Aristejevo pismo O nastanku Septuaginte Prevedel Jan Dominik Bogataj UVOD Helenistično besedilo Aristejevo pismo, ki je nastalo v 2. stoletju pr. Kr., je ključen dokument, ki opisuje nastanek grškega prevoda hebrejske Postave (Tore), imenovanega tudi Septuaginta, tega pionirskega prevodnega dela. Kot eno izmed redkih judovskih besedil tega obdobja, ki je nastalo v Aleksandri- ji, je ta vir izrednega pomena za razumevanje tamkajšnje judovske skupnosti in nasploh judovske duhovne elite, izobražene v helenističnem svetu v času Ptolemajcev. Pismo je že v antiki uživalo velik ugled prav zaradi tega, ker je to najzgo- dnejši opis nastanka Septuaginte. Jožef Flavij ga v Judovskih starožitnostih (12) obširno parafrazira, Filon Aleksandrijski ga uporablja za svojo pripoved o pre- vodu v delu O Mojzesovem življenju 2.25–44, prav tako pa je bilo dragoceno za zgodnje kristjane, saj je pismo opisovalo nastanek različice Svetega pisma, ki so jo tudi sami prevzeli.1 Elementi te pripovedi so bili, med drugim, ponovno zapisani tudi v babilonskem Talmudu v traktatu Megila. Tako za Jude kot za kristjane je ta pripoved imela veliko zgodovinsko vrednost. Šele v 16. stol. so učenjaki začeli dvomiti o tem, da je bil avtor pisma dejansko očividec opisa- nih dogodkov. Prvi je v to podvomil Luis Vives leta 1522, velik prelom pa je pomenilo delo angleškega teologa Humphreya Hodya Contra Historiam LXX 1 Prim. Justin, Apologija 1.31; Irenej Lyonski, Zoper krivoverstva 3.21.2; Exhortatio ad Graecos 13; Klemen Aleksandrijski, Stromata 1.148; Tertulijan, Apologetik 18; Evzebij Cezarejski, Praeparatio evangelica 8.2–5; 9.38; Hilarij iz Poitiersa, Tract. in II psalm. 3; Ciril Jeruzalemski, Kateheze 4.34; Ambrozij Milanski, Hexaemeron 3.5.20; Epifanij iz Salamine, De mensura et ponderibus 3; Janez Krizostom, Hom. in Matth. 5.2; Hieronim, Praef. in Pent.; Id., Praef. in Lib. Paral. iuxta LXX; Id., Comm. in Ez. 5.12; Id., Comm. in Mich. 2.9; Avguštin, O krščanskem nauku 2.15.22. DOI: https://doi.org/10.4312/keria.24.1.179-194 Keria_2022-1_FINAL.indd 179 23. 12. 2022 07:47:08 180 Jan Dominik Bogataj Interpretum Aristeae nominae inscriptam Dissertatio, v katerem je leta 1684 ja- sno nastopil zoper zgodovinskost Aristejeve pripovedi s trditvijo, da je pismo ponaredek helenističnih Judov z namenom obrambe avtoritete Septuaginte. Danes velika večina strokovnjakov priznava, da je Aristejevo pismo nastalo v 2. stoletju pr. Kr. in da je bil prevod hebrejske Tore v grščino opravljen že stoletje prej, potemtakem pa naj bi pismo ohranjalo vsaj nekaj zgodovinskega spomina o nastanku prevoda, vendar, kot ugotavlja Benjamin G. Wright, Aristejevo pismo v zgodovinski perspektivi ni priča dejanskemu izvoru prevoda, marveč zgodo- vini njegove recepcije, saj Septuaginta sprva ni nastala kot samostojen projekt, ki bi popolnoma nadomestil hebrejsko Toro – to se je zgodilo kakšno stoletje po nastanku, na sredini 2. stoletja.2 Ker je Aristejevo pismo edini in najstarejši vir za izvor grškega prevoda Svetega pisma, je kot tako seveda mamljivo, da bi ga priznavali kot relevanten zgodovinski vir o samem nastanku prevoda, vendar številni strokovnjaki opozarjajo, da gre v resnici za opis zgodnjega procesa re- cepcije Septuaginte znotraj aleksandrijske judovske skupnosti. Pismo torej legi- timira vlogo, ki jo je Septuaginta zavzela že kmalu po svojem nastanku, ponuja ustanovni mit o grškemu prevodu, ki je postal samostojna avtoriteta. Pri tem je seveda potrebno dodati, kot to poroča že Aristejevo pismo, ki govori le o prevodu Tore, se pravi Petih Mojzesovih knjig, in da Septuaginta ni nastala naenkrat in enovito, marveč je bil to proces, ki je trajal več kot dve stoletji, vključeval pa je različne prevajalce in tudi različne prevajalske tehnike. Izvornega naslova dela z gotovostjo ne poznamo. Čeprav je v modernem obdobju besedilo skorajda povsem sprejeto pod naslovom, kot ga podajamo tudi mi, Aristejevo pismo (Filokratu), je to v resnici še najmanj zgodovinsko verjetno. Jožef Flavij omenja »Aristejevo knjigo« (τὸ Ἀρισταίου βιβλίον), Evze- bij poroča o naslovu, kot je bil znan v 4. stoletju (περὶ τῆς ἑρμενείας τοῦ τῶν Ἰουδαίων νόμου, »O prevodu judovske Postave«), Epifanij iz Salamine pa delo omenja s splošnim nazivom σύνταγμα. Grška rokopisna tradicija najpogosteje omenja preprost naslov »Aristej Filokratu« (Ἀριστέας Φιλόκρατει), medtem ko je naslov »Aristejevo pismo Filokratu« (ἐπιστολῆς Ἀρεστέως πρὸς Φιλοκράτην) ohranjen v rokopisu BnF Par. gr. 950 iz 14. stoletja. Čeprav se zdi, da je Evzebijev naslov, »O prevodu judovske Postave«, še najbolj verjeten oz. predstavlja najsta- rejši zabeležen naslov, pripisan delu, v našem prevodu ohranjamo različico, ki je v zadnjih desetletjih najširše sprejeta in uveljavljena med strokovnjaki. Avtor pisma se predstavi z imenom Aristej, ki naj bi bil poganski dvorjan pri Ptolemaju II. Filadelfu (vladal v letih 281–246 pr. Kr.), poslan v Jeruzalem, da bi od tamkajšnjega vélikega duhovnika Eleázarja pridobil dvainsedemdeset judovskih prevajalcev. Aristej je v resnici zgolj literarni lik, ki ga je judovski av- tor ustvaril, a v pričujoči spremni študiji ohranjamo to poimenovanje avtorja, 2 V uvodu in pri nekaterih opombah se naslanjam na njegovo nedavno študijo The Letter of Aristeas. ‘Aristeas to Philocrates’ or ‘On the Translation of the Law of the Jews’. Berlin in Boston: De Gruyter, 2015. Keria_2022-1_FINAL.indd 180 23. 12. 2022 07:47:08 181Aristejevo pismo O nastanku Septuaginte kot se sam predstavi, čeprav gre v resnici za psevdo-Aristeja. Pravi avtor pisma je bil neki aleksandrijski Jud, ki je bil deležen dobre helenistične izobrazbe, kar je moč zaznati tako iz uporabljenih grških literarnih oblik in retoričnih sredstev kot iz vsebine. Poleg poučenosti v grški in judovski književnosti avtor izkazuje tudi dobro poznavanje protokolov ptolemajskega dvora in birokrat- skega besedišča. Motive za psevdoepigrafsko pisanje v osebi poganskega pri- povedovalca Aristeja gre iskati v želji judovskega avtorja po tem, da bi svoje sonarodnjake prepričal o tem, da helenistična elita v Aleksandriji Jude spreje- ma kot take, da razume njihovo Postavo in da spoštuje njihove vrednote. Na ta način je bila po ustih poganskega pripovedovalca judovska skupnost potrjena v svoji identiteti s strani najvišjih helenističnih intelektualnih krogov. Točen datum nastanka pisma, kljub številnim razmislekom in raziskova- njem, ostaja še vedno nekoliko zavit v temo. Čeprav obstajajo različne hipote- ze, ki genezo dela postavljajo vse od 3. stol. pr. Kr., torej v kronološko bližino samih opisanih dogodkov, pa do rimskega obdobja po letu 30 pr. Kr., se večina strokovnjakov strinja, da je Aristejevo pismo nastalo nekje v 2. stoletju pr. Kr. Z vidika literarne zvrsti je delo hibrid na meji med epistografijo in histo- riografijo, s čemer odraža tipično značilnost helenistične literature, to je zave- stno spajanje različnih zvrsti z namenom svojskih ciljev sporočanja. Glede naslovnikov in samega namena pisanja je mogoče reči, da mnenje razlagalcev oscilira med tem, da je bilo Aristejevo pismo namenjeno Judom samim v spodbudo za dialog z grško kulturo ali pa nejudovskim poganom kot apologetsko oz. propagandno besedilo. Glede prve premise se pojavljajo različni razmisleki, ali je bilo pismo mišljeno kot apologija stika med tradicio- nalnim judovstvom Postave in pa helenizmom ter v smislu definiranja odnosa med Judi v aleksandrijski diaspori in tistimi v Judeji. Avtor pisma po eni strani želi okrepiti judovsko identiteto kot tako, da bi njihova intelektualna elita brez zadržkov lahko suvereno stopala v stik s široko helenistično kulturo, po drugi strani pa ponuja mit o izvoru temelja te judovske identitete, ki jo predstavlja grška različica Postave. Avtor je prepričan, da Septuaginto krasijo visoke literarne odlike, s kateri- mi se lahko postavi ob bok največjih delom klasične grške književnosti (prim. § 9–11; 28–34), in pa posebna svetost, ki temelji tudi na moralni avtoriteti prevajalcev (§ 301–316). * * * Zgradba Aristejevega pisma je dokaj jasno razvidna. Osnovni pripovedni okvir je prevajanje hebrejske Postave v grščino, kar pa je obogateno s številni- mi digresijami. Predgovor (§ 1–8): Pripovedovalec predstavi temo dela, ki se nanaša na odpravo k vélikemu duhovniku Eleazarju. Keria_2022-1_FINAL.indd 181 23. 12. 2022 07:47:08 182 Jan Dominik Bogataj Knjižnični projekt (§ 9–11): Demetrij iz Fálerona obvesti kralja o tem, da v zbirki aleksandrijske knjižnice manjkajo judovske postave in da jih je treba prevesti. Osvoboditev judovskih sužnjev (§ 12–27): Aristej prosi za izpustitev judo- vskih sužnjev, ki so bili ujeti pod Ptolemajem I. Kralj jim ugodi in izda odredbo o njihovi osvoboditvi. Demetrijevo poročilo (§ 28–34a): Demetrij pošlje kralju memorandum, ki dodaja podrobnosti k § 9–11 in spodbuja kralja, naj pošlje po preva- jalce iz Jeruzalema. Pismo Ptolemaja II. Eleazarju (§ 34b–40): Kopija pisma iz Ptolemaja Elea- zarju, v katerem je bil véliki duhovnik obveščen o odpustu sužnjev in o zahtevh, da pošlje šest prevajalcev iz vsakega od dvanajstih plemen. Eleazarjev odgovor Ptolemaju (§ 41–51a): Eleazarjevo pismo, ki ugodi kraljevi zahtevi in opisuje lastnosti prevajalcev. K temu Aristej dodaja seznam imen prevajalcev. Priprava kraljevih daril (§ 51b–82): Dolga ekfraza, ki opisuje zahtevo po darilih (§ 51b–56), izdelavo mize za tempelj (§ 57–72) in izdelavo čaš (§ 73–82). Jeruzalem in njegova okolica (§ 83–120): Razširjen potopis, sestavljen iz več podpoglavij, v katerih so opisani: jeruzalemski tempelj (§ 84–87); vodni sistem templja (§ 88–91); duhovniki in njihova opravila (§ 92– 95); obleka vélikega duhovnika (§ 96–99); mestno jedro (§ 100– 104); mesto Jeruzalem in njegove ulice (§ 105–106); okolica mesta in pri- merjava z Aleksandrijo (§ 107–111); Judeja in njeni viri (§ 112–118); in rudniki v Arabiji (§ 119–120). Eleazarjevo slovo od prevajalcev (§ 121–127): Drugi opis lastnosti prevajal- cev in Eleazarjevo nejevoljno slovo. Eleazarjeva Apologija Postave (§ 128–171): Obsežna alegorična razlaga judovske Postave z več podpoglavji, ki je oblikovana kot odgovor na vprašanja obiskovalcev: začetna razlaga o pomenu in nečistih živali (§ 128–133); obsodba poganskega malikovanja (§ 134–139); namen košer postave (§ 140–143); obsodba alegorična razlaga košer postave (§ 144–157); tefilin in mezuzot (§ 158–160); nadaljevanje alegoričnih razlag košer postave (§ 161–171). Sprejem prevajalcev v Aleksandriji (§ 172–186): Kralj z velikim veseljem sprejme prevajalce in jim omogoči nastanitev. Simpoziji (§ 187–300): Najdaljši del knjige, ki ga sestavljajo sedem sim- pozijev (§ 187–292), na katerih vsak prevajalec odgovori na vpraša- nje o kraljevini, kar se konča s pripovedovalčevo pohvalo prevajalcev (§ 295–300). Vsak simpozij je samostojna enota: 1. § 187–202; 2. § 203–220; 3. § 221–235; 4. § 236–247; 5. § 248–261; 6. § 262–274; 7. § 275–292. Keria_2022-1_FINAL.indd 182 23. 12. 2022 07:47:08 183Aristejevo pismo O nastanku Septuaginte Izvedba prevoda (§ 301–307): Prevajalce odpeljejo na mirno lokacijo, kjer opravijo prevajalsko delo tako, da vsak posameznik prevaja, nato pa vsi primerjajo svoje delo, da bi prišli do dogovorjenega končnega izdelka. Razglasitev prevoda (§ 308–316): Prevod se prebere zbrani skupnosti ale- ksandrijskih Judov in prekletstvo je priklicano nad vsakogar, ki bi vnesel spremembe. Navedeni so primeri poganov, ki so skušali upora- bljati prevode Tore, a jih je Bog zaradi tega zadel. Odhod prevajalcev (§ 317–321): Kralj odobri prevod in prevajalci odidejo v Jeruzalem z darili. Epilog (§ 322): Pripovedovalec se spominja tem iz predgovora kot načina pripovedi in tako zaključi pripoved. * * * Prevod izbranih odlomkov, ki ga tu predstavljamo, obsega približno četr- tino celotnega dela. Izbiro je vodil kriterij relevantnosti za osnovno temo, to je nastanek grškega prevoda Svetega pisma, medtem ko so ostale digresije izpu- ščene. Prevedeni deli so med seboj povezani s strnjenimi opisi neprevedenih poglavij, ki so podani v poševnem tisku. Prevod je nastal na podlagi kritične izdaje, ki jo je oskrbel André Pelletier, Lettre d’Aristée à Philocrate (Pariz: Cerf, 1962), Sources chrétiennes 89. AR ISTEJEVO PISMO 1. Ker sem zbral pomembno pripoved o našem obisku pri judovskem véli- kem duhovniku Eleázarju in ker si ti, Filókrat, kot me spominjaš, zelo želel dobiti poročilo o podrobnostih in namenu naše odprave, sem ti poskušal pri- praviti jasno razlago o tej zadevi, saj sem opazil, da imaš naravno ljubezen do učenja. 2. To je lastnost, ki je najvišja lastnost človeka, »nenehno prizadevati si dopolnjevati znanje in napredovati«,3 bodisi s študijem zgodovine bodisi z dejanskim sodelovanjem pri samih dogodkih. Na ta način se namreč duša krepi v čistosti, ko sprejema najboljše prvine in ko se usmerja k pobožnosti, najplemenitejšemu cilju med vsemi, ki ga uporablja kot nezmotljivo vodilo. 3. Prav predanost prizadevanju za umevanje Božjih resničnosti me je vodila k temu, da sem se lotil poslaništva k omenjenemu možu, ki so ga tako njego- vi državljani kot drugi zelo cenili zaradi njegove kreposti in veličine in ki je ljudem okoli sebe in državljanom v drugih krajih pridobil največjo korist za 3 V besedilu najdemo jambski trimeter (προσμανθάνειν ἀεὶ τι καὶ προσλαμβάνειν), ki bi lahko bil del kakšne izgubljene tragedije; prim. Dindorf, Poetae scenici graeci, Soph. fr. 662 in 779 (προσλαμβάνειν δε δεῖ καθ’ ἡμέραν ἀεῖ / ἕως ἂν ἐξῇ μανθάνειν βελτίονα). Keria_2022-1_FINAL.indd 183 23. 12. 2022 07:47:08 184 Jan Dominik Bogataj prevod Božje Postave, saj so jo s hebrejskimi črkami zapisali na usnjene per- gamente. 4. Tega poslaništva sem se torej lotil z navdušenjem, saj sem najprej izkoristil priložnost, da pri kralju prosim za judovske ujetnike, ki jih je kraljev oče prepeljal iz Judeje v Egipt, ko je prvič dobil v posest to mesto in osvojil egiptovsko deželo.4 Vredno je, da ti povem tudi to zgodbo. 5. Prepričan sem namreč, da boš s svojo nagnjenostjo k dostojanstvu in z naklonjenostjo do ljudi, ki živijo v skladu s sveto postavodajo, toliko rajše pri- sluhnil pripovedi, ki jo nameravam predstaviti, ker si tudi sam pred kratkim prišel k nam z otoka5 in si želiš slišati vse, kar pripomore k izgradnji duše. 6. Tudi ob prejšnji priložnosti sem ti poslal zapis dejstev, za katera sem menil, da jih je vredno povedati o judovskem rodu: zapis, ki sem ga dobil od najbolj učenih vélikih duhovnikov najbolj učene dežele Egipta. 7. Ker si tako zelo ve- doželjen glede stvari, ki zmorejo koristiti umu, se čutim dolžnega, da te o tem obvestim. Enako dolžnost bi moral čutiti do vseh, ki so enako naravnani, ven- dar jo čutim zlasti do tebe, ker imaš tako plemenite težnje in ker nisi moj brat le po značaju, temveč tudi po krvi, in si z mano eno v prizadevanju za dobro. 8. Kajti niti užitek, ki ga prinaša zlato, niti katero koli drugo premoženje, ki ga cenijo praznoglavci, ne prinaša enake koristi kot prizadevanje za kulturo (ἡ παιδείας ἀγωγή) in trud, ki ga porabimo za to. Da pa te ne bi utrudil s predol- gim uvodom, bom takoj prešel k bistvu svoje pripovedi. 9. Demetrij iz Falerona,6 predstojnik kraljeve knjižnice,7 je prejel velike vsote denarja, da bi zbral, kolikor je le mogoče, vse knjige sveta. Z nakupova- njem in prepisovanjem je po svojih najboljših močeh uresničil kraljev namen. 10. Ob neki priložnosti, ko sem bil navzoč, ga je kralj vprašal: »Koliko tisoč knjig je v knjižnici?« Odgovoril je: »Več kot dvesto tisoč, kralj, in v bližnji prihodnosti si bom prizadeval zbrati tudi preostale, tako da bo skupno število petsto tisoč. Rečeno mi je bilo, da so judovske postave (τῶν Ἰουδαίων νόμιμα) vredne prepisa in si zaslužijo mesto v tvoji knjižnici.« 11. Kralj je rekel: »Kaj ti preprečuje, da bi to storil? Vse, kar je potrebno, ti je bilo dano na razpolago.« »Treba jih je prevesti,« je odgovoril Demetrij, »saj se pri Judih uporablja po- sebna abeceda – tako kot imajo tudi Egipčani posebno obliko črk – in govorijo poseben jezik. Uporabljali naj bi sirski jezik,8 vendar temu ni tako; njihov za- pis je povsem drugačen.«9 Ko je kralj razumel vsa dejstva o zadevi, je ukazal 4 Z »mesto« je mišljena Aleksandrija. 5 Otok vsekakor ni Faros (prim. § 301); morda gre za Ciper. 6 Demetrij je kot zgodovinska osebnost poznan tudi iz drugih virov (prim. Diogen Laertski, 80). Rojen je bil okrog leta 350 pr. Kr., šolal se je pri Teofrastu, pozneje pa je napisal tudi nekaj del s področja aristotelske filozofije. 7 Aristejevo pismo je dejansko najzgodnejši zapis o aleksandrijski knjižnici. 8 Tu je verjetno mišljena aramejščina. 9 Egipčani imajo, tako kot Sirci, svoje posebne črke/znake. Judje naj bi uporabljali sirske znake (aramejsko kvadratno pisavo), vendar to ne drži, saj imajo svoj lasten slog črk. Aristej morda posredno priča o tem, da so Judje v tem obdobju še vedno uporabljali pisavo, ki jo danes imenujemo paleohebrejska. Tudi številni rokopisi iz Kumrana so bili napisani na ta način. Keria_2022-1_FINAL.indd 184 23. 12. 2022 07:47:08 185Aristejevo pismo O nastanku Septuaginte napisati pismo judovskemu vélikemu duhovniku, da bi bil njegov namen, ki je bil že opisan, dosežen. 12–27: Po Demetrijevemu predlogu na prizorišče stopi dvorjan Aristej. Kra- lja opozori, da je neprimerno prositi vélikega duhovnika za prevajalce, dokler je v Egiptu toliko zasužnjenih Judov. V znamenje svojega usmiljenja in predanosti enemu skupnemu Bogu naj bi Ptolemej osvobodil sto tisoč judovskih sužnjev, ki jih je njegov oče pripeljal kot vojne ujetnike. Aristej goreče moli Boga za izpol- nitev njegove prošnje in kralj se z njim strinja: z odlokom, ki ga pisatelj v celoti posreduje, osvobodi judovske sužnje in njihovim gospodarjem plača ustrezno odškodnino. 27. Ko je bil odlok dan, je bil izvršen v sedmih dneh. Dotacija za odkup je znašala več kot šeststo šestdeset talentov, saj je bilo skupaj z materami osvo- bojenih veliko dojenčkov. Ko je bilo postavljeno vprašanje, ali je treba zanje plačati dvajset drahem, je kralj ukazal, naj se to stori, in tako je svojo odločitev uresničil na najobsežnejši način. 28. Ko je bilo to storjeno, je ukazal Demetri- ju, naj sestavi spomenico glede prepisovanja judovskih knjig. Ti (egiptovski) kralji so namreč vse državne zadeve opravljali z odloki in z največjo natančno- stjo, ničesar niso delali površno ali naključno. Zato sem vstavil kopije spome- nice in pisem, število poslanih daril in naravo vsake kopija, saj je vsaka izmed njih izstopala po veličastnosti in dovršenosti. Sledi kopija spomenice: 29. »Demetrij velikemu kralju. Ker si mi velel, o kralj, zbrati preostale knji- ge, ki so potrebne za dopolnitev tvoje knjižnice, in obnoviti tiste, ki so pomanj- kljive, sem se z največjo skrbnostjo posvetil izpolnjevanju tvojih želja in zdaj ti lahko predložim naslednji predlog. 30. V knjižnici manjkajo knjige judovske Postave, skupaj z nekaterimi drugimi. Izražene so v hebrejskih črkah in jeziku, a so bile zapisane10 brezbrižno in nenatančno, kot so me obvestili tisti, ki se na to spoznajo; nikoli namreč niso bile deležne kraljeve skrbi. 31. Nujno je, da jih za tvojo knjižnico skrbno pripravimo, saj je postavodaja, ki jo vsebujejo, kolikor je božanskega izvora, polna modrosti in brez vsake napake.11 Zato so se književniki in pesniki ter množica zgodovinopiscev niso sklicevali na te knjige in ljudi, ki so živeli in živijo v skladu z njimi, saj je njihovo pojmovanje življenja tako čisto in sveto, kot pravi Hekataj iz Abdere.12 32. Če se tebi, kralj, 10 σεσήμανται. Pomen glagola ni povsem jasen, saj nekateri strokovnjaki razlagajo, da naj bi izražal idejo »prevajanja« – kar bi predpostavljalo obstoj predhodnih grških prevodov, ki naj bi bili v primerjavi s Septuaginto slabi –, drugi pa v njem razumejo pomen »zapisati, prepisati«, Aristejeva navedba pa se v tem primeru nanaša na hebrejske rokopise judovskih knjig. Bolj verjetna se zdi druga razlaga, v skladu s katero so svete knjige Judov prvič preveden v grščino, kot to opisuje Aristej. 11 Ključna navedba, ki govori o Aristejevem pojmovanju Septuaginte kot svetih spisov aleksandrijskih Judov. Po eni strani je Postava »filozofska«, torej razumna po človeški plati, po drugi strani pa je božanska (θείαν). 12 Grški zgodovinopisec in pironski filozof (4. stol. pr. Kr.), avtor dela Aegyptiaca, ki ga povzema Diodorju Sicilski. Hekataj naj bi obiskal Egipt za časa Ptolemaja I. Po Diodorjevem pričevanju (40.3) je opisal, kako so Judje izšli iz Egipta pod Mojzesovim vodstvom, kako so v Jeruzalemu zgradili tempelj in državo, kako jih je Mojzes razdelil v dvanajst rodov, kar naj bi bilo popolno število. Keria_2022-1_FINAL.indd 185 23. 12. 2022 07:47:08 186 Jan Dominik Bogataj tako zdi, naj se piše vélikemu duhovniku v Jeruzalemu, da pošlje najuglednejše može, starešine, po šest iz vsakega rodu, ki so vešči njihove Postave, da bomo preverili, v katerih točkah večina soglaša, in bomo tako pridobili natančen prevod; postavili ga bomo na vidno mesto, ki bo dostojno glede na vsebino in glede na tvoj namen. Naj te sreča venomer spremlja!« 33. Ko je bila ta spomenica izdana, je kralj ukazal, naj se Eleazarju o tej zadevi napiše pismo, v katerem naj bo tudi poročilo o osvoboditvi judovskih ujetnikov. Dal je tudi petdeset talentov zlata in sedemdeset talentov srebra ter veliko količino dragih kamnov za izdelavo mešalnih posod in skled, mize in daritvenih čaš. Prav tako je ukazal tistim, ki so skrbeli za njegovo zakladnico, naj dovolijo umetnikom, da izberejo vse, kar bi potrebovali v ta namen, in da pošljejo sto talentov v denarju za zagotavljanje tempeljskih daritev in drugih potreb. 34. Popolno poročilo o izdelavi ti bom podal, ko ti bom predložil ko- pije pisem. Kraljevo pismo je bilo naslednje: 35. »Kralj Ptolemaj pozdravlja in izraža naklonjenost vélikemu duhovniku Eleazarju. V naši deželi prebiva veliko Judov, ki so jih za časa svoje nadvlade Perzijci izgnali iz Jeruzalema, in še več tistih, ki so z mojim očetom prišli v Egipt kot ujetniki. 36. Veliko število teh je moj oče postavil v vojsko in jim pla- čeval višje plače. Ko je spoznal zvestobo njihovih vodij, je zgradil trdnjave in jim jih zaupal, da bi preko njih držal egipčansko ljudstvo v strahu. Ko pa sem se jaz povzpel na prestol, sem zavzel prijazen odnos do vseh svojih podanikov, še posebej do tistih, ki so bili vaši državljani. 37. Več kot sto tisoč ujetnikov sem osvobodil in njihovim lastnikom zanje plačal ustrezno tržno ceno; če se je kdaj zaradi strasti množice zgodilo kaj slabega vašim ljudem, sem jim povrnil škodo. Nagib, ki je spodbudil moje ravnanje, je bila želja, da bi ravnal pobožno in se najvišjemu Bogu z daritvijo zahvalil za to, da je moje kraljestvo ohranilo mir in slavo po vsem vesoljnem svetu. Poleg tega sem tiste vaše ljudi, ki so bili v najboljših letih, vpoklical v svojo vojsko, in tiste, ki so bili primerni, da se mi pridružijo, in so bili vredni zaupanja dvora, sem postavil na uradniške polo- žaje. 38. Ker pa želim pokazati hvaležnost tem ljudem in Judom po vsem ve- soljnem svetu ter rodovom, ki bodo šele prišli, sem sklenil, da bo vaša Postava prevedena iz hebrejskih črk, ki so v rabi med vami, v grške črke, da bodo tudi te knjige dodane drugim kraljevim knjigam v moji knjižnici. 39. S tvoje strani bo prijazno in vredno mojega truda, če boš iz vsakega svojega rodu izbral šest starešin, ki uživajo ugled, ki so izvedeni v vaši Postavi in znajo prevajati, da bomo v spornih vprašanjih lahko odkrili soglasje, s katerim se strinja večina, kajti preiskava je najvišjega možnega pomena.13 Upam, da si bom z opravlje- 13 Prva omemba poteka prevajanja, ki v nasprotju s poznejšimi različicami zgodbe, v skladu s katerimi naj bi prevajalci prevajali posamično, njihovi prevodi pa naj bi se na koncu čudežno ujemali do potankosti, ni prav nič čudežno obarvana; prim. Irenej Lyonski, Zoper krivoverstva 3.21.2; Evzebij, Historia Ecclesiastica 5.8.11ss.; Epifanij iz Salamine, De mensura et ponderibus 2–17. Keria_2022-1_FINAL.indd 186 23. 12. 2022 07:47:09 187Aristejevo pismo O nastanku Septuaginte nim delom pridobil velik ugled. 40. Poslal sem Andreja, načelnika svoje tele- sne straže, in Aristeja – moža, ki ju zelo cenim –, da ti predstavita zadevo in ti podarita sto talentov srebra kot moje zavetne darove za tempelj, za daritve in za druge obrede. Če mi boš pisal o svojih željah v teh zadevah, mi boš izkazal veliko uslugo in mi dal zavezo prijateljstva, saj bodo vse tvoje želje izpolnjene v najkrajšem možnem času. Pozdrav!« 41. Na to pismo je Eleazar z odobravanjem odgovoril naslednje: »Elea- zar, véliki duhovnik, kralju Ptolemaju, resničnemu prijatelju, pozdrav! Bodi v dobrem zdravju, kakor tudi kraljica Arsinoë,14 tvoja sestra, in tvoji otroci. To bi bilo dobro in v skladu z našimi željami; tudi sam sem dobrega zdravja. 42. Ko sem prejel tvoje pismo, sem se zelo razveselil zaradi tvojega načrta in plemenite zamisli. Zbral sem vse ljudstvo in pismo javno prebral, da bi spo- znali, kakšno pobožnost imate do našega Boga. In razstavil sem posode, ki si jih poslal, dvajset zlatih in trideset srebrnih, pet čaš ter mizo za darovanje in prinašanje daritev in popravila, ki bi bila potrebna za tempelj, se pravi sto talentov srebra, 43. ki sta jih prinesla Andrej in Aristej, počaščena s tvoje strani, plemenita in dobra moža, ki se odlikujeta tudi po izobrazbi, vredna tvojega ravnanja in pravičnosti v vsakem pogledu. Prenesla sta tudi tvoja sporočila, o katerih sta slišala od mene stvari, ki se dobro ujemajo s tem, kar si napisal. 44. V vsem, kar je zate koristno, tudi če je v nasprotju z naravo,15 ti bom ugodil. To je namreč znak prijateljstva in ljubezni. Saj si tudi ti poskr- bel za velike in nepozabne dobrote za naše državljane na številne načine. 45. Zato smo takoj darovali daritve zate, za tvojo sestro, za tvoje otroke in tvoje prijatelje. Vsa množica je molila, da bi se ti stvari vedno odvile tako, kot si želiš, in da bi ti Bog, ki je vladar vsega, ohranil kraljestvo v miru in slavi, da bi se prepis svete Postave z gotovostjo zgodil na način, ki ti bo koristil. 46. Ko so bili vsi navzoči, sem izbral starešine, plemenite in dobre, po šest iz vsa- kega rodu, ki imajo Postavo in ki sem jih tudi poslal. Zato boš storil dobro dejanje, pravični kralj, če boš ukazal, da se bodo po končanem prepisovanju možje spet varno vrnili k nam. Pozdrav!« 47. Iz prvega rodu so: Jožef, Ezekíja, Zaharíja, Janez, Ezekíja, Elizej. Iz drugega: Juda, Simon, Somóel, Adej, Matatíja, Eshlemíja. Iz tretjega: Neemíja, Jožef, Teodozij, Basej, Orníja, Dakis. 48. Iz četrtega: Jonatan, Abrej, Elizej, Ananíja, Habríja, (Helkíja).16 Iz petega: Izak, Jakob, Jezus, Sabatej, Simon, Levi. Iz šestega: Juda, Jožef, Simon, Zaharija, Somóel, Selemíja. 49. Iz sedmega: Sabatej, Cedekíja, Jakob, Izak, Jezíja, Natej. Iz osmega: Teodozij, Jazon, Jezus, Teodot, Janez, Jonatan. Iz devetega: Teofil, Abram, Arsam, Jazon, Endemija, 14 Verjetno gre za Arsinoe II., sestro in drugo ženo Ptolemaja II. Filadelfa, egipčansko kraljico. 15 Pretiravanje, s katerim je nakazana Eleazarjeva velika dobra volja ustreči kralju. 16 Aristejev seznam v vseh ohranjenih rokopisih prinaša zgolj enainsedemdeset imen, saj navaja zgolj pet mož iz četrtega rodu. Na tem mestu Epifanij ohranja polno število imen, skupaj z manjkajočim Helkijem. Keria_2022-1_FINAL.indd 187 23. 12. 2022 07:47:09 188 Jan Dominik Bogataj Daniel. 50. Iz desetega: Jeremija, Eleazar, Zaharija, Banej, Elizej, Datej. Iz enaj- stega: Samuel, Jožef, Juda, Jonatan, Haléb, Dositej. Iz dvanajstega: Isél, Janez, Teodozij, Arsam, Abiét, Ezekiel.17 Vseh skupaj dvainsedemdeset.18 V poglavjih 51–120 sledita dve veliki digresiji. Najprej je podan izčrpen opis daril, ki jih je kralj poslal jeruzalemskemu vélikemu duhovniku (51-82), nato pa opis Jeruzalema in tamkajšnjega templja, kot ga je videl in doživel Aristej (83- 120): tempeljska vrata, zavesa in oltar, oskrba z vodo, duhovniške dolžnosti pri žrtvovanju, oblačila vélikega duhovnika, mestno središče in njegovi varuhi, ulice mesta in okolice ter celo gospodarstvo vse države. 120. […] Prevajanje bom opisal v nadaljevanju. 121. Véliki duhovnik Eleazar je izbral najboljše može, ki so premogli najvišjo kulturo, kakršno bi pričakovali od njihovega plemenitega porekla: niso bili le vešči judovske knji- ževnosti, ampak so najbolj natančno preučevali tudi grško kulturo. 122. Zato so bili posebej usposobljeni tudi za delo na poslaništvih19 in so to dolžnost prevzeli, kadar koli je bilo to potrebno. Imeli so veliko sposobnost za pogo- vore in razpravljanje o Postavi. Zavzemali so se za srednjo pot, ki je vedno najboljša. Izogibali so se grobemu in nevljudnemu vedenju ter so bili obenem daleč nad mislijo, da bi si pripisovali premoč nad drugimi. V pogovoru so bili pripravljeni prisluhniti in dati ustrezen odgovor na vsako vprašanje. Vsi so to skrbno upoštevali in si predvsem prizadevali, da bi drug drugega prekašali v spoštovanju, in vsi so bili vredni svojega vodje in njegove kreposti. 123. In po tem, da se niso hoteli odtrgati od njega, je bilo mogoče opaziti, kako so ljubili Eleazarja in kako je on ljubil njih. Kajti poleg pisma, ki ga je napisal kralju o njihovi varni vrnitvi, je tudi Andreja iskreno prosil, naj si prizadeva za isti cilj, in tudi mene pozval, naj pomagam po svojih najboljših močeh. 124. Čeprav sva trdno obljubila, da se bova zadevi posvetila z vso pozornostjo, je Eleazar dejal, da je še vedno zelo prizadet, saj je vedel, da je imel kralj v svoji ljubezni do dobrote za največji privilegij, da ga, kadar je slišal za človeka, ki je po kul- turi in modrosti presegal svoje tovariše, povabi na svoj dvor. 125. Slišal sem namreč za njegovo preudarno govorjenje, da bi si z zagotovitvijo pravičnih in preudarnih ljudi ob sebi pridobil največjo zaščito za svoje kraljestvo, saj bi mu takšni prijatelji brez zadržkov dajali najkoristnejše nasvete. In možje, ki jih je k njemu zdaj poslal Eleazar, so nedvomno imeli te lastnosti. 126. Prisegel je, da teh mož ne bi nikoli izpustil, če bi ga gnala le njegova osebna korist, ampak jih je poslal v skupno korist vseh državljanov. 127. Pojasnil je namreč, da dobro 17 Imena najverjetneje ne izvirajo iz Palestine, marveč iz tedanje judovske diaspore v Egiptu, zato v njih ne moremo iskati pravih imen prevajalcev. 18 Jožef Flavij sicer ohranja Aristejevo trditev, da je Eleazar izbral dvainsedemdeset mož, vendar pozneje ne navede vseh imen posamič in zapiše, da vseh »sedemdeset« ni nujno imenovati. Verjetno gre za aluzijo na sedemdeset starešin, ki so se z Mojzesom povzpele na goro o prejemu Postave; prim. 2 Mz 24,1–2, 9–11. Tudi v Platonovi idealni državi naj bi bilo dvanajst rodov. 19 Grški izraz πρεσβεία se nanaša na pravice starešin oz. na določen položaj. V 1. in 2. knjigi Makabejcev srečamo judovska poslaništva, npr. v Rim (1 Mkb 8; 12; 14; 15; prim. 2 Mkb 4,11). Keria_2022-1_FINAL.indd 188 23. 12. 2022 07:47:09 189Aristejevo pismo O nastanku Septuaginte življenje sestoji iz upoštevanja zakonskih predpisov, ta cilj pa se veliko doseže bolj s poslušanjem kot z branjem.20 Iz te in drugih podobnih izjav je bilo raz- vidno, kakšen ji je bil njegov odnos do njih. 128. Vredno je na kratko spomniti na njegove razlage, ki jih je podal v odgo- vor na naša vprašanja.21 Mislim namreč, da večina ljudi čuti radovednost v zvezi z nekaterimi določbami Postave, zlasti glede tistih o mesu in pijači ter o živalih, ki so priznane za nečiste. 129. Ko smo ga vprašali, zakaj nekatere živali veljajo za nečiste za uživanje, druge pa za nečiste celo na dotik – kajti čeprav je Postava natančna v večini zadev, je še posebej natančna pri takšnih zadevah, kot so te –, ko pa obstaja le ena oblika stvarstva, je svoj odgovor začel takole: 130. »Ali vidiš, da se v primeru, ko se ljudje družijo s slabimi, sami navadijo njihovih razvad in trpijo vse življenje; če pa živijo z modrimi in preudarnimi, najdejo način, kako se izogniti nevednosti in spremeniti svoje življenje. 131. Naš zakonodajalec22 je najprej določil načela pobožnosti in pravičnosti ter jih učil točko za točko, ne le s prepovedmi, ampak tudi s primeri, s katerimi je prikazoval škodljive učinke gre- ha in kazni, ki jih Bog izreka krivcem.« 132. Eleazar je namreč najprej dokazal, da obstaja samo en Bog in da se njegova moč kaže po vsem vesolju, saj je vsak kraj napolnjen z njegovo oblastjo in nobena stvar, ki jo ljudje na zemlji delajo na skrivaj, ne uide njegovi vednosti. Kajti vse, kar človek stori, in vse, kar se bo zgodilo v prihodnosti, je njemu znano. 133. Ko je te resnice skrbno razdelal in pojasnil, je pokazal, da četudi bi človek mislil storiti zlo – da ne rečem, da bi ga dejansko uresničil –, ne bi ušel razkritju, saj je jasno povedal, da Božja moč prežema vso Postavo. 134. Izhajajoč iz tega je nato pokazal, da vsi ljudje, razen nas samih, verjamejo v obstoj številnih bogov, čeprav so sami veliko močnejši od bitij, ki jih v prazno častijo. 135. Ko namreč naredijo kipe iz kamna in lesa, pra- vijo, da so to podobe tistih, ki so izumili nekaj koristnega za življenje, in jih ča- stijo, čeprav imajo jasne dokaze, da nimajo nobenih čutil. 136. Povsem neumno bi bilo namreč domnevati, da je kdo postal bog zaradi svojih zaslug. Preprosto so namreč vzeli nekatere že ustvarjene predmete in z njihovim združevanjem pokazali, da imajo novo uporabnost: sami niso ustvarili bistva stvari. 137. Zato je zaman in neumno, če ljudje iz ljudi, podobnih sebi, delajo bogove. V naših časih je namreč veliko takih, ki so veliko bolj iznajdljivi in veliko bolj izobraženi od ljudi iz prejšnjih dni, ki so bili pobožni, pa jih kljub temu ne bi nikoli prišli častit. Ustvarjalci in avtorji teh mitov mislijo, da so najbolj modri med Grki. 138. Zakaj bi morali govoriti o drugih omikanih ljudeh, Egipčanih in podobnih, ki se zanašajo na divje zveri in večino vrst plazilcev in živine ter jih častijo in jim darujejo daritve, ko so živi in ko so mrtvi? 20 Izjava ne izraža kakšnega prezira do branja (prim. § 283, 305), temveč izraža kontrast v zvezi s prihodnostjo, ko bodo prevajalci opravili svoje delo in bo za (glasno) branje na voljo prevod. 21 Ti odstavki so uvod v dolgo poglavje, v katerem véliki duhovnik Eleazar ponuja apologijo judovske Postave. 22 Tj. Mojzes. Keria_2022-1_FINAL.indd 189 23. 12. 2022 07:47:09 190 Jan Dominik Bogataj 139. Ker pa je bil naš zakonodajalec moder človek in od Boga posebej obdarjen, da je razumel vse stvari, je izčrpno preučil vsako podrobnost in nas ogradil z nepremagljivimi nasipi in železnimi zidovi, da se sploh ne bi mešali z drugimi narodi, ampak bi ostali čisti po telesu in duši, brez praznih predstav in bi častili edinega vsemogočnega Boga nad vsem stvarstvom. 140. Zato nas vodilni egipčanski duhovniki, ki so skrbno preučili mnoge zadeve in se spoznajo na zadeve, imenujejo »Božji možje«. To je naziv, ki ne pripada preostalemu človeštvu, temveč le tistim, ki častijo pravega Boga. Ostali niso ljudje Boga, ampak mesa, pijače in oblačil. 141. Vsa njihova naravnanost jih namreč vodi k temu, da v teh stvareh najdejo uteho. Med našimi ljudmi se take stvari ne štejejo za pomembne, marveč je skozi vse njihovo življenje nji- hov glavni premislek Božje gospostvo. 142. Zato nas je, da nas ne bi pokva- rila kakšna gnusoba ali da ne bi našega življenja sprevrglo zlobno občevanje z nečistimi, z vseh strani ogradil s pravili čistosti, ki veljajo glede tega, kar jemo, pijemo, česar se dotikamo, kar slišimo ali vidimo. 143. Kajti čeprav so si, če govorimo na splošno, vse stvari po svojem naravnem ustroju podobne, saj jih vse upravlja ena in ista moč, pa je v vsakem posameznem primeru globok razlog, zakaj se nekaterih stvari vzdržujemo, druge pa uživamo v skupni rabi. V poglavjih 144–171 sledijo Eleazarjeve alegorične razlage posebnih vprašanj glede hrane. Nobeno od Mojzesovih strogih pravil ni sámo cilj in namen po sebi, ampak je namenjeno duhovni popolnosti. Na primer: ptice, ki se jih sme jesti, so blage narave in čiste, ker se hranijo z žiti, medtem ko so ptice, ki jih je prepovedano jesti, divje in krvoločne, ker se prehranjujejo z ubijanjem šibkejših od sebe. Za to določbo o prehrani je pravzaprav pripo- ročilo, kakšen značaj je treba razviti. Tako je z vsemi drugimi podrobnostmi Mojzesove Postave. Ko je Eleazar potešil radovednost svojih gostov, je preva- jalce na pot poslal. 172. Ko je Eleazar opravil daritev, izbral odposlance in pripravil mnoga darila za kralja, nas je z vsem spremstvom odposlal na pot. 173. Ko smo pri- speli v Aleksandrijo, je bil kralj takoj obveščen o našem prihodu. Ob vstopu v palačo sva z Andrejem toplo pozdravila kralja in mu izročila pismo, ki ga je napisal Eleazar. 174. Kralj si je zelo želel srečanja z odposlanci in je ukazal, da je treba vse druge uradnike odpustiti in odposlance takoj poklicati k njemu. 175. To je vzbudilo splošno začudenje, saj je običajno, da so tisti, ki pridejo h kralju na sprejem glede pomembnih zadev, sprejeti k njemu peti dan, odpo- slanci kraljev ali zelo pomembnih mest pa si s težavo zagotovijo vstop na dvor v tridesetih dneh. Toda ti ljudje so se mu zdeli vredni večje časti, saj je tako vi- soko cenil njihovega gospodarja, zato je takoj odpustil tiste, katerih prisotnost se mu je zdela odveč, in se še naprej sprehajal, dokler niso prišli in jih je lahko sprejel. 176. Ko so vstopili z darovi, ki so jih poslali z njimi, in z različnimi per- gamenti, na katerih je bila Postava napisana z zlatimi judovskimi črkami, saj Keria_2022-1_FINAL.indd 190 23. 12. 2022 07:47:09 191Aristejevo pismo O nastanku Septuaginte je bil pergament čudovito pripravljen in povezava med stranmi tako izvedena, da je bila nevidna, jih je kralj, takoj ko jih je videl, začel spraševati o knjigah. 177. Ko so pergamentne zvitke izvlekli iz prevlek in jih razgrnili, je kralj dolgo časa stal in se nato približno sedemkrat poklonil ter rekel: »Zahvaljujem se vam, možje, še bolj pa tistemu, ki vas je poslal, predvsem pa Bogu, čigar izreki so to.« 178. In ko so vsi, odposlanci in tudi drugi, ki so bili navzoči, hkrati in v en glas vzkliknili: »Bog obvaruj kralja!«, je planil v solze veselja. Njegova vzvi- šena duša in občutek neizmerne časti, ki mu je bila izkazana, sta ga namreč prisilila, da je jokal od sreče. 179. Naročil jim je, naj zvitke pospravijo, in po- tem, ko jih je pozdravil, dejal: »Prav je bilo, bogaboječi možje, da sem najprej izkazal spoštovanje knjigam, zaradi katerih sem vas poklical sem, in da sem vam potem, ko sem to storil, izročil desnico. Zaradi tega sem najprej storil to. 180. Določil sem, da bo ta dan, na katerega ste prišli, ohranjen kot velik dan in se bo praznoval vsako leto za čas mojega življenja. Naneslo je, da je to tudi obletnica moje pomorske zmage nad Antígonom. Zato bom danes z veseljem slavil z vami. 181. Vse, kar boste potrebovali,« je rekel, »bo pripravljeno za vas na primeren način in tudi zame skupaj z vami.« Ko je izrazil svoje veselje, je ukazal, naj jim dodelijo najboljše prostore v bližini središča mesta in pripra- vijo pogostitev. V poglavjih 182–300 srečamo še eno veliko digresijo v zvezi z glavno temo. Gre za opis kraljevih pogovorov z uglednimi gosti iz Jeruzalemu ob sedmih zaporednih pogostitvah, simpozijih. Izrazito grški ton teh dialogov gre z roko v roki z njihovim političnim podtonom, značilnim za ideologijo helenističnih kraljev, ki so si prizadevali zagotoviti božansko oporo za svoj vladarski položaj. Kraljevo prvo vprašanje, naslovljeno na najstarejšega go- sta, je bilo, kako zagotoviti trajno stabilnost svojemu kraljestvu. Pričakovani odgovor je bil: s posnemanjem samega Boga. Vsa vprašanja so pretežno po- litične narave, na primer, kako biti nepremagljiv v vojni, nanje pa judovski modreci odgovarjajo na relativno nevtralen način, da ustrezajo kozmopolit- skemu helenistično-judovskemu vzdušju takratne Aleksandrije. Potem ko so se pogostitve in pogovori končali z zadovoljstvom vseh, se je začelo prevajal- sko delo. 301. Tri dni pozneje je Demetrij vzel može in se po nasipu, dolgem se- dem stadijev, podal na otok, prečkal most in se odpravil proti severnim pre- delom.23 Tam jih je zbral v hiši, zgrajeni na morski obali, ki je bila prelepa in na zelo tihem kraju, ter jih povabil, naj opravijo delo prevajanja, saj jim je bilo na voljo vse, kar so potrebovali za ta namen. 302. Tako so se lotili dela in se med seboj usklajevali o vsakem mestu s pomočjo primerjanja. Kar je nastalo na podlagi njihovega ujemanja, je bilo pod Demetrijevim vodstvom 23 Že v antiki so otok poistovetili s Farosom; prim. Filon Aleksandrijski, De vita Moysis 2.35. Tudi Strabon (Geographica 17.792) govori o sedmih stadijih valobrana (z dvema prehodom za ladje), ki so otok Fáros ločevali od kopnega. Keria_2022-1_FINAL.indd 191 23. 12. 2022 07:47:09 192 Jan Dominik Bogataj ustrezno zapisano.24 303. Zbor je trajal do devete ure. Potem so bili prosti, da so poskrbeli za svoje telesne potrebe; vse, kar so želeli, jim je bilo bogato priskrbljeno. 304. Poleg tega je Dorotej zanje vsak dan pripravljal isto, kot je pripravljal za kralja samega – tako je namreč ukazal kralj. Zgodaj zjutraj so se vsak dan pojavili na dvoru in se po pozdravu kralju vrnili na svoje mesto. 305. In kot je navada vseh Judov, so si umivali roke v morju, da bi molili k Bogu, nato pa so se posvečali branju in pojasnjevanju vseh podrobnosti.25 306. Vprašal sem jih tudi naslednje: »Zakaj si umivate roke pred molitvijo?« Pojasnili so, da je to pričevanje, kako niso storili nič slabega, kajti vsako delovanje se izvaja z rokami. Na svoj plemeniti in sveti način imajo vse za simbol pravičnosti in resnice. 307. Kot sem že povedal, so se vsak dan sre- čevali na tem kraju, ki je bil navdušujoč zaradi svoje tišine in svetlobe, da bi dokončali zadano nalogo. Zgodilo se je, da je bilo delo prevajanja končano v dvainsedemdesetih dneh, kakor da bi se to pripetilo s kakšnim določenim namenom. 308. Ko je bilo delo končano, je Demetrij zbral množico Judov na kraju, kjer je bil prevod narejen, in ga vsem prebral v navzočnosti prevajalcev. Te je množica zelo lepo sprejela zaradi velikih dobrin, ki so jim jih podelili. 309. Tudi Demetrija so toplo pohvalili in ga pozvali, naj njihovim voditeljem priskrbi ko- pijo, saj je prepisal celotno Postavo.26 310. Ko so zvitke prebrali, so duhovniki in starešine prevajalcev ter nekateri iz politevme27 in voditelji ljudstva vstali in rekli: »Ker je bil narejen tako odličen in svet prevod z vso natančnostjo, je edino prav, da ostane takšen, kakršen je, in da se v njem nič ne spreminja.« 311. Vsi so 24 Prevajalci so torej skupaj dosegli dogovor o prevodu – kar nakazujeta izraza σύμφωνος oz. συμφωνία (prim. § 32) –, po katerem je Demetrij napisal uradno različico prevoda. Zdi se, da Aristej opisuje podoben proces primerjanja rokopisov (t. i. collatio), kot so ga aleksandrijski učenjaki uporabljali za študij Homerja, le da gre tu za primerjanje med prevodi vsakega prevajalca posebej. Poleg tega za razliko od poznejših re-interpretacij Aristej ne prikazuje prevoda kot čudežnega dogodka, ki ga posebej vodi ali navdihuje Bog. 25 Tudi aleksandrijski strokovnjaki za Homerja so, kakor poroča Dionizij Tračan, najprej besedilo naglas prebrali in nato podali razlago. Aristejev izraz za razlago, διασάφησις, je zelo redek in izhaja iz glagola διασαφέω, ki pomeni razjasniti, pojasniti. V Septuaginti je uporabljen v 1 Mz 40,8, kjer označuje Jožefovo »razlago« faraonovih sanj, za razliko od izraza ἐξηγητής, ki v tem kontekstu označuje faraonove razlagalce (1 Mz 41,8.24), nezmožne razlage njegovih sanj. Če je Aristej v svoje delo namenoma vpeljal to razlikovanje med διασάφησις in ἐξήγησις, lahko razberemo, da je s tem preko aluzije na superiornost bibličnega junaka nad faraonovimi dvorjani želel namigniti tudi na večji pomen Svetega pisma v odnosu do poganskih aleksandrijskih slovničarjev. 26 Gre za implicitno priznanje, da izvorni prevod pripada kralju. 27 Ni povsem jasno, kolikšno stopnjo formalne in organizacijske samostojnosti je judovska politeuma – to je bodisi judovska etnična politična organizacija z uradniki in svojo jurisdikcijo, nekakšna država znotraj države, bodisi zgolj prostovoljno društvo, ki ga povezuje kultno življenje –, imela v Aleksandriji. Poleg te Aristejeve omembe za Aleksandrija so iz ptolemajskega obdobja znane še judovske politeume v Bereniki, Cirenaiki, v bližini Leontopolija in v Herakleopoliju. Aristejev poudarek je na tem, da so tudi najvišje judovske družbene oblasti potrdile prevod. Keria_2022-1_FINAL.indd 192 23. 12. 2022 07:47:09 193Aristejevo pismo O nastanku Septuaginte izrazili svoje odobravanje.28 Naročili so jim, naj v skladu s svojo navado izrečejo prekletstvo nad vsakim, ki bi kar koli spremenil, bodisi da bi kar koli dodal ali kakor koli spremenil katero koli od zapisanih besed ali kar koli izpustil.29 To je bilo storjeno z zelo modrim namenom, da se bo knjiga ohranila nespremenjena za vse prihodnje čase. 312. Ko so o tem poročali kralju, se je zelo razveselil, saj je menil, da je bil načrt, ki si ga je zamislil, neomajno dovršen. Prebrali so mu celotno besedilo in zelo je bil presenečen nad umom zakonodajalca. Rekel je Demetriju: »Kako to, da se nobenemu od zgodovinopiscev ali pesnikov ni zdelo vredno omeniti tako čudovitega dosežka?« 313. Odgovoril je: »Ker je Postava sveta in od Boga dana. Nekatere od tistih, ki so se nameravali ukvarjati z njo, je Bog udaril in so zato odstopili od svojega namena.« 314. Demetrij je povedal, kako je od Teopompa30 slišal, da ga je več kot trideset dni spravljalo ob pamet, ker je nameraval v svojo zgodovino vključiti nekatere dogodke iz zgodnejših in nekoliko nezanesljivih prevodov Postave. Ko si je malo opomogel, je prosil Boga, naj mu pojasni, zakaj se mu je zgodila ta nesreča. 315. V mu je bilo sanjah razodelo, da je iz nečedne radovednosti želel posredovati Božje resnice prepro- stim ljudem, in tako je od tega odstopil ter ozdravel. 316. Tudi iz ust Teodekta,31 enega od tragiških pesnikov, sem slišal, da ga je, ko je nameraval nekatere v Bi- bliji32 zapisane dogodke navesti v eni od svojih iger, prizadel glavkom na obeh očeh. Ko je spoznal razlog, zakaj ga je doletela ta nesreča, je več dni molil k Bogu in je ozdravel. 317. Ko je kralj, kot sem že povedal, prejel Demetrijevo razlago o tej za- devi, se je poklonil in ukazal, da je treba zelo paziti na knjige in jih spoštljivo varovati. 318. Prevajalce je pozval, naj ga po vrnitvi v Judejo pogosto obiščejo, saj je bilo po njegovih besedah prav, da jih je nato poslal domov. Ko pa se bodo vrnili, kot je prav, jih bo obravnaval kot prijatelje in od njega bodo prejeli bo- gata darila. 319. Odredil je, naj se pripravijo na vrnitev domov, in z njimi je ravnal nadvse prijazno. Vsakemu od njih je podaril tri oblačila iz najboljšega blaga, dva talenta zlata, čašo, vredno en talent, in celotno pohištvo za triklinij. 320. Skupaj s spremstvom je Eleazarju poslal deset ležišč s srebrnimi nogami in vso potrebno opremo, čašo, vredno trideset talentov, deset oblačil, škrlat, 28 Glasna potrditev s strani ljudstva je aluzija na biblične pripovedi, kjer prav tako ljudstvo potrdi to, kar je zavezujoče; prim. 1 Mz 24,3-7; 2 Kr 23; Neh 8,1-8. Na splošno celoten prizor spominja na sprejem Postave na Sinaju. 29 Prim. 5 Mz 4,2; 4,25-26; 28. Nespremenljivost besedila se ne nanaša toliko na določeno fiksnost besedila kot tákega, marveč na pomen odnosa med izvirnikom in prevodom, ki je bil narejen na podlagi najboljših hebrejskih rokopisov s strani najboljših prevajalcev – in to pod kraljevim zavetništvom z blagoslovom vélikega duhovnika. 30 Grški zgodovinopisec s Hiosa (4. stol. pr. Kr.), ki je bil po smrti Aleksandra Velikega z otoka izgnan in je našel zatočišče v Egiptu pod Ptolemajem I. 31 Grški retorik in tragiški pesnik (4. stol. pr. Kr.), prijatelj Aristotela. Skupaj s Teopompom je bil Izokratov učenec. 32 Gre za najstarejše mesto, kjer je izraz βίβλος v ednini uporabljen za označevanje »celotnega« Svetega pisma; prim. τὰ βιβλία τοῦ νόμου (1 Mkb 1,56). Drugače Aristej za Sveto pismo uporablja izraza ἡ γραφή (§ 155, 168) in τὰ λόγια (§ 158). Keria_2022-1_FINAL.indd 193 23. 12. 2022 07:47:09 194 Jan Dominik Bogataj veličastno krono, sto kosov najboljšega tkanega platna, pa tudi sklede, posode in dve zlati čaši za zavetno daritev. 321. Pisno ga je prav tako pozval, naj, če bi se kdo od mož raje vrnil k njemu, nikogar ne ovira. Zanj je bil namreč velik privilegij uživati v družbi tako učenih mož in bi svoje bogastvo raje zapravil zanje kot za nesmiselnosti. 322. Zdaj imaš, Filókrat, v skladu z mojo obljubo celotno zgodbo. Mislim, da boš v teh zadevah našel večji užitek kot v knjigah mitologov. Ti si namreč predan preučevanju tistih stvari, ki lahko koristijo duši, in za to porabiš ve- liko časa. Poskušal bom pripovedovati o preostalih dogodkih, ki so vredni zapisa, da si boš z njihovim prebiranjem zagotovil najvišjo nagrado za svojo gorečnost. Jan Dominik Bogataj Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta jan.bogataj@teof.uni-lj.si Keria_2022-1_FINAL.indd 194 23. 12. 2022 07:47:09