lierschel napoveduje inokrolno vreme.
Petek, 24. aprila: Jurij, mučenec; Fidel Sigma-rinški, mučenec; Boua, devica; Doda, devica; Eg-bert, spoznavalec.
Preureditev dijaških domov
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino ]e izdal naslednjo naredbo:
Člen t. Dijaški domovi »Akademski dom< (Miklošičeva cesta 5), »Oražnov dijaški dom« (Wolfova 12), »Jeeličev akademski dom« (Novi trg 4), »Akademski kolegij« (Kolodvorska 23), »Cirilov akndem. dom« (Streliška 12) in »Dom visokosolk« (Gradišče 14) se postavljajo pod nadzorstvo Visokega komisarja, ki ga izvršuje po zaupniku »Vseučili^kcga društva v Ljubljani« iz naredbe z dne 30 oktobra I940-XX št 136.
Člen 2. Odposlanec za nadzorovanje dijaških domov iz prednjega člena sme sprožati, prcklicati in spreminjati odredbe njih vodilnih organov, kntere je treba torej vse predložiti njemu v odobritev. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
»Hermes« in »Sloga« vključena v železnlčarski Dopolavoro
Člen t. >llerme<«, športni klub železničarjev Ljubljanske pokrajine, in »Sloga«, glasbeno društvo železničarjev Ljubljanske pokrajine, se izročata v upravo Dopolavora železničarjev pokrajine.
Člen 2. Združbi iz prednjega člena bosta športni odsek in kulturni odsek Dopola vora železničarjev Ljubljanske pokrajine, ki jim« do-iloči poslovnik in skrbi za njun razvoj.
Člen 3. Imovina obeh združb jima je pridržana zn prvotne namene. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Osebne novice
—	Promocija. V sredo, 23. aprila, je bila na ljubljanski univerzi promovirana za doktorico pra. va gdč. Sonja Kukovec iz Ljubljane. Čestitamo!
v	*
—	Apnnnžn vojvodinje d'Aostn. V Uradnem listu Kraljevine Italije je izšla Kraljeva naredba, ki določa, da se vdovi po princu Amadeju Savojskem vojvodi Aosta pricezinji Ani Francoski vojvodinji Aosta nadaljuje izplačevanje apanaže enega milijona lir. ki se bo izplačevala po dviinnjstinnh za vsak mesec naprej v roke zaupnika, ki ga bo v ta namen določila vojvodinja Ana Aosta.
—	Ali ste že naročili Mohorjeve knjige? Naročnike še sprejemamo. Za 15 lir bodo dobili tri povestne knjige in koledar. Priglasite 6e v 6vojih poverjeništvih ali v knjigarni Mohorjeve družbe na Miklošičevi cesti 19, telefon 49-51. Tiskali bomo samo za prijavljene naročnike, zato pohitite!
—	še vedno hladno vreme. V torek se je dnevna temperatura dvignila razmeroma visoko. Dosegla je zu to pomlad visoko stnnie + 17.8" C . Bilo je v torek popoldne res toplo in brezvetrovno. Ponoči pa se je vreme spremenilo in proti jutru je lahno deževalo. Padlo je do 0.7 mm dežja. Po planinah je zapadel s„eg — novinček. Jutro v sredo je bilo hladno. Na Barju zjutraj nizka megla. Najnižja jutranja temperatura je bila +6.S°C. Barometer je pudel na 759.3 mm.
—	Centralna kurjava v starih rimskih hišah. Pred 1700 leti so bile ob jezerih v Salz-kammergutu cele naselbine rimskih vil, ki so jih zadnji čas odkopali in odkrili mnoge zanimivosti o stnri rimski stanovanjski kulturi. V dveh takih naselbinah nn severnem in južnem koncu llnlstattskega jezera so odkrili kurilne kanale, v katerih so našli še pepel iz tistih časov. Odkrili so tudi cevovode za topli zrak, napeljane ob stenah med okroglimi opekami. Cevovode so imenovali »tubule«. Natančna preiskava je ugotovila, da so v teh starih rimskih hišah imeli podtalno kurjavo, kjer so segrevali zrak in ga nato po ccvovodih odvajali v stanovanjske prostore.
— Kaznovani člani stranke. Ta jnik stranke je odredil, da se odvzame članska izkaznica taši-stič. stranke Nedvju Perierju Camillu, tajniku neke sindikalne organizacije, ker je verižil z gorivi. Izkaznica se odvzame tudi trgovcu Vita-ijiju Josipu, ki ie na skrivaj trgoval s premogom in drvmi. Na nedoločen čas je bil suspendiran Braga Ezio, ki je bil podpredsednik sindikata in se je pregrešil proti koristim svojega sindikata ter proti ministrskim odlokom. Enaka kazen je doletela Catania Umberta, ki je kršil odredbe o gorivu in kurivu. Obenem so vsi imenovani izgubili vse funkcije, ki so jih imeli v fašističnih organizacijah.
—	Za večji pridelek bombaža. Drž. oblasti so dale podrobna navodila, da bi se v mejah možnosti povečala snrlitev bombaža, zlasti v Južni Italiji in na Siciliji. Prefekt v Katanijii je odredil, da se mora povečati obseg zemljišča, na katerem se bo zasadila ta prevažna kultura, obenem pa se mora povečati tudi površina zemljišča, na katerem bodo posejali žito. Vsa zem-ilja, ki ni godna za sejanje žita ali za druge kulture zavoljo neugodnih podnebnih razmer, bo uporabljena za saditev bombaža. Prav tako bodo v ta namen izrabili tudi velike dele pašnikov in travnikov. Kdor se ne bi držal odredb, bo kaznovan s 3000 lirami za vsak neobdelan hektar zemlje. Obenem je bila odposlana v te kraje večja skupina tehničnih strokovnjakov, da bo ljudem na razpolago s potrebnimi nasveti, da bi se nova kultura čira bolj uveljavila in bi imeli pridelovaloi kakor tudi država čim večje koristi.
—	V Švici so zmnnjšoli obrok mesa. Zvezni prehranjevalni urad v Švici je sklenil od I. junija naprej zmanjšati obrok mesa za polovico. Vsak bo dobil na mesec 1 kilogram mesa. V nadomestilo za to pa bodo zvišali količino sira.
—	Izpred sodiita. Mali kazenski senat v Ljubljani je v torek obravnaval neke tatvine. Prva razprava je bila preložena. Pri drugi razpravi je šlo za tatvino hlodov, ki so bili lani konec marca ukradeni posestnika ivanu Robežniku v njegovem gozdu ob Curnovcu v Mestnem iogu. Tat je posekal 4 lepe, mlade hrastove hlode. Istemu posestniku je bil leni junija iz hleva odpeljan 3800 lir vreden konj. Obeh teh dv«fe J^Vvin je bil obto-
žen neki Lojze Z. Pred senatom je obtoženec tajil. Zaradi tatvine konja je bil Z. obsojen na 6 mesecev strogega zapora, zaradi tatvine hlodov pa oproščen.
— Vlom. V noči od 20. n« 21. aprila 1942 je bilo vlomljeno v trgovino Severja Franca v St. Juriju pri Grosupljem. Pokradeno je bilo več kosov moškega blaga, klotn, flanele, moških srajc, trikotaže ter več svilenih nogavic, več vrst strojnega sukanca itd. za 24.489 lir. Možno je, da bodo tatovi to blago prodajali, zato prosimo, dn se vsuk tak slučaj prijavi na karabi-njerski postaji uli prizadetemu proti nagradi.
I
novost
" izšlo Knjiga o življenju
160 strani, broširana L. 20"-, kartonirana L. 27"- io
Filozofski slovar
Iz izbranih spisov Aleša Ušenllnika
smo ponatisnili prelepo in sodobno delo:
110 strani, broširana L. 10'—, kartonirana L. 16 —
IIUDSKA KNJIOARHA V UUBIMNI
Ljubljana
Predavanje v nemški akademiji
V okvirju predavanj nemške akademije v Ljubljani je imel v torek iprednvanje lektor dr. Driiner o »Bistvu pojma ver saerunu. Predavatelj je preduvanje navezal na Uhlandovo pesem »Ver eaerum«, ki jo spesnjena poveličevanju novi pomladi, zgrajeni na heroi/.mu padlih /n veličino domovine, v pogledu na zgodovinsko ustvarjanje velikega rimskega cesarstva nemške narodnosti. Taka ver saerum da se pro-buja tudi sedaj na razvalinah subjektivizma in individualizma. ki nujno vodita v propad državnosti. V Uhlandovi pesmi se iunaki vsi b les te v smrti, ln tu je sedaj nr. Driiner zastavil prgblem predavanja ter v globokih 111 izredno duliovitih razglabljanjih podal bistvo lega heroizma: svetlobe, v kateri zažari mrtvi junak. Smrt junakov v grških dramah ali germanskih epih 111 ipropad junakov, temveč po očiščenju največja nagrada v svetli smrti. Smrt je največje plačilo, v katerem tak junak žrtve dobi svojo duhovno osvetlitev, herojski žar. Grški duh in germanski sta si v tem enaka. Bogovi in junaki so se po smrti preselili na nebo kot bleščečo zvezde — odtod imena zvezd! —, katerih blesk je del njihovega zagrobnega življenja. Bogovi, kralji, junaki in svetniki so vsi obdani z žarom »svete pomladi«, človek pa samo v trenutkih izredne notranje napetosti. Sicer pa žare samo otroci kmalu i>o rojstvu in ljudje pred smrtjo: kajti rojstvo in smrt sta istegu i/vora. V samožrtvovanju življenja je neka religija, je to heroizem, ki napoveduje novo »sveto pomlad«. Na posameznih zgledih iz Uhlanda, Morika, llolderlinn, Eiehendorfa, posebno pa Rilkeja, je predavatelj nato pokazal, kako pesniki občutijo veličino tegn heroizma. Za najmočnejši zgled pa je predavatelj dramatično prebral odlomek iz Rilkejcve povesti o Kometu Rilkeju, njegovem predniku, ki se je ves predul dolžnosti ter je z zastavo na čelu oddelka pridrl med sovražne vrste, kjer je našel herojsko smrt v žaru stotine sabelj. Tako obliko jo dobil ta pravi heroizem pri modernem pisatelju, kakor samo še pri Beethovnovi Eroici. V zaključnih besedah naveže zopet na sedanji čas novega heroizma in žrtvovanja, ustvarjanja nove skupnosti v smislu UMandove pesmi. — Po predavanju, ki ie bilo deležno velikega odobravanja, se je lektor dr. Driiner poslovil od poslušalcev, ker odhaja na fronto, da tudi sam s svojo žrtvijo sodeluje pri tej »novi pomladi«. Obenem z zuhvalo vsem je slavil lepoto Ljubljane ter izrazil svoje mnenje, da je Ljubljana edinstveno mesto na svetu, k jer se stekajo tri kulture - slovanska - germanska in romanska ter da je njena bodočnost v plemenitem tekmovanju teh treh kultur med seboj. *
1 Sprejemanje radijskih sprejemnikov bodo
komisije začele nadaljevati spet današnji četrtek, 23. t. m. ob 8 zjutraj v II. nadstropju stare cu-krorne na Poljanskem nasipu št. 40. listi, ki iim je Kr. kvestura že sporočila, da morajo dati svoj radijski aparat mestni občini v shrambo, naj svoj aparat takoj prineso v staro cukrarno. Pa tudi tisti, ki še nimajo rešitve na Kr. kvesturi vložene prošnje, naj ne odlašajo na zadnji dan ter hite z oddajo aparatov, saj bodo dobili svoj aparat takoj nazaj, kadar bodo predložili komisiji dovoljenje Kr. kvesture za radijski prejemnik in pa potrdilo mestne občine, da so aparat že oddali. Spet pa moramo opominjati vse lastnike aparatov, naj ne odlašajo z oddajo do zadnjega dne, ker so sami odgovorni za natančno izpolnjevanje odredbe o oddaji radijskih sprejemnikov. Komisije za sprejem aparatov v shrambo poslujejo v stari cukrarni vsak dan brez odmora, od 8 zjutraj do 20 zvečer, da pride vsakdo naglo na vrsto.
1 Misijonska prireditev zn otroke, ki jo prireja Družba za širjenje vere, bo v frančiškanski dvorani v nedeljo, 26. aprila dopoldne ob pol 11 in popoldne ob petih in ne ob štirih, jenkor je bilo javljeno prej. Prosimo vse, ki se nameravajo prireditve udeležiti in nanjo povabiti svojo mladino, da vzamejo to spremembo blagohoino na znanje. Za prireditev vlada veliko zanimanje nc samo med našimi najmlajšimi, ampak tudi med odraslimi misijonskimi prijatelji. In res je udeležbo tudi tem priporočati: misijonska gorečnost mladine jih bo znova ogrela zn velike ideale katolištva. Na sporedu je pozdravni nagovor p. Krizostoina Sekovaniča, nato nam bodo mladi fantiči zaigrali igro »Ivčkove sanje«, potem bodo deklice v prizoru »Naše male modrujejo« kramljale o Baragu, katerega bodo proslavile tudi s simboličnim nastopom »Apostol Baraga«, prirejenim na besedilo p. Krizostoma in glasbo 1'r. Kimov-ca, končno bodo pa spet nastopili fantje z lepo igro iz prvih časov borbe proti poganstvu: »Sveti Tarcizij«. Priporočamo, da si nabavite vstopnice v predprodaji. Dobe se v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici in so po 5,-3, *2 in 1 liro. — Družba za širjenje vere.
1 Zaradi dodatnih živilskih nakaznic naj stranke ne prihajajo v mestni preskrbovalni urad, dokler merodajna oblast ne objavi novega seznama upravičencev. Zato torej mestni preskrbovalni urad opozarja ročne, težke in najtežje delavce, da bi sedaj s hojo v mestni preskrbovalni urad samo izgubljali svoj dragoceni čas.
1 Mestni preskrbovalni urad bo zaradi sna-ženja uradnih prostorov v soboto in nedeljo 25. in 26. aprila t. 1. posloval samo v najnujnejših primerih, zato naj pa tudi trgovci pridejo po blago že v petek 24. t. m.
1 Živilski trg. V sredo, 22. t, m., je bil živilski trg še precej živahen in založen bogato z razno zelenjavo. Prav ob robu prvega otoka so bile na prodaj pomaranče, poleg tega nekaj špir.ače in nekaj zabojev domačih jabolk, ki so bila po 7 lir kg. Drugi otok, ki je v glavnem določen za razno zelenjavo, je bil skoraj popolnoma zaseden s p.ro-
£
dajalkami. Trnovčanke in Krakovčanke so pripeljale mnogo zelenjave. Na izbiro ie bilo veliko lepega, očiščenega motovilca, raznega r»diča. Tudi regrat je šel v dober kup. Bil pa je res lep in izbran regrat, ki hrani v sebi mnogo vitaminov in je zelo zdrava zelenjava. Na izbiro so bile razne sadike, tako paprika, mnogo paradižnikov, različna solata itd. Ljudje tudi radi segajo po različnem cvetju in vrtnih rožah. Cvetače je bilo razmeroma malo na proda). Trg je skoraj zabasan s pomarančami, katerih dovoz iz Italije je bil ta teden prav znaten. Še kmalu niso ljubljanske gospodinje tako rade kupovale tega južnega sadja, ko letos. Cenijo, da je bilo to pomlad v Ljubljano pripeljano za najmanj okoli 50 vagonov pomaranč, kar pomenja do 500.000 kg pomaranč.
1 Lehar: »Indija Koromandija«. Opereta za velike in male. Opozarjamo na petkovo popoldansko predstavo, ki bo ob 15 po zelo znižanih cenah od 12 lir navzdol. Vesela zgodba o dveh mladih lenuhih in njihovih dogodivščinah v deželi požeruhov.
1 Naval na anagralskl urad. Pred časom se je v dolga leta zapuščeno trgovsko hišo na Mestnem trgu vselil anagrafski urad, ki je za stranke nameščen v obsežnih pritličnih prostorih, v višjih nadstropjih pa so nameščene razne kartoteke in erhivi. Žaposlenih j« mnogo uradnic, ki imajo zelo veliko posla s strankami. Pri šestih okencih urad- j niče sprejemajo razne prijave in prošnje strank. j Že 14 dni ja na urad velikanski naval, tako da je i moral človek čakati po nekaj ur, da je prišel na vrsto. Umestno je bilo opozorilo urada na občinstvo, da naj nekoliko počaka z raznimi prošnjami itd. Dnevno je prihajalo v urad do 200 in še več strank.
1 čevljarske barake so se umaknile z živilskega trga. Stalni prodajalci čevljev na živilskem trgu za Muhrovo hišo so že odstranili lesene barake, v katerih so doslej prodajali čevlje, samo priznano in dobro ročno delo. Sedaj postavljajo vsak dan sproti prenosne sejmar-ske stojnice, ki jih ob eni popoldne odstranijo, tako da je živilski trg res prazen. Moti le še nekaj majhnih barak, ki pa bodo tudi v kratkem izginile, ko se uredijo prodajni prostori v obeh stebriščih med mesarskimi tržnicumi.
1 Stebrišče ob Ljubljanici bo imelo lepo ograjo. To dni so začeli ob stebrišču nasproti Kresiji postavljati lepo ograjo nad ol>oki, pod katerimi lxi eez stopnišče na trimostju dostop do podzemskih ribarnic. Med stebri postavljajo učinkovite trebušnste balustre, ki so po svoji izdelavi enaki halustrom, ki so bili postavljeni zn ograjo v obeh stebriščih med mesarskimi tržnicami. Dela za dokončno ureditev stebrišča sedaj hitro nnpredujejo in bomo v nekaj tednih imeli stebrišče že popolnoma urejeno, s čimer 1)0 vsa okolica tržnic dobila neprimerno lepše lice.
1 Valjanje Šuhičeve in podaljšanje Muzejske ulice lepo napreduje, široko šubičevo ulico že dolgo časa valjajo s težkimi parnimi valjarji in so sedaj cestišče zravnali že toliko, da mnogi pešci knr sami od sebe hodi jo s Kongresnega trga po tej bližnjici na cesto Viktorja Enia-nuela. Hitro napredujejo tudi dela za ureditev podaljšane Muzejske ulice ob novem bloku Pokojninskega zavoda. Ponekod znatno nasuti cestni nasip so že /valjali in parni valjar sedaj tlači gramozno ipodlago, iz katere bo napravljeno utrjeno cestišče. V kratkem bo Muzejska ulica urejena že toliko, da bo lahko izročena prometu.
1 Cestišče pred tržnicami utrjujejo. Ko eo bile odprte nove mesarske tržnice, se je takoj izkazala potreba, da 6e uredi tudi cestišče pred njimi. Včeraj so pričeli mestni delavci odvišno zemljo odva. žati, cestišče 6amo pa tlačiii z velikim mestnim parnim valjarjem. Ko bo to delo urejeno, bodo cestišče seveda še pC6tili z gramozom in zopet potlačili. Že sedaj mnogi ljudje ob popoldnevih radi uporabljajo očiščeni prostor pred tržnicami za udobno sprehajališče. Drevored je, odkar so ga cklestili, res sončen in prijazen.
meščanke 60 v torek na mestnem pokopališču položili k počitku. Naj počiva v miru!
Oprostilna sodba. — V torek dopoldne se je
pred malim senatom novomeškega okrožnega sodišča zagovarjal 40 letni prekupčevalec Ri6ta Para-vina iz občine Trebnje, ki mu je obtožnica očitala, da je izvrši! dve tatvini kokoši in tatvino prašiča. Rista je vsako krivdo odločno tajil. Zaslišane priče so ga obremenjevale, vendar se sodišče ni moglo prepričati c njegovi krivdi in ga je zato oprostilo.
S Spodnjega štajerskega
Umrla je v Mariboru Marija Rupnik, vdova po sodnem oficialu, stara 73 let.
Novi otroški vrtci na Spodnjem Štajerskem. Štajerska Domovinska zveza je k 65 že obstoječim otroškim vrtcem, odprla še 38 nadaljnih otroških vrtcev, tako da znaša skupno število otroških vrtcev na Spodnjem štajerskem 103, katere obiskuje po 60 do 80 otrok.
Nesreča pri igri. Nn nekem travniku v Studencih pri Marilioru so se igrali nupol dorasli dečki. Več izmed njih se je vadilo v metanju krogle. Nesreča je hotela, da je krogla priletela 16 letnemu strokovnemu učencu Antonu Bosne v glavo s tako silo. da se je Bosne ves krvav zgrudil na tla. Prepeljali so ga v bolnišnico. kjer so ugotovili hude poškodbe nn glavi.
Razne nezgode. V C.ereči vasi pri Feli stanujoči delavec Anton Kalunder je padel na neki stavili v Fali z odra in si zlomil levo roko nad komolcem. V neki mariborski pletilni tovarni je 17 letna delavka Terezi ja Kolbič padla in si zlomila desno noco. Pri novi gradbi na Te/nu pri Mariboru je bil zaposlen 39 letni delavec Lvarist Orcnni. Med delom mu je padel z višine štirih metrov težak hlod nn glavo ter mu zadal zevajočo rano. Poleg tega si je hudo pretresel možgane. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
Naznanila
GLEDALIŠČE. Drama: Četrtek, 23. aprila ob 17.30: »Vdova RoSlinka«. Red Premierski. — Petek, 24. aprila ob 15: »Boter Andraž«. Izven. Zolo znižano cene od 12 lir navzdol.	,	„ „ . .
Opera: Četrtek, 23. aprila ob 17: »Orfej in Evridika«. Rod Cotrtek. — Petek. 24. aprila ob 15: »Indija Koromandija . Mladinska opereta. Izven. Zelo znižane cene.
RADIO. Četrtek. 23. aprila: 7.30 Porodila v slovenščini — 7.45 Pesmi in napevi, v odmora (K) napoved časa — 8.15 Poročila v italijanščini — 12.15 Koncert violinista Karla Sancina (pri klavirju L. M. Škorjanc) — 12.40 Karakteristična italijanska skupina, vodi'dirigent 1'rnt — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13 15 Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini —«3.20 -Radijski orkester vodi dirigent D. M. Šijaner:. pisana glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14 15 Simfonični vokalni koneort vodi dirigent I.a Ttnsa Pnrodi — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert pianistke Lelije Robcrto — 17.45 Koncert tenorista G. Ugolettija — 19 Govorimo italijansko, prof. dr. Stanko Lohen - 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 T,nhka glitsba — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.21) Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Pesmi vojnega cnsa — 20.40 Prenos iz gledališča v Firenzi: Rosslni: Sevilj-ski hviveo: v odmoru: predavanjo v slovenščini — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno Rlnžbo Imajo lekarne: dr. Kmet. Tyrševa c. 43; mr. Trnkoczy, dod., Jlcstni trg 4 iu mr. Ustar, Selenbugova ul. 7.
Iz Novega mesta
Jurjev sejm. V torek je bil v Novem mestu tradicionalni spomladanski sejm, ki nosi ime po sv. Juriju. Sejm za govejo živino, prašiče in konje je bil kar dobro obiskan in založen i kpim blagom pri cenah, ki so v sedanjem času običajne.
Smrt najstarejše Novomeščanke. V nedeljo zju. traj je v *ovem mestu umrla Marija Pustova, ki je bila najstarejša oseba v nevomeški žunmji. Rojena je bila 31. oktobra 1848 v župniji Trebnje in je torej dočakala več kakor 93 let. Pot za kruhom je pokojnico v mladih letih vodila po raznih deželah nekdanje avstrijske monarhije, kjer se je naučila raznih tujih jezikov, ki jih še v visoki 6tarosti ni nnzahib V svniih nožnih letih se je naselila v Novem mestu v bližini kapiteljske cerkve, slednjič pa je streho in kotiček našla v mestnem zavetišču, kjer jp ie tu tli obiskala emrt. Truplo najstarejše Novo-
Iz Hrvatske
Proslava praznika ustanovitve Rima tudi v Zagrebu. Praznik ustanovitve Rima, praznik dela, so slovesno praznovali tudi v Zagrebu. Ob tej pri. liki objavlja hrvatsko časopisje toplo pisane članke, v katerih poudarja sintezo zgodovinskih dogodkov v Italiji z delom, ki je temelj napredka in veličine sedanje močne hrvatske zaveznice.
Italijansko-hrvatska povezanost. Italijanski poslanik v Zagrebu Eksc. Casertano je obiskal hrvatskega korporacijskega ministra dr. Sušiča in mu izročil znesek 6to tisoč kun, ki jih je poklonila velika italijanska industrijska družba AOIP v hrvatske dobrodelne in socialne svrhe. Minister Sušič 6e je italijanskemu poslaniku toplo zahvalil za plemenito darilo.
Poglavnik na razstavi nemške kiparske umetnosti. Prejšnjo 6oboto 60 v Zagrebu odprli razstavo nemške kiparske umetnosti. Poglavnik si je hotel razstavo ogledati še pred otvoritvijo ter je prišel v slikarsko galerijo že v petek in si je ogledal vse razstavljene umetnine. Povsod ga je spremljal nemški poslanik von Kasche.
Uspeh prvega hrvatskega državnega posojila. Hrvatsko časopisje poroča, da je tudi vpisovanje druge izdaje blagajniških zapisov za prvo hrvatsko državno posojilo popolnoma uspelo. Za vpis druge izdaje blagajniških zapisov je bil določen znesek 930,755.000 kun, dejansko je pa bilo vpisanih 1,063.765.000 kun. Previšek vpisanih blagajniških zapisov v znesku 133.010.000 kun bo hrvatska drž. blagajna vrnila vpisnikom. S tem je vpisovanje bla. gajfliških zapisov v znesku treh milijard kun v celoti pokrilo.
Iz Srbijo
Tudi Niš stopa na prste verižnikom. Policijska oblast v Nišu je v zadnjem času ugotovila, da 60 s trga pričele izginjati razne življenske potrebščine. Medtem ko jili meščanstvo na trgu ni moglo kupovati po uradno določenih cenah, 60 iste živilske potrebščine prodajali razni verižniki pod roko po znatno višjih cenah. Policija je zaradi tega poostrila nadzorstvo nad prodajo živil ter je prijela trideset verižnikov. Najprej jih je denarno občutno kaznovala, zatem pa jx>slala v taborišče.
Šola za finančne kontrolorje v Belgradu. Na prizadevanje pomočnika srbskega finančnega ministra dr. Horvackega so pred enim mesecem odprli v Belgradu šolo za finančne kontrolorje, šolo lahko obiskujejo pripravniki in podpregledniki finančne kontrole s sedanjega srbskega področja. Pouk traja tri mesece. Prvi tečaj obiskuje 70 finančnih kontrolorjev, ki imajo v šolskem zavodu tudi vso oskrbo, brezplačno hrano in stanovanje. Šola ima za cilj usposobiti finančne kontrolorje za vestno izvrševanje strokovne službe in jih pripravljati za starešinski kader.
Zadružništvo v valjevskem okraju. Pri izvajanju načrtnega poljedelskega gospodarstva igra v valjevskem okraju vidno vlogo tudi zadružništvo, ki 6e tudi v teh krajih lepo širi in razvija. Od raznih zadružnih organizacij delujejo v tem okraju predvsem jx)ljedelska podružnica, živinorejska ]x>-družnica, čebelarska podružnica ter številne kon-zuinne organizacije.
Srbska vlada je na predlog svojega finančnega minislra izdala uredbo o izplačevanju stanarine in drugih stroškov, ki so v zvezi z nastanjevanjem nemških čet. Po tej uredbi izplačuje V6e te stroške osrednja blagajna pri oddelku za državne dolgove in državni kredit v finančnem ministrstvu. Izplačilo računov se vrši v gotovini in bonih, ki jih bo finančni minister izdal v skupni vrednosti 500 milijonov dinarjev. Boni bodo izdani v komadih po slo, petsto, tisoč, pet tisoč, deset tisoč, petdeset tisoč in 6to tisoč dinarjev. Bone izplačuje v gotovini oddelek za državne dolgove po nominalni vrednosti v roku desetih let. Izplačevati jih bo pa pričel 6 prihodnjim letom.
Nacionalni kurzi na Kolarčevem ljudskem vseučilišču za srbsko srednješolsko mladino 60 popolnoma uspeli. Po praznikih je začela isla univerza prikazovati srednješolcem razne kulturne filme.
Organi finančne kontrole v Srbiji vrše sedaj na meji samo carinsko službo. Obmejna služba, ki so jo dosedaj vršili organi finančne koniroie kot čuvarji demarkacijsk®. črte, je 6cdaj prešla na srbsko državno 6tražo.
Nekai za mlada srca
Strašit je hodil
Pred nekaj leti je v začetku vročega poletja zapustil stari vojaški zdravnik dr. Buitenzorg svojo malo podeželsko hišico na Javi, da bi v svoji nizozemski domovini preživel v miru ie ostanek svojega življenja. Ker je bila hiša na Javi z vso opremo last države, ni vzel na ladjo s seboj ničesar drugega kakor skrinjico, ki je vsebovala prihranke njegove dvajsetletne službene dobe in pa svojega Bea, ptiča z otočja Tihega morje, ki se mu je perje lesketalo in je imel rumen kljun
in je znal bolje govoriti kot sleherna papiga. V poslednjih časih je bil Bčo edini družabnik zdravnika, govoril in prepeval mu je in mu tako povsem nadomeščal ljudi. Malajski uslužbenci so ostali na Javi, pripravljeni, da vstopijo v službo novega prišleca. Naneslo je, da je doktor na ladji odprl svojo blagajnico in kako se je zgrozil, ko je videl, da je bila — praznal Bankovci in vrednostni papirji so bili brez sledu izginili.
•
Čez več dni nato se je novi gospoder naselil v bivše zdravnikovo bivališče na Javi. To je bil visok častnik policijske čet«. Prišel je bil v mraku z več zaboji in skrinjami in je jemal reči iz njih brez vsakršne pomoči služabnikov.
Šele drugi dan je sklical Malajce na verando. Povedal jim je, da upa, da mu bodo prav tako zvesto in vdano služili, kakor so služili njegovemu predniku, ki mu pa ni bilo dano uživati mirne dni počitka v domovini. Nekoč ponoči ga na parniku, ki se je peljal z njim domov, ni bilo moči najti. Brez dvoma je padel v morje in ga je smrt zalotila sredi hladnih valov,
Na obrazih domačinov se ni prav nič videlo, ali je novico o smrti njihovega bivšega gospoda napravila kaj vtisa ali ne. Molče so se priklonili in odšli na svoje delo, ko da bi se ne bilo prav nič zgodilo.
Nekega jutra, ko ie je bil policijski polkovnik navsezgodaj odpeljal v mesto, je bil rjavi strežnik v kuhinji in je pomival posodo, ko se je nenadoma iz delavne sobe oglasil malce hripav glas dr. Buitenzorga, ki je razločno zaklical:
»Halo, fant, prinesi mi kavo in kozarec vodel« Ves prepaden od strahu je strežnik stekel proti sobi in jo sunkoma odprl. A soba je bila prazna.
Policijski polkovnik je zmajeval z glavo, ko mu je še ves trepetajoči strežnik povedal zvečer o tem dogodku. Oštel je fanta zaradi njegovega praznoverja in je s smehljajem dodal, da se mu je to le sanjalo, ko je spal, namesto da bi bil delal.
Drugo jutro, ko so bili služabniki spet sami, se je vnovič odzval strahotni glas:
»Hasan, brž mi prinesi zajtrk, lačen seml« To pot jc dobil polkovnik ob svojem povrat-ku domov vsega prepadenega služabnika, ki se je ves tresel in je odpovedal službo, češ da mu je nemogoče ostati v hiši, kjer straši. Da se je doktor vrnil, ker ne najde miru v morju, da hodi njegov duh okoli in da je nevarno motiti ga.
Tedaj pa je častnika minilo potrpljenje. Na-hrulil je drgetajočega Ilasana, češ, ali ima slabo vest, da se boji duha starega zdravnika? Če nima spričo rajnega ničesar na vesti, se mu tudi ni treba bati: če pa je storil svojemu prejšnjemu gospodarju kako krivico, pa mu tudi ne bo nič koristilo, saj mu bo duh povsod sledil, kamor koli bi šel. Sicer pa da je vse le sama domišljija in te dni bo ostal nalašč še sam doma, da se bo prepričal, koliko resnice je v teh govoricah.
Dva dni se ni ničesar zgodilo. A tretji dan, ko je polkovnih ležal na verandi in dajal Hasanu navodila za gospodinjstvo, so se začule iz 6obe čudovite reči.
Slišati je bilo hrkenje in kašljanje, prav tako, kakor je imel navado bivši zdravnik. Dalje so se
zaslišale težke stopinje po podnicah. Kot okame-nela sta oba prisluhnila. To je bil zares glas starega zdravnika, to je bila njegova nagla, neenakomerna hoja in zdelo se je, ko da bi bil čas stopil nazaj in da zdravnik spet hodi po stanovanju, ki ga je bil že zdavnaj zapustil.
Ko je polkovnik vstal in planil v hišo, ni bilo ničesar videti. Vse je bilo samotno in osamljeno kot zmeraj. Ko pa se je vrnil nazaj na verando, je kar osupnil.
Rjavi Hasan je klečal — njegov zveriženi obraz je bil brezbarven in brezkrven, oči so se mu divje obračale in skozi stisnjene ustnice so prihajale zmedene besede, ki so spet in spet ponavljale, da bo denar prav rad povrnil, samo da mu duh ne bi storil nič žalega.
Policijski častnik ni dolgo pomišljal. Skesanega grešnika je pograbil za ovratnik in zavpil nanj, da naj prizna svoj zločin. Brez upiranja ga je grešnik odvedel k svojemu skrivališču in mu izročil denar in vrednostne papirje, ki jih je bil malo pred doktorjevim odhodom ukradel iz njegove skrinjice.
S prihodnjo ladjo je odšlo pismo na Nizozemsko, ki se je glasilo:
»Ljubi moj doktor, s prihodnjo denarno pošto boste dobili svojo lastnino nazaj Sredstvo, ki ste ga bili predlagali, se je izvrstno obneslo in je bil to pač edini pripomoček za dognanje priznanja. Prijatelj Hasan, ki je krivec, že sedi za omrežjem in si seveda ni na jasnem, kako da smo ga dobili v roke.
Hkrati s tem pismom prispe tudi vaš Bčo. Svoje plačilo v obliki riža in melon si je pošteno zaslužil. »Strašil« je tako imenitno, da ie bil š« mene skoraj premotil. Upam, da bo še enkrat srečno prestal pomorsko vožnjo.
Zdaj je Vaša hiša spet prosta za Vašega naslednika, jaz pa se vrnem na policijsko postajo Prisrčno pozdravljeni in na svidenje v domovini!
Vaš polkovnik R.«
Ko še ni bi! urejen promet
»Njega dni« je bilo marsikaj narobe, da si kaj takega zdaj še misliti ne moremo. Na primer, ni bilo prav nič prijetno iti po hudem dežju po cestah celo večjih mest, saj niso bile ceste pri nas
skoraj nikjer tlakovane in treba je bilo broditi po lužah in skakati od kamna do kamna, ki so bili nalašč za to na cesti.
Krog leta 1300 niso mogli ljudje po dežju
priti drugače v cerkev, ko da so imeli hodulje ali pa so bile ceste potresene s slamo, ko da bi bilo mesto en sam hlev. Se v 16. stoletju je bilo v velikih mestih splošno v navadi, da so ljudje
hodili po cestah po	hoduljah ali pa v visokih lesenih coklah.
Čez Nurnberg, ki	je bil brez dvoma eno največjih mest srednjega veka, se je kancler cesarja
Karla IV. bridko pritoževal, češ da človek še na konju komaj pride dalje po cestah. In ko je Friderik lil. prijezdil v mesto, se je njegov konj do trebuha pogrezal v blato in luže.
Za razsvetljavo cest se v srednjem veku sploh
Mali kavovec
Da bi si Nizozemci zagotovili trgovinske dohodke iz kolonije Surinam, so prepovedali izvažati kavovec, čeprav bi bile to še tako majhne rastlinice. Navzlic tej strogi prepovedi se je mlademu Francozu Elieuju, ki se je 1. 1720. mimogrede ustavil na severni obali Južne Amerike v nizozemski koloniji, posrečilo, da si je prilastil majhen kavovec in ga vtihotapil na ladjo za v Zahodno Indijo, kakor se nazivajo Antili med Severno in Južno Ameriko
Spotoma je na ladji neznantko primanjkovalo vode, tako ie dobil sleherni potnik le najmanjšo količino vode in nihče je ni smel več porabiti, kolikor jo je zjutraj dobil,
Elieuja je to pomanjkanje vode zlasti hudo zadelo, saj jc drevesce — kavovec — potrebovalo najmanj toliko vode kot on sam. Od te male ko-
ni nihče zmenil. Mesto je bilo ponoči zavito v večno temo in zlikovci so imeli tedaj v mestih lahko delo. Kdor je hodil ponoči po mestu, so mu morali z baklo svetiti.
Nekaj besed o negi zob
Na sliki so napake. Poiščite jih!
Od zob'zavisi večkrat zdravje, a tudi lepota kake osebe. Znano je, kako ljudje neradi gredo k zobozdravniku. Koliko primerov poznamo, ko ljudje čakajo, dokler ni prepozno ali dokler niso l>olečine že kar neznosne. Starši se tudi ne zmenijo dosti, če otroka bolijo zobje. Dajo jim kako domače sredstvo zoper bolečine, vendar s tem zobje niso zavarovani.
Lepi, zdravi zobje so najlepši okras človeka, zlasti pa še ženske. Vse druge telesne napake je še moči popraviti z raznimi nado-
mestki,. toda za olepšavanje zob nimamo ničesar drugega kot vsakdanje čiščenje zob iu pa — zobozdravnika.
Ženski svet mora predvsem še posebej paziti na svoje zobe, prav tako kot na ostalo telo. Kaj naj bi zalegla »linija«, pa pričeska, pa lep obraz itd., če so pa zobje črni ali so usta škrbasta!* Vprav slabi, nenegovani zobje uničijo ves videz ženske, saj se niti zasmejati ne sme po mili volji, na je smeh vendar nekaj najlepšega pri človeku.
Zan mEvosti iz stare Mublfane
Karbonarji.
Legitimističnl vladarji so odpravili Napoleonove nove administrativne uredbe ter zopet zavladali absolutistično in nasilno. V Italiji pa so z vso gorečnostjo oznanjali narodnostno idejo kljub silnemu pritisku iz Avstrije, ki je preganjala liberalne ideje. Nacionalni Italijani so sovražili tujo vsiljeno vlado v Benečiji in Lomberdiji ter snovali tajne družbe, katerih člani so se imenovali karbonarji, t. j. oglarji. Sanjali so o svobodi in ustavi, stremeč po zedinjenju Italije v zvezno republiko. Te tajne družbe so dobivale mnogo pristašev med nezadovoljnimi odpuščenimi vojaki prejšnje armade.
Avstrija je bila v neznanskih skrbeh, da bi se to neutešno hrepenenje po svobodi in ustavi z vsemi revolucionarnimi pojavi ne preselilo tudi na njeno ozemlje. Zato je ukazal glasoviti dunajski policijski predsednik grof Sedlnitzky oblastem v naših krajih, naj strogo pazijo, da se po vzorcu italijanskih karbonarjev ne bi ustanovile tudi pri nas tajne družbe z enakimi cilji. Gubernij je poslal svarila »pred sploh shkodlivimi vuki ino sape-lovanjem drushbe imenovane karbonari, ktira je nekje na Lashkim svojo speko pozhenjala.« Avstrija je imela na ljubljanskem Gradu zaprtih mnogo karbonarjev, med njimi nekaj časa tudi slovečega italijanskega pisatelja Silvija Pellica, katerega so pozneje odvedli v Spielberg pri
Brnu.	, .
A vse te stroge odredbe, vsi predpisi in cenzura niso nič izdale, Novim mislim in nazorom se ni dalo več zamašiti ust. Ljudje, ki so hodili v tujino, so jih prinašali domov, širile so se pa tudi potom prepovedanega tiska, katerega so tihotapili čez mejo. Taki liberalni ljudje so se kmalu čutili popolnoma varne med prebivalstvom. Konec leta 1821. je policijski predsednik Sedlmtzkv prejel ovadbo, da se je tudi v naših krajih osno-
vala tajna družba, ki se navdušuje za novo ustavno življenje in vzdržuje zvezo z italijanskimi revolucionarji, Avstrijska vlada pa navzlic najstrožjim odredbam in preganjanju po svobodi hrepene-čih ljudi ni mogla zadušiti novega pokreta.
Costa nam o tem poroča v svojem dnevniku dne 20. januarja 1822: »Med 10. in 11. uro dopoldne so dospeli semkaj karbonarji v sedmih najetih vozovih v spremstvu dveh policijskih komisarjev, pri vsakem vozu je bila straža 3 mož. Izstopili so pri magistratu in so jih vse spravili v zanje pripravljeno sobo, kjer je prebilo vseh 13 kaznjencev en dan in eno noč. Šest od teh bodo odpravili jutri dopoldne ob devetih na tukajšnji Grad, 06tale pa ob istem času v Spielberg.« — Istega leta dne 31. marca poroča dnevnik: »Danes je prišlo zopet šest karbonarjev iz Italije, štiri so odpeljali v trdnjavo v Brno, dva pa na tukajšnji Grad.« — In dne 28. maja: »Ob šestih zvečer so spravili na tukajšnji Grad 13 karbonarjev.«
Osuševalno delo na Barju in Gruberjev prekop.
Prvi načrti osušitve Barja segajo daleč nazaj tja v 16. stoletje. Že davna želja prizadetega ljubljanskega prebivalstva in oblasti je bila, da se pospeši odtok vode, zlasti ob pogostih povodnjih. Prvotnih načrtov se je lotil in |ih izpopolnil jezuit Gabrijel Gruber. Rojen Dunajčan je prišel 1. 1769. v Ljubljano kot profesor na stolico za geometrijo, mehaniko in hidravliko. Glavno njegovo delo iz te dobe je gradba kanala, ki Ima še danes njegovo ime. V tem pogledu je stavil dva predloga: 1. v mestu samem in niže je treba poglobiti strugo: 2. za Gre.dom naj se izkoplje kanal, ki bi odvajal vodo z Barja. Leta 1772. je Gruber začel kopati prekop za Gradom. Pomanjkljivi proračun in nepričakovane ovire pa so zakrivile, da je delo zahtevalo vedno več denarja, kljub temu ni napredovalo, dasi je bil proračun prekoračen za 75.000 gold., kar je bila za tisto dobo neznansko vUoka vsota. Ob istem času si je jezuit Gruber zgradi! vilo pod Rožnikom in veliko, poznejšo Vi-
rantovo hišo na Šentjakobskem trgu v Ljubljani; v njej si je uredil tudi zvezdarno in mehanično delavnico. Dosegel je sicer visoke časti, postal cesarski svetnik in bil osebno v avdienci pri cesarici Mariji Tereziji. Vendar je ta odredila preiskovalno komisijo in je bil Gruber od vodstva gradba kanala odstavljen, prepovedano mu je bilo vsako vmešavanje v delo. Nadaljevanje prekopa je bilo poverjeno pionirskemu majorju Struppiju, ki je delo 1. 1782, končal. Gruber se je umaknil iz Ljubljane na Rusko v Petrograd, kjer je postal rektor jezuitskega kolegija, pozneje celo general ruske jezuitske province. Gabrijel Gruber je nesrečno končal v gorečem jezuitskem kolegiju v 'Petrogradu. Sodobniki ga opisujejo kot moža z velikim znanjem jezikov, tehničnih ved, pa tudi kot zelo spretnega tehnika, slikarja in zdravnika. — V kongresni dobi 1821 so zopet sprožili vprašanje osušitve Ljubljanskega barja, predvsem župan Hradecky, a glavna ovira so bila zopet denarna sredstva. Zato so se omejili na trebljenje starih odtokov na Barju in na izkopavanje novih jarkov. Mesto pa je postalo dokaj bolj suho, ker ni bilo več takih povodnji kakor poprej. Tudi so sedaj večkrat snažili strugo Ljubljanice.
Costa nam poroča o teh delih v svojem dnevniku dne 26. septembra 1823: »Na poglobitvi Gruberjevega kanala delajo zelo pridno. Notri je 300 delavcev.« — Dne 1. oktobra: »Danes je deževen dan. Ljubljanica je tako narastla, da so morali Gruberjev kanal, ki je bil zaradi poglobitve nekaj dni zaprt, ob enajstih dopoldne odpreti in je voda silno drla.« — Dne 27. novembra: »Danes ob desetih dopoldne je bilo pri «v. Petru slovesno cerkveno opravilo, ki «0 mu prisostvovale vse oblasti. Nato so razdrli jez pri Garzarollijevem in škofijskem mlinu, kar se je naznanilo prebivalcem Ljubljane in okolice z 48 topovskimi streli na otoku pri vojašnici in s 24 streli na Gradu. Na licu mesta se je zbralo več tisoč ljudi. — Dne 9. avgusta 1824 pa: »Danes so zopet začeli trebiti rečno strugo in sicer pri vojašnici, kjer delti okrog 80 de-
Ilavcev.«
(Nadaljevanje.)
ličine vode. ki jo jc dobival zase, je zvesto dajal polovico drcvcscu. Ko ie bilo vode vsak dan manjša mera, je imel Franco* zase samo po nekaj kapljic na dan, tako da bi bil skoraj od žeje umrl, a drevesce je srečno spravil na otok Martiniquc.
Njegovo prizadevanje in premagovanje^ je bilo bogato poplačano. Leta 1756 so z otoka' Marti-niquea izvozili ie 18,000.000 funtov kave, kar je Nizozemce neznansko jezilo in jim ni šlo v glavo, odkod bi bil kakovec prišel tja navzlic najstrožjim odredbam.
Z Martiniquea sc je kavovec razširil nato po vsej Srednji Ameriki. L. 1725. je de la Motte-Aignan, guverner iz Cayenne, nasadil v tej deželi prve kavovce, ki si jih je bil pridobil na tihotapski način. L. 1730. so nastali prvi kavovi nasadi na Guadeloupeu in Jamaiki. V Costarico pa je prišel kavovec šele 1. 1832., kamor ga je bil spravil neki nemški trgovec.
Ukradeni lasje.
Nekega jutra je prišel Kužek zgodaj v urad. Na vsa usta sc je režal.
»1 liihiihiihii! lepo so pa... hahaha!« »Kaj se je zgodilo? Povej vendar!« jc bil Mišck nestrpen.
»Ali poznaš Žaneta Skikija? Ali veš, kakšne lase je imel?« je s smehom govoril Kužek.
»Povej! Pojasni, kaj se ie zgodilo?« jc priganjal Mišck svojega družabnika.
Kužek se je še bolj režal. V pretrganih stavkih jc skušal dopovedati Ališku, da , so tatovi okradli Žanija. »Ukradli so mu tri majice, siiodnje hlače in jopič,« je našteval Kužek. »In kaj so mu še ukradli, siroti? Ukradli so mu lase! Hahaha...,« se je hihital Kužek.
»Ali si si oskrbel kakšne prstne odtise ali kaj podobnega?« je poizvedoval Mišck.
»O, pretentana reč! Na to sem pa čisto pozabil. V smehu sem sploh pozabil, da sem detektiv,« je izgoltal Kužek.
i!* ^ '
79.
V Mirkovi cluši je zasvetila prejšnja ljubezen, da jc rekel: »Ali mi moreš, Zalika, biti vdana kakor nekdaj?«
Deklici so zaigrale solze v očeh, ki so govorile več kot besede. Mirko prime Zuliko krog pasu, pogleda ji živo v solzne oči in reče: »Zalika, bodi moja ženica! Tu, v pričo matere in očeta, te prosim za roko!«
80.
Zalika se hitro odtrga Mirkovemu objemu, v katerem se je razjokala od sreče, in pristopi k očetu Se-rajniku. Goreče poljubi svojega dobrotnika in se mu zahvali za veliko srečo, da se bo smela imenovati njegova hči; starčku pa se zasvetijo pri tem od same radosti solze v očeh.
81.
Zalika se je nato obrnila k svojemu zaročencu, Serajnik pa je govoril: »To je najsrečnejši dan mojega življenja, kajti zdaj vem, da bo moj sin srečen mož in gospodar. Zalika mu bo pomagala v vseh stiskah in nadlogah, kakor pomaga meni moja žena. Danes se je izpolnila prisega, ki sem jo dal pred dvajsetimi leti njenemu očetu.t
Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.1S, ob re-dellali in praznikih ob 10.30.14.30.16.30 In 1P.30
Intimna ljubezenska dram* mladega kiparja v čarobni okolici RBmotncga jezera
Vizija na jezeru
V glavnih vlogah JAVOR PAL. KLAKI TOLNAV. ELIS S1MOR KINO MATICA - TEt. 22-4«_
Film neverjetnih ljubezenskih doživljajev
Vražfa deklica
Melovn Douglas, Joan Hlondell
KINO UNIO* - TEL. 22-21
Od.lčna muzi kalna komedija Q. V. Aleksandrova
Ves svet se smele
V gl. vlogi Uteaop. Orlovn in Strclkova KINO SLOGA - TEL. 27-30
Spori
Lestvica športa za ženske
Malo olimpijske zgodovine, iz katere so razvidni najprimernejši ženski športi
Dolga desetletja so 6e udejstvovali v športu samo moški. Prevladovalo je mišljenje, da je žen. ski organizem nežnejši in da 60 tekme za ženske nekaj, kar ne odgovarja njihovi naravi. Se dandanes je vsakomur jasno, da obstaja velika razlika med ženskimi in moškimi športi. To čutijo tudi ženske 6ame, ki prepuščajo izrazito borbene športe, kakor nogomet, boks, dviganje uteži in podobno le močnejšemu 6polu.
Znano je, da 60 6e starih olimpijskih iger udeleževali samo moški. Obstajajo 6icer poročila, da so imele tudi »6tare Grkinje« 6voje igre, kaj toč-nejšega o teh igrah pa ne vemo. Medtem ko so se književniki klasične dobe navduševali za olimpijske zmagovalce, omenja le redkokateri telesno-vzgojno udejstvovanje žensk. Tudi moderne olim. piade 60 bile v začetku brez ženske udeležbe. Prav polagoma pa je prodrlo mišljenje, da 60 nekateri športi tudi za ženske primerni. Ledino so orale igralke tenisa, ki 60 bile pripuščene že k drugi olimpiada 1. 1900 v Parizu. 8 let za tenisom je prišlo na vnsto streljanje z lokom, pozneje pa jadranje, drsanje in plavanje.
Sprejem posameznih disciplin ženskega športa v olimpijski 6pored je vsekakor zanimiv tudi s stališča, 6 katerega lahko presodimo, katere panoge 60 za ženske najprimernejše. Ni namreč slučajno, da so sprejeli teni6, drsanje in plavanje že pred svetovno vojno, lahko atletiko m orodno telovadbo pa 28 let
pozneje. Vrstni red športov, ki ga objavljamo v naslednjem, je obenem tudi precej zanesljiva lestvica primernega in manj primernega športnega udejstvovanja za ženske.
Posamezne panoge ženskega šjx>rta so bile sprejete v olimpijski 6jx)red po temle vrstnem redu: tenis na olimpiadi v Parizu 1. 1900 streljanje z lokom, jadranje in umetno drsanje na olimpiadi v Londonu 1. 1908;
plavanje na olimpiadi v Stockholmu 1. 1912; sabljanje na olimpiadi v Parizu 1. 1924; lahka atletika, košarka in orodna telovadba na olimpiadi v Amstredaniu I. 1928;
tek na drsalkah na olimpiadi v Lake Placideu L 1932;
smučanje na olimpiadi v Oarmischu 1. 1936. Glede smučanja moramo dodati, da 6o priredili prvo zimsko olimpiado šele 1. 192^ V ostalem pa ne bi bilo posebne škode, čc bi tekmovale žen. ske le v športih, katere 60 sprejeli v olimpijski spored že pred svetovno vojno. V naprej ne moremo prerokovati, kako se bo razvijala lestvica ženskega športa; vsekakor pa je verjetno, da bodo to ali ono panogo, ki je za žensko naravo prenaporna, tudi črtali.
•
Na milanski nogometni tekmi, katero je gledalo čez 50.000 oseb, je padlo v blagajno 880.000 lir. Čitamo pa, da ob tej priliki niso dosegli rekorda v milanski nogometni areni. Še večje zanimanje kot v nedeljo za igro s Španci je bilo 1. 1934 na semifinalni tekmi za svetovno prvenstvo z Avstrijci. Takratnega rekorda glede udeležbe doslej še niso dosegli.
Italijanski lahkoatleti so postavili že na začetku letošnje sezone nekaj izvrstnih rezultatov. V metanju kladiva je dosegel znani Tad-dia 49.09 m. Consolini je vrgel disk 47.72 nt, Caldana je skočil 7.03, Romeo pa je preskočil s palico 3.80 m.
Na Dunaju so dirkali v nedel jo na 110 km dolgi progi Dunaj—Eisenstadt—Dunaj. Dirka je bila tem bolj zanimiva, ker so startali najprej drugorazredni dirkalci, 20 minut za njimi izurjenejši seniorji. Ujeli so jih že po 20 km vožnje. Zmagal je Anton Chylik v času 2 uri, 29 minut, 16.4 sek.
šport prihodnje nedelje. V nedeljo bodo v Italiji, na Hrvatskem, Slovaškem in Madžarskem nadaljevali z državnim prvenstvom. V Italiji bo na vrsti 23. kolo. Trenutno so-na vrhu Torino, Roma in Venezia, med katerimi znaša razlika le po eno točko. — Lahkoatleti bodo nadaljevali s teki čez drn in strn, veslači pa bodo imeli svojo prvo letošnjo tekmo na Dunaju. — V Celovcu bo velika boksarska prireditev za pokrajinsko prvenstvo amaterjev. Doslej je prijavljenih 50 tekmovalcev, med njimi tudi nekaj Jeseničanov. — V nedeljo ne bo nobene mednarodne nogometne tekme. Bo pa vsekakor potekla v znamenju priprav za veliko srečanje med Nemci in Madžari, ki bo 3. maja v Budimpešti.
iKmrtmpl
Šampanjskih steklenic
samo čistih, kupim vsako količino ter plačam najvišjo ceno. Slapernik. Cesta 29. oktobra 19, dvorišče, tel. 36-83.	k
Pozor!
Vso kožuhovino
sprejmem v shrambo čez poletje, kakor tudi vsa popravila po najnižji ceni. — Kožuhovlna: Danilo Predali«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18. r
Premogovega ugaska
(lesa) Ima večjo količino tukajšnja tobačna tovarna, katerega brezplačno stavlja na razpolago Interesentom.	1
1
Berite
\Sloilenca
in oglašujte v njem!
■■■■■■■■■■■■■■■a
Zopet kupujem vse vrste vrečo ln odpadke (krojaške, volnene. Šiviljske) ln stare cunje po najvišji ceni. — Alojz Grebene, Sv. Petra cesta 33, telet. 34-26.	k

Semenski oves
namizno koruzo, toplnam-bur kot nadomestek krompirja, deteljno seme, travne mešanice, fižol za v stročju, grah, buče za krmo ln jelo, nudi: Sever & Komp., LJubljana. 1
Razprodajamo dalije
najlepših vrst, begonlje, gladlole ln druge cvetne gomolje. Zahtevajte cenik. Sever & Komp., Ljubljana.
Semena
domače črne detelje, ba-naške lucerne, grahoro, trave, pese ter čebulčka dobito pri tvrdki Fran Pogačnik v Ljubljani Javna skladišča.	1
mm
Brez skrbi
za Vaš denar in mirno boste spali, če posodite lir 30.000 na prvo mesto stanovanjske hišo v LJubljani, ki je vredna Lir 180.000. Ugodne obresti ln mesečno odplačevanje, Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica št. 12. d
Non proeurarti il rimorso di avere rinunciato a tentare di diventare milionario per non risehiare 12 lire. Acquista un biglietto oggi stesso.
Pazi, da se ne boš kesal, ker nisi tvegal 12 lir, da bi postal milijonar. Še danes si kupi srečko.

Paul Heuzč:
19
Steklar iz Murana
zgodovinska povest.
Janez je vzel list. Le par besed je bilo na njem:
Pravičnost republike beneške.
Spodaj so bili štirje podpisi in pečat iz rumenega voska s črko D. To je bilo vse.
Dož je vstal in se vrnil v svoje prostore. Tajniki pa so dali obema navodila in vsakemu po sto zlatih cekinov in povemo pismo od beneške banke.
Kmalu potem sta oba stopila v gondolo, ki je bila v službi 6enata. Ta ju je odpeljala proti celini v malo pristanišče svetega Julijana.
Prvi žarki dneva so vstajali na nebu. Velike sive plasti 60 se dvigale nad Lidom, kjer so zidali pomorske orožarne in so štrleli v dolgih vrstah ja-drniki galej. Gondole so drsele po Velikem kanalu in se zrcalile v drobnih valovih. Tudi nekatera okna so se že odpirala... Na mo6tu Rialto so že oživele prodajalne. Čolni z razno zelenjavo so se prerivali mimo.
Veslar se jim je spretno ognil in izginil pod mostom na odprto morje. Žarelo je v jutranji zarji. Povsod je bil razlit občutek svežega miru, tišine, sladkosti in veselja...
Janez se je oziral proti Muranu. Veliki stebri dima so ga še objemali. Najgostejši in najstrašnejši pa je visel nad koncem otoika...
IV.
Na potu.
Kakšen je bil Janezov načrt?
Gotovo je bil bolj zapleten, nego oni, ki ga je zamislil Conegliano. Dasi ga je zasnoval le v nekaj trenutkih, ko se je z Andrejem Guisettijem vračal v gondoli, ga je pa mogel izpeljati le po ovinkih.
Rekel si je najprej: »Ker ne more nihče upogniti teh mož in Tulija ne bo prosta, dokler ne izvejo o smrti njenega očeta, potem je le želeti, da izvejo čimprej. Dobro I Torej prva točka: Naj izve svet desetih prej ko mogoče o Gualteri-jevi smrti.. .<
Ob tej misli je nekoliko postal. Potem si je očital: »Pa, ali sem jaz obsojen v to, da želim smrt očetu, čigar hčerko ljubim?«
To bi bilo strašno! Ta človek je storil zločin, resničen zločin. Tudi če bi človek sodil, da niso postave pravične, bi Gualterio vendar moral ve; deti, kako takšen zločin kaznujejo. In to kazen je zaslužili Da zaslužili In vendar jaz, ki sem želel postati njegov sin, ne morem drugače, kakor da mu voščim: da bi se rešili... Ta druga točka pa je v očitem nasprotju s prvo. Je kakšna srednja pot med obema? Poskusimo!
Nekaj se mu je razjasnilo v duši.
»Da, ampak: ali je potrebno, da izve svet desetih o Gualterijevi smrti? Saj vendar ni potrebno, da umre Gualterio zares^ dosti je. Če ogleduha izpovesta: ,Ubila sva ga. V resnici pa sta ga pustila pri življenju.
Bi bilo mogoče? Seveda bi bilo... Kako? Z denarjem? Kupiti ta dva moža? Iti z njima pod kakšno pretvezo in jih na potu podkupiti?... Vsa stvar je bila preveč težavna: enega človeka je lahko podkupiti, ali dva!«...
»Oh, ko bi bil le eden!« je mislil Janez.
»Kaj, če bi potoval jaz sam?... Da, tako je, pojdem! Da. Imel bom k sreči le enega tovariša in bi bilo prav čudno, če bi sam ne postal sokrivec... S kakšnimi sredstvi, bom še videl... Da, pojdem ... Samo, če župan ...
Pa mu je vstal ta dvom v srcu:
»Ampak, ne, ne! Nasprotno: vsi ti bodo mislili, da se hočem maščevati. Saj že tako govore, da Tulija ni mene vredna. Tako bodo šo bolj potrjeni v veri, da hočem s tem kaznovati njega, ki
mi je podrl vse moje načrte. In kdo ve: še občudovali me bodo!«
Tudi v tem se Janez ni motil.
Da jo dož izbral takega tovariša, ga je sicer nekoliko iznenadilo, pa si je rekel: Končno je še bolje tako, vsaj sumili ne bodo.
Načrt je bil torej izdelan tudi v vseh podrobnostih.
Najprej je treba, da bo izbran za morilca. Potem je treba na pot s tovarišem in ga podkupiti, da prizanese Gualteriu. Poskrbeti mora, da se bo ubežnik obvezal za ceno življenja in prostosti, da spremeni svoje ime. Nato se vrne v Benetke in slovesno priseže, da se je pravica izvršila.
»Nihče ne bo dvomil o vašem sporočilu: Prisego zahtevajo od naju, ne dokazov. Tudi ni nič tvegano, ko sprejmejo dejanje kot izvršeno, če pride resnica na dan!«
Spačen načrt seveda! Tudi vse polno zank je v njem. Pa Janez je bil odločen, da ga z božjo pomočjo tudi doseže.
Ko sta se ob zori izkrcala v pristanišču San Giuliano, sta si najprej preskrbela vse potrebno za na pot. Oblekla sta potniško obleko: jopo iz usnja, velik plašč iz raševine in škornje z ostrogami. Potrebovala sta še dva dobra konja in dva ostra meča. To dvoje najdeta v Padovi, kamor sta se pripeljala na kmečkem vozu.
Padova se je ravno vzbujala v prvih sončnih žarkih. Pri trgovcu z orožjem sta dvignila cel hrup, preden se je ta odločil, da vstane iz postelje. Nakup sta hitro izvršila. Lojze Zerlione je bil izkušen mož: odločen v svojih dejanjih je znal tudi premostiti vse težave. Ni še odbilo v zvoniku stolne cerkve sedmo uro, ko sta že šla iz mesta proti zapadu, jezdeč na najboljših konjih, ki so se mogli dobiti v Padovi. Pod plaščem pa sta'Skrivala kratke toledanske meče.
V mestu nista mogla dobiti še nikakih obvestil o ubežnikih. Bilo je še prezgodaj in večina ljudi je še spala.
»Pojdiva pa proti Veronik je rekel tovariš. »Ubežnika sta za cel dan na boljšem pred nama; gotovo sta se tudi dobro pripravila. Zato ne sme-va izgubljati časa I«
Beneška republika je imela takrat vsepovsod svoje ogleduhe. Sicer pa sta nosila izvrševalca pravice v svojem žepu denar, ki je spravil v pogovor tudi bolj molčeče ljudi. Nista tako predir-jala še dve uri poti, ko sta že vedela, da sta na dobri sledi. Dan prej sta šla tukaj mimo dva popotnika, ki sta po popisu izprašanih ljudi ob cesti sličila Gualteriu in njegovemu spremljevalcu Holandcu. Prvi je govoril v beneškem narečju, drugi pa je bil trgovec, ki je nerodno sedel na sedlu konja in je ves upehan stokal od hitre ježe. Oba sta kazala zelo trpke obraze.
»To kaže, da sva na dobrem sledu I Hitiva!«
Okoli poldne sta obstala v hlevu ob potu, v hitrici pokosila in stopila v Verono okoli dveh in pol. Obrnila sta se do stražnika, ki je stal ob vratih. Ta jima je povedal, da sta tujca prišla že prejšnji večer in spet odšla po poti, ki pelje v Brescijo.
»To je pa čudna reč,« je zamrmral Lojze. »Mislil sem, da bi morala iti proti Mantovi in od tam v smeri do Genove... Gresta morda skozi vojvodino milansko?... S kakšnim namenom vendar?«
Ni kazalo, da bi se obotavljala; šla sta hitro proti zahodu.
Po vaseh sta dobila dokaze, ki so razpršili vsak dvom. Ko sta postala okoli šestih v neki vasi blizu Gardskega jezera, sta izvedela od trgovca s svinjino, ki je puščal na glavnem trgu kri debelemu prašiču, da sta Gualterio in Holandec prebila prejšnjo noč ravno v njegovi hiši.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar«
Izdajatelj: inl Jože Sodja
Urednik: Viktor CenCiS