KULTURNO POLITIČNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt - Izhaja v Celovcu — Erschemungsort Klagenfurt pa |}a |ja LETNIK XXII. / ŠTEVILKA 48 CELOVEC, DNE 26. NOVEMBRA 1970 CENA 2.50 SLLINGA V središču proračunske debate manjšinska in gospodarska politika V torek se je začela v koroškem deželnem zboru debata o deželnem proračunu za leto 1971, ki bo trajala do petka. Debata je bila izredno odprta, hkrati pa je po svoji ostrini zasenčila vse dosedanje. Največjo pozornost so poslanci posvetili problemu slovenske skupnosti, t. j. manjšinski in gospodarski politiki. Redni proračun znaša 1,887,365.000 šilingov in je za 9,2 odstotka višji od lanskega. Od leta 1969 do 1970 se je le ta zvišal za 13 odstotkov. Čeravno bodo o proračunu razpravljali štiri dni, se nobena njegova številka ne bo spremenila. Knjižni dar Mohorjeve družbe Že nad sto let razpošilja Mohorjeva družba v Celovcu pred božičnimi prazniki svoj vsakoletni knjižni dar. To je prav gotovo kulturni dogodek prve vrste. Na čelu knjižnega daru je vsakoletni Koledar, prava družinska knjiga, ki vsebuje poleg običajnega koledarskega dela vrsto zanimivosti. Koledar za 1971 poroča o predstoječi koroški sinodi, ki naj bi sklepe drugega vatikanskega koncila uresničila v škofijskem merilu. Daljše poročilo prinaša ta družinska knjiga o devetstoletnici krške škofije, katero bomo praznovali leta 1972. Sicer je devetsto let od pričetkov naše škofije v krški dolini. Škofija je medtem doživela marsikatero spremembo. Pred malo več kot sto leti je s prenosom sedeža labotske škofije iz Št. Andraža v Maribor pripadel koroški del labotske škofije krški škofiji, torej je predvsem Podjuna šele nad sto let del krške škofije. Po prvi svetovni vojni sta bili od koroške kronovine odrezani Mežiška dolina in Kanalska dolina, prva je bila po drugi svetovni vojni tudi v cerkvenem pogledu dodeljena mariborski škofiji in druga pa videmski škofiji. Zanimiv je tudi prikaz prilik, v katerih so se Slovenci znašli v raznih poklicih v vseh evropskih državah. Koledar se nadalje spominja raznih koroških prilik na političnem in šolskem področju ter tudi petdesetletnice ljubljanske univerze in teološke fakultete. Izredno zanimiv je tudi pregled udov in poverjenikov Mohorjeve družbe po svetu. To dejstvo jasno dokazuje, da družba tudi še danes veže Slovence, ki so raztreseni po vseh kontinentih. Tako najdeš v tem seznamu tudi koroškega rojaka dr. Janka Mi-kulo, ki ima v Avstraliji 40 udov Mohorjeve na svojem zapisu. Knjižni dar za leto 1970 je imel Kumrovega »Po sili vojaka«, ki je dobil pozneje še drugi del. Dar za 1971 pa prinaša v knjigi «Od Dn j estra do Piave« vojna poročila Franca Arnejca iz prve svetovne vojne. Poročila iz ruske in predvsem pa iz soške fronte so živa in bodo zanimala pred vsem starejše bralce. »Še so srečni zakoni« je rezultat ankete. Na splošno v javnosti postanejo vidni le razdrapani zakoni in o teh se dosti govori in šušlja. Tam pa, kjer so razmere v redu, ostane sreča v družini, dostikrat na zunaj nevidna. Imenovana knjiga pa kaže starim in mladim parom, da je v njihovi moči ustvarjati in ustvariti družinsko srečo. Večernice »Petrinka« od I. Matičiča pa so slika slovenske matere, ki na majhni kmetiji z možem v skromnih razmerah vzgoji trinajst otrok. Trdo je življenje vse družine. Le ob košnji je moralo biti vse najboljše, kar premore nebo in hiša, celo ješprenj s svinjino, štruklji in vino. Pri težkem gozdarskem delu pa je za človeka in živinče pri vsakem vremenu bil le suh kruh in. težaško delo. Da je pri knjižnem daru tudi »Pratika« se razume, saj to je še tudi danes tista knjiga, ki »odloča« o lepem in slabem vremenu. Knjižni dar dobite pri poverjeniku v fa-ri in tudi v knjigarni Mohorjeve družbe v Celovcu. Tudi letošnje knjige vam bodo pripravile marsikatero prijetno uro in vam nudile mnogo poučnega. Kot prvii je v debati o proračunu govoril dieželmi poslanec Svobodnjaške stranke Kaufmann, ki je med drugim zahtevali nov poslovni red in spremembo deželne ustave, na 'podlagi kaitare bi njegova stranka spet lahko prišla v vlado. Seveda pa je v svojem govoru, kar si je nemogoče predstavljati, načel tudi manjšinsko vprašanje ter zahteval zakon za ugotavljanje koroške slovenske skupnosti. Poslanec Knafl (Avstrijska ljudska stranka) se je v svojih izvajanjih izrekel proti ustanovitvi podjetja »Gorenje« v Pliberku. Kar se pa manjšine tiče, meni Knafl, naj bi na podlagi ljudskega glasovanja v dvojezičnih občinah uredili manjšinsko vprašanje, kajti le na ta način bi prišli Slovenci po njegovem mnenju do svojih pravic. Predlog, ki ga je iznesel Knafl, ni nov. Izdelala ga je prejšnja zvezna vlada. Vendar smo koroški Slovenci že tedaj odklonili ta način reševanja, ker odklanjamo ugotavljanje manjšine, v katerikoli obliki in ker o tem, ali naj država izvede mednarodne obveznosti, ne more biti glasovanja. Namestnik dieželliniegiai glatvamjia Suchamek je v glavni debati semamrii deždtni zbor o načrtu ustanovitve filiale »Gorenje« v Pliberku. Zaenkrat tega podjetja 'tam še ni, če pa mu bomo dali dovoljenje za naselitev, ga 'bomo podprii prav tako koit vse druge. V imenu Socialistične stranke sta glavni govornik, deželni svetnik Wagner, kot tu- ri Večkrat smo na različnih mestih pisali in opozarjali, da je manjšinska politika Avstrije daleč od politike pomiritve in sprave v dvonarodnem prostoru in da v svojih prizadevanjih na Koroškem sledi logiki prisilne raznaroditve slovenskega prebivalstva. Zadnje potrdilo naših trditev je bilo veliko slavje 10. oktobra 1970 v Celovcu ob petdesetletnici koroškega plebiscita, ki se je nedaleč od meje končal z več kot petdeset let starimi velikonemški-mi gesli in vojaško parado. Ta manifestacija nemškega konzervati-vizma in nacionalnega primitivizma je v sodobnem svetu vsesplošne integracije gotovo smešen preostanek preteklosti. Zdi pa se nam, da je s prisotnostjo in aktivno udeležbo predsednika republike Avstrije Franza Jonasa in predsednika vlade Bruna Krei- di deželni glavar Sima jasno odklonila ugotavljanje manjšine kot neprimerno sredstvo za reševanje koroškega manjšinskega vprašanja. Deželni glavar se je izrekel v svojem go- skega postala ta manifestacija ne le informacija o stopnji notranjega razvoja avstrijske družbe, pač pa tudi več kot formalno potrdilo o nestrpni in diskriminacijski nacionalni avstrijski politiki, ki je tako namesto lokalnega dobila tudi državno obeležje. Avstrija in Jugoslavija sta obe podpisnici avstrijske državne pogodbe iz leta 1955, ki ureja tudi manjšmsko vprašanje. Zvezni in slovenski izvršni svet vztrajno kažeta svojo voljo za najboljše odnose, avstrijska politika pa nikakor ne gre v tej smeri. Na to nas še posebej opozarjata resolucija Zveze slovenskih organizacij na Koroškem z dne 26. oktobra 1970, poslana kanclerju Kreiskemu ter koroškemu deželnemu glavarju Simi, ter pismo Narodnega sveta koroških Slovencev z dne 8. novembra 1970, varu za nadaljevanje mirnega sožitja na Koroškem in za politiko dobrega sosedstva. Čas bi že bil, da bi napravili konec ekstremizmu na obeh straneh. Ponovno moramo v tej zvezi ugotoviti, da se zahteva po likvidaciji Slovencev nikakor ne more primerjati z zakonito zahtevo po dvojezičnih napisih. še vedno čakamo na tozadevne ukrepe oblasti, ki dobro vedo, da je ta Heimat-dienstova dejavnost po državni pogodbi prepovedana. Kar se pa tiče diskusije o manjšinskem vprašanju, ki je bila te dni na Dunaju (glej glavni članek na 3. str. »Avstrija mora zaščititi svoje manjšine«), je Hains Sima dejal, da Koroška ne potrebuje nasvetov znanstvenikov-teoretikov, ti naj, le prepustijo reševanje manjšinskih vprašanj praktikom. poslano voditeljem obeh vodilnih avstrijskih političnih strank Pittermannu in Korenu, kakor tudi pisanje naprednejših avstrijskih časopisov, ki so proslavo 10. oktobra označili kot nestrpno in nedemokratično. Z ozirom na izredno skope in pomanjkljive informacije v zvezi z vašo letošnjo dejavnostjo vas prosimo, da nas seznanite z vašimi prizadevanji za reševanje perečega manjšinskega vprašanja, z vašim stališčem do dogodkov ob petdeseti obletnici plebiscita ter z vašim bodočim delovanjem v zvezi s tem problemom. 2. Kljub temu, da se odnosi med Jugoslavijo in Italijo neprestano izboljšujejo in se na obeh straneh pojavlja težnja odpraviti ostanke problemov, ki so dolgo kalili meddržavne odnose, obstajajo še vedno sporna vprašanja, preko katerih nikakor ne moremo z mirno vestjo. Pri tem mislimo zlasti na dejstvo, da Italija še danes ni pripravljena ratificirati Londonskega sporazuma iz leta 1954, da ni uresničila vrste temeljnih določb sporazuma, nanašajočih se na slovensko šolstvo, uradovanje v slovenščini in na javne napise v slovenščini, da puščajo italijanske oblasti nekaznovane vrsto izpadov proti slovenski manjšini, skrunjenje spomenikov in slovenskih objektov. Zadnji primer je premazanje slovenske šole s kljukastimi križi v Gorici v noči od 14. do 15. novembra 1970. Podobno kot za Avstrijo vas prosimo, da nam pred nameravanim obiskom predsednika Tita v Italiji sporočite, kakšna so bila vaša letošnja prizadevanja, kakšna so (Dalje na 5. strani) SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU gostuje s tragedijo Otona Župančiča VeronikalDeseniška Režija: Franci Križaj Scena: Avgust Lavrenčič Kostumi: Mija Jarčeva V NEDELJO, 6. dec. 1970, ob 11,30 v farni dvorani v ŽELEZNI KAPLI in ob 19,30 v farni dvorani v ŠMIHELU PRI PLIBERKU PONEDELJEK, 7. dec., ob 19,30 v kino dvorani v BOROVLJAH TOREK, praznik Brezmadežne, 8. decembra 1970, ob 19. uri v farni dvorani v ŠT. JAKOBU V ROŽU. Na prireditev vas vljudno vabita Krščanska kutuma zveza v Celovcu in Slovenska prosvetna zveza v Celovcu Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, pri voditeljih farne mladine, v pisarni Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze in eno uro pred pričetkom predstav. Glas k dogodkom v deželi Oster poziv ljubljanskih študentov Treba je poslušati tudi glasove iz inozemstva, kjer gledajo sila kritično na koroški položaj. Tokrat je to glas iz matične domovine Slovenije, glas študentovske mladine, ki zaupa in verjame samo dejstvom. Pismo, naslovljeno »Vsem koroškim Slovencem«, in resolucija, poslana državnemu sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu, nam pokažeta, kako gledajo slovenski študentje v Ljubljani položaj koroških Slovencev v letu 1970, posebej pa še situacijo, kakršna se nudi svetu po 50-letnici ljudskega glasovanja. Državnemu sekretarju za zunanje zadeve v Beogradu OD TEDNA DO TEDNA SESTANEK MED JUŽNOTIROLSKO VP IN TIROLSKO VLADO V Bmocnu Je- Ibriil pred kratkim reden sestanek odbora, za -.stike o Južni Tirolski, ki so ga 'ustanovili pred nekaj meseci med joižnotiralsiko Ljudsko stranko in med deželno tirolsko vlado, da se posvetujejo o razvoju položaja v zvezi z avstrijsko-itali-j:ams'ko pogodbo o avtonomiji za bo zensko pokrajino, odnosno o izvajanju znanega »paketa«. Med sestankom so obravnavali razna vprašanja im med njimi možnost sprejemanja avstrijskih televizijskih programov v bozeinski pokrajini in načrt o ustanovitvi univerze v Boznu. Delegacija Ljudske stranke jie povedala, da čaka zaključke komisije strokovnjakov, predno se 'bo 'izrekla za ali proti univerzi. Izrazili, so željo, da se prizna evropski dogovor o priznanju raznih 'diplom. Končno so obravnavali delto »komisije devetih« in delo iitailijiamskega parlamenta o »paketu«. Južne Tirolce je vodili deždlni glavar dr. Sillvdiuis Maignaigo, delleigadjo Tirolske, v kateri ,so bili 'voditelji vseh treh stragik, je vodil deželni glavar VValllmofer. POLJSKA VLADNA DELEGACIJA BO ŠLA V ROMUNIJO Še ta m,esec 'bo olbiskala Romumijlo poljska vladna in partijska delegacija, ki jo bo vodil Goimuillka,, v njej. bo tudi predsednik viladie Cyiram:kiiewioz. Delegacija bo podipi-sailiai niovo pogodlbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči. Odnosi, mied FoiLjisko in Romunijo so se ,poslabšali po zasedbi. češkoslovaške in so se nato postopoma. niormalliiziralli zlasti po Obisku Geiaiusesca v Varšavi v iletošnjiem maju. Pogodlbo SO' patnaiiiinalli avgusta' v Varšavi im to dve 'lati ipo tem, ko jie zapadla. NIKON - TITO - NASER Italijanska revija »Relazioni imitemnazio-nalld«, jie posvetila ob obisku ameriškega predsednika Nixona v Jugoslaviji uvodni ■članek. V rnjiem prihaja člankar do zaključka, da je zunanjepolitična igra Jugoslavije težka, vendar jo ta nadaljuje pogum- no. Pravijo, da bo N.ixonovemu obisku sledil obisk Birežnjeva v Beogradu. Vkorar klanje 'tujih čet na češkoslovaško jie ustvarilo 'tudi za Jugoslavijo do neke mere nov položaj; saj je Jugoslavija zdaj bolj navezana na oporo z Zapadem, tako tudi s strani Amerike proti morebitnemu pritisku z Vzhoda. Pisec postavlja vprašanje, ali je Nixon kaj zahteval za takšno oporo. Vsekakor on odobrava Titovo politiko neuvrščenih držav. Po Naserjevi smrti je vpliv Jugoslavije na nevarno žarišče Bližnjega vzhoda popustil. Sicer je bilo za Tita važnejše, da je pričakal Nixoma, kakor da bi se 'bil udeležil Naserjevega pogreba. V MOSKVI PROSLAVILI OBLETNICO OKTOBRSKE REVOLUCIJE Na Rdečem trgu v Moskvi je billa 7. 11. tradicionalna vojaška parada ob 53. obletnici oktobrske revdlucije, na kateri so bili prisotni najvičji pairtdjslkd 'ter državni predstavniki. Parada jie potekala 'točno po predvidenem programu -ob prisotnosifii množice Moskovčanov 'kljub temu, da jie močno snežilo. Med iparaidiO' niso 'pakazalii. kakih posebnih -vojaških novosti, vendar pa .so tuji vojaški opazovalki dejali, da so bile zlasti opazne čete hitre intervencije kot so padalci, miornairilška pehota, -amfibijska sredstva in lletallsike čete. Pokazaili. so protiletalske rakete tipa »SAM-2« in »SAM-3«, ki jih uporabljajo, v Egiptu, -raketo »S-9«, ki jie sposobna inosiitii, bamibo 25 megaton in šest drugih vrst raket, ki sio predmet razprav na pogajanjih SALT v Helsinkih. Tudi takrat 'niso pokazali, rakete »SS 11«, 'ki, je največjia sovjetska raketa, ITALIJA PRIZNALA KITAJSKO 6. novembra je italijanska vlada na svoji seji odobrila usipostaivitev diplomatskih odnosov s Kitajsko. Istočasno so nato v Italiji in na Kitajisikem objavili izjavi zu'-namjiih ministrstev, v kateri se najprej sklicujejo na naslednja načela: medsebojno spoštovanje suverenosti in zemeljske nedotakljivosti, nevmešaivanjie v notranje zade- ve, enakost in recipročnost glede koristi. Na osnovi teh načel sita vladi Italije in Kitajske sklenili, da se med seboj priznata in da z dnem 6. novembra 1970 vzpostavita diplomatske stike ter da bosta v roku treh mesecev izmenjali veleposlanike. Kitajska vlada potrjuje, da jie Taiwan sestavni im neodtujljivi deli ozemlja Kitajske. Italijanska vlada sprejema na znanje to izjavo kitajske vlade. TAIWAN PREKINIL ODNOSE Z ITALIJO IN KANADO Veleposlanik nacionalistične Kitajske Hsiu Shao Čang je sporočil, da so prekinili diplomatske odnose z Italijo im je z -letalom zapustil -deželo. Diplomatsko osebje -bo v prihodnjih petnajstih dneh opravilo vse zadnje posle in na,to v petnajstih dneh uredilo osebne zadeve, tako da bodo vsi zapustili Italijo v raku enega meseca. Kitajsko -sedaj priznava, 48 držav (48. država jie Italija) in med njiiimii šesit članic atlantskega zavezništva- Francija, Velika Britanija, Danska, Norveška, Hollaindslka in Kanada iin zadnja Italija. Foinmozia ipa jie pretrgala odnoise -tudi s Kanado, ki j|e 13. -oktobra navezala stike s Kitajsko. VATIKAN IN KITAJSKA Priznanj e Kiitajiske s strani italijanske vlade -ne zadeva Vatikana, V Vatikanu so dali razumeti, da -ta išče stike s Pekingom. Iz H-omg Konga,, ki ga bo papež obiskal 5. decembra, bo naslovil na Kiltajisko posebno poslanico v znamenju blage volje. V ZNAMENJU SPRAVE. MED ITALIJO IN ETIOPIJO Minilo je 35 let, odkar je Mussolini napovedal vojno Etiopiji (Abesimiji) ter po izselitvi Selasija v Anglijo, razglasil ital. kralja za imperatorja Etiopije. Halle Se-lasiie se jie po drugi svetovni vojni vrnil iz begunstva in leta 1952 sta se Italija in Etiopija -pogodili glede plačila 16 milijonov dolarjev za škodo, ki jo je trpela Etiopija; Italija se je tudi obvezala, da bo vrnila vsie umetniške spomenike im dragocenosti, ki. so j|ih odipelljali fašisti. med temi tu-dii 24 metrov visok obelisk v Ax-umu. Italija j-e bdilla pripravljena plačati za obelisk okoli. 22 milijonov šilingov, vendar Etiopci niso tega predloga sprejeli. Trenutno je obelisk še v Italiji, Obisk cesarja Haiiie Seiasieja v Rimu se je vršil v znamenju sprave in pobotanja, TAJNI STIKI IZRAEL—JORDANIJA Kljub uradnim preklicom v Tel Avivu in Amanu, so v torek na uradnih mestih izraelski časopisi poročali, da sta se v neznanem kraju tajno sestala namestnika ministrskega predsednika Al Ion in izraelski zunanji minister Eva,n z jordanskim kraljem Huseinom. Te vesti so se pojavile že v ponedeljek v svetovnih listih, a so jih Izraelci kot Jordanci zavrnili, kot neresnične. Izraelski časopisi so o srečanju pisali, da sta se Allon in Husein sestala oktobra nekje južno od Mrtvega morja. Podobni sestanki med omenjenimi državniki pa so bili že poprej, in sicer na ladjah na morju, v Londonu in Švici. Ob takih prilikah so imeli državniki na glavi klobuke z velikimi krajci in temna očala, da jih ne bi spoznali ljudje. O vsebini pogovorov se seveda ni izvedelo nič. Politični opazovalci so opozorili na to, da je Izrael že večkrat nameraval najti z Jordanijo rešitev problema beguncev in vobče krize na Srednjem vzhodu. SKUPINA SOVJETSKIH ZNANSTVENIKOV ZA ČLOVEŠKE PRAVICE Dopisniki zahodnih listov in agencij v Moskvi so prejeli na stroj napisano obvestilo, s katerim jih Saharov, ki jie na glasu koit »oče sov.jiatsike vodikove bombe« ter znanstvenika Tverdiohlebov in Šaliiidze, obveščajo, dia so ustanovili odbor za človeške pravice. Odbor naj najidie konstruktivne poiti, jdo katerih naj bi se zagotovile te pravice v Sovjetski zvezi. Odbor naglasa, da hoče biti strogo nepolitična skupina ter delovati v skladu s sovjetskimi zakoni. Dr. Saharov jie bili že pred leti izvoljen za predsednika Sovjetske akademije znanosti. Sporočilo vsebuje tudi. program skupine znanstvenikov, po njegovi pobudi! ali pa tudi na pobudo sovjetskih oblasti naij sie najdejo jiaimistva za uveljavljanje človeških pravic. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiili,i,,ill,1,,i,,i,H,lll,,l,,iMlllI1,llllIllllllIII11,1|||11|||||||||lll||||lll||1)1||I|IIII|||11||iBI||11|||I11|1|I|111|I|I11111I1|il|lil||)|II)|1|I1I|II|111|||1(11I1(|I||||||||||1|(1||1|1I1IIIIIImi|iIJiillIIiMI|i|I|fIiiI|iiliIiimHniIiiii|I1||iitiiiiM|i|i||iH TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - KOMENTAR - TEDENSKO OGLEDALO iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||i,||||||ii,iiiimi|||,|||i,,,,M|,,|,|,l,,I,,|l,lll,ll,|lnl,,|lllllllllll,lllll,lllll,li||||I|||||1||||||,I,I111111,|||||||||I|I|lli||||1|,,,|||I||1|1I1I1||||||1|I|I1111|||||||,|1|||||11|||||||1|||1|1||1|||I|J|||i||||||||I|||||||||||||||||||11|1|1||||111I11I1I||II1||II||III1I BO SLEDILA SPRAVA? Okoliščine niso bile ravno najbolj prijetne. Nemška socialno-liberalna vlada ima težave zaradi neznatne večine v Bundes-'tagu, kopica poslancev svobodnjaške stranke je zapustilo pod vodstvom bivšega predsednika FDP Mendeja, zakrknjenega na-cionalca, svoje vrste in se pridružila meščanski opoziciji. Opozicija je napustila vso vodo na mlin nemško-nacionalnih občutkov. Širili so se glasovi o narodni razprodaji, o uzakonitvi ropa zemlje vzhodno od Odre in Nise. Nemška zemlja, up in priča nemške kolonizacije, sad stoletja dolgih naporov, s krvjo prepojena in neskončno sveta nemška zemlja, vse to naj bi bilo ikar naenkrat postalo preteklost. Kaj bi rekli k vsemu temu milijoni nemških beguncev, ki so morali zapustiti domove? Kako bi sodili Nemci, ko jih je vlada do sedaj varala z obljubami, da bo vsa začasno izgubljena nemška zemlja postala nekoč zopet nemška, kot je bila stoletja? Plen ognja in meča Nemški viteški red je postal za Poljake -prispodoba nenasitne slasti po slovanski zemlji. V petnajstem stoletju je prišlo pri Tannenbeirgu do spopada med nemškim viteškim redom ter združenimi Poljaki in Litvanci; Nemci so utrpeli strahoten poraz. Kakih 500 let pozneje je pri istem vzhod nopruskem Tannenbergu premagal nemški general Hindenburg Ruse. Veličastni spomenik zmage so Nemci sami razstrelili 1945. Umikali so se pred prodirajočimi ruskimi četami. V sklqpu z nasilnostmi nemškega viteškega reda se je ujedala vse močneje med slovanske kraje nemška nais-elitev. Kolonizatorji so prinesli -s seboj sicer marsikatero dobrino napredka, za mnoga slovanska plemena pa tudi smrt. Ozemlje poljskega kraljestva se je krčilo, v veliki meri zaradi ne-edinosti Poljakov samih. Kraljestvo, prav- zaprav plemiška republika, je vse bolj izgubljalo moč in pomen. V 18. stoletju so po namigu pruskega kralja Friderika II. začeli deliti Poljsko. Veliki sosedi, Prusija, Avstrija in Rusija so se sporazumeli 'to stoletje kar -trikrat. Vsak je hotel po najboljših možnostih zasidrati tam svojo veko-trajno oblast. Poljski narod je postal nezaželen gost, razcepljen na tri sovražne države. Križev pot, ki ga je moral prehoditi ta zahodnoslovauski narod zadnja stoletja, zaradi svoje okrutnosti, trdovratnosti nasilja in neuspešnih lastnih narodnih podvigov težko išče primere v zgodovini drugih evropskih narodov. Isfera upanja je zasijala Poljakom za časa Napoleona. Toda kor-ziški osvajalec je imel druge skrbi, vrhu tega pa so ga končno premagali vsi trije tlaičilti in zatiralci poljskega naroda. Po prvi svetovni vojni je nastala po okoli sto -petdesetih letih tuje nadvlade nanovo poljska država. Ni pa mogla zadovoljivo urediti perečega manjšinskega vprašanja. Ukrajinci, Belorusi, Litvanci, Kašubi, Nemci, Judi, vsi so vlekli na različne strani. Država je bila stisnjena med dva sovražna velikana, rajhovsko Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Nobena se ni hotela sprijazniti z izgubo poljskih kolonij. Vlada maršala Pil-su-dsikega je iskala sprave s Hitlerjevo Nemčijo. Obe državi sta sklenili pogodbo o prijateljstvu, spoštovanju mej in nenapadanju. Toda Stalin in Hitler sta oba prekrižala poljske načrte, ko sta se pobotala o četrti delitvi Poljske. Za prvo žrtev nacističnega divjanja so se vrnili bridki časi iz prejšnjih stoletij. Medtem ko je nemški kancler Bismarck izjavil v prejšnjem- -stoletju, da sicer sočustvuje s -tem narodom, a da mu ne želi nič boljšega kot germanizacijo, tudi nasilno, se je razlil zdaj nad Poljaki ves bes nakopičenega sovraštva. Milijoni so šli v nasilno smrt; Auschvvttz, Bu- chemvald, Treblimka, mnogi drugi kraji množičnega uboja, so se zarezali v občutke 'svobodoljubnih narodov kot globoke krvave raine. Varšavski upor bo ostal za vselej priča obupanega zadnjega boja za človeško dostojanstvo. Medtem ko so Nemci klali skorajda neovirano na levem bregu Visle, se je utaborila na desnem bregu Rdeča armada. Pomoči pa ni bilo nobene. Omejena varnost Po -koncu vojne vihre jie Poljska nastala na -novo. Izgubila je kraje vzhodno od Bu-ga, pridobila- izgubljene pokrajine do Odre in Lužiške Nise. Danes je Poljska približno v mejah kraljestva Piastuv okoli leta 1000. Sedanjih poljskih meja, zagotovljenih v potsdamski pogodbi od 2. avgusta 1945, ni hotela priznati ne vzhodna ne zahodna Nemčija. Vzhodnonemško partijsko glasilo »N-eues Deuitschlaind« je napisalo npr. leta 1916, da so zahodne poljske meje seveda samo začasne. Leta 1956 je Ulbricht hotel doseči od SZ -spremembo meje, ker je Go-mulka skušal delati preveč samostojno politiko. Pač pa je Ulbrichbova Nemčija zagotovila v posebni prijateljski pogodbi ve-kotrajnosit im nedotakljivost zahodnih poljskih meja. Dokler so vladali v Bonnu krščanski demokrati, ni bilo govora o kakršnikoli politični pogodbi s Poljsko, ki bi vsebovala nedotakljivost meja. Vprašanje meja naj bi se uredilo v kaki poznejši mirovni pogodbi; vse dotlej pa bi bile po b-on-nskem mnenju pokrajine vzhodno od Odre in Nise samo pod poljsko oziroma sovjetsko uporabo. Čeprav je varšavska vlada potrkala večkrat na bonnska vrata, se ni dalo premakniti prav nič. Razne »begunske« organizacije so trobile svoj šovinizem, se delale kot žrtve, ki so čisto po krivičnem izgubile -svoj-o ljubljeno domovino. V mislih so jim rojili samo dogodki po letu 1945, nihče pa se ni hotel ne upal resno dotakniti vzrokov temu razvoju. Večstoletno za- tiranje, uničevanje slovanskega življa, nasilno ponemčevanje je bilo kot izbrisano iz spomina. Bra-ndtova vlada si je stavila za glavni cilj vzhodne politike spravo s Sovjetsko zvezo in Poljsko. Pogodbi z Moskvo je sledila zdaj pogodba z Varšavo. V členu 2 te pogodbe zagotavljata obe strani, da je črta Odra-Nisa zahodna poljska meja, da je ta meja nedotakljiva, da nima nobena država do druge nobenih teritorialnih zahtev. Obe državi bosta skušali poglobiti sodelovanje na gospodarskem, znanstvenem, tehničnem in kulturnem področju. Pogodba bo začela veljati, ko si bodo izmenjali v Bonnu ratifikacijski listini. Brandt-ova vlada si je priborila gotovo diplomaitičen uspeh. To pogodbo skušajo nasprotniki trenutne bonnske politike obrniti v narodno sramoto, v razprodajo nemške zemlje, v narodno izdajstvo. Kiesinger je v imenu opozicije že naglasil pritožbo zaradi kršitve zahodnonemške ustave, ki je preložila ureditev nemških meja v mirovno pogodbo s Poljsko in Sovjetsko zvezo in drugimi državami. Vprašanje je seveda, če bo bonnsiki parlament ratificiral to pogodbo, ki bi utegnila biti uspešen začetek novih odnosov med Nemčijo in vzhodnoevropskimi državami. Bonn si je pridobil precej manevrir-nega prostora na zunanjepolitičnem območju, medtem ko so -se v notranji politiki pojavila najo-strejša nasprotovanja. Za poljsko je s to pogodbo prenehal morda le čas negotovosti in strahu za lastno zemljo. Drugo vprašanje, ki za Poljake ni nič manj važno, pa je cerkvena ureditev na poljskem zahodu in severu. Do sedaj se je Vatikan kljub številnim in upravičenim ter utemeljenim pozivom poljskih škofov branil, da bi črtal te kraje iz nemške cerkvene province in jih končno dodelil poljski. Izgovor -o medsebojni veljavni politični pogodbi ne šteje več. Jože Wakounig Avstrija mora zaščititi svoje manjšine Diskusija o manjšinskem vprašanju na Dunaju Te dlnii [je izšla na Dunaju knjiga dr. Thmdiotnja Valterja, znatnega avstrijskega stm|kovinj0ikai za manjšinsko pravo din manjšinska! vprašanja, ipod naslovom »Das Rechit dler Voiliksgrutppen und1 Sprachmimd erh ea -ten lin OsterreiLch«. Dalo o man jš inskem 'praivu narodnostnih skupin v Avstriji obsega 890 stirami tor jie izšlo pri univerzitetni založbi Wiiil'heitm BraumuMieir na Dunaju. Ob prilllilki izida znanstveno tehtne puib-'JBkiaoijje j|e bila na Dunaju 20. novembra diskusija o vsebini' 'knjige ter z njo povezano problematiko. Diskusijo je voditi avstrijski publicist dr. Gunther Nenning. Na 'diskusijo 'pa so billli od založbe vabljeni še: avtor knjige dr. Veiter, univ. prof. dr. Fe-lix Ermacora, od1 koroških Slovencev dr. Valentin Inzko in dr. Franci Zwitter, od gradiščanskih Hrvatov dr. Ivo Miiller in predsednik Hrviaitskega tiskovnega društva Štefan Emrich, uiredlnilk koroške »Kleine Zaitung« Heinz Stritzl in dr. Manfred S traka iiz Gradca. V poročilu o 'diskusiji je zapisala »Kleine Zaitung« z dne 22. novembra sledeče: »D er angeselhene osterreiichische Verfas-sungsjuriisit Univ. Prof. Dr. FeJiix Ermacora erklarte Freitag nachmiittag in Wien bei der Prašen taliiom des Buches von Dr. Theo-dor Veiiter »Das Recbt der Vollksgruppen und Miindiemheiten in Osterreich«, daB zur Reallisiiarung des Artilkels 7 des Staaits-vertrages eine Miinderheiitcinfesitstellung notwendig sed... Der durch die Einwen-dungen der sllbwenischen Diskussioroteii-nelimer Dr. Valentin Inzko und Dr. Franz Ztviittter, albeir atuch dr. Veiiters, beeiindruckte Dr. Ermacora schlug vor, in Seminar form die Frage liber das Ja oder Nein der Min-derheiitenfesitsiteiilung zu untersnchen. Die Geseillschaft fiir AuBenpoliitilk in W i en kbnmte fiir ein dleraintiges Seminar die Platt-form atbgeben.« Že zgolj iz rega 'kratkega- povzetka je razvidno, da je morala biti diskusija zelo zanimiva, argumentacija -slovenskih udeležencev ipa prepričljiva. Za uvod v diskusijo jie ipodiail- najprej dr. Veiter nekaj načelnih misli, poudarili notranje- in zunanjepolitični -pomen svoje knjige 'ter opozorili na nerešeno manjšinsko vprašanje v Avstriji. Talko na Gradiščanskem kot na Koroškem niso še bito uresničena dotočila člena 7 državne pogodbe. Tudi zakon o uradnem jieiziiku n-a sodiščih je osital le toirzo, torej nedokončano delto. Nato je orisali pomen knjige dr. Enma-cora, ki je prav tako poudaril, dla manjšinsko vprašanje v Avstriji še mi rešeno. Pač pa je izjavil, da jie možna uiresničiitev manij-šinsko-izaščitibenih dotočil šele mia ipodtogd ugotavljanja manjšine. Izrazil pa jie začudenje, da nikjer ni bito omenjeno, da je 'izšla knjiga v trenutku, ko' :se spominjamo pri nas še 50-letnice obstoja avstrijske republike. Dr. Inzko jie dejal, da koroški Slovenci pozdravljajo Veiterjevo delo o pravu avstrijskih narodnostnih skupin, ker opozarja avtor z njim na pravni položaj in problematiko manjšin v Avstriji v trenutku, ko se nahaja vprašanje realizacije člena 7 državne pogodbe na Koroškem v slepi ulici. Veiterjevo delo daje avstrijskemu manjšinskemu vprašanju posebno aktualnost. »Evropsko gledano«, je dejal dr. Inzko, »pa so pridobile v Avstriji živeče manjšine z izidom knjige na pomenu tudli zaradi tegai, ker 'njihova, problematika ne bo pomagala de razčistiti pravnih in manjšinsko-Poliitiičniih pojmov, temveč bo mogla Avstrija ob pravični ureditvi manjšinskega vprašanja prispevati svojie k zmanjša-njiu napetosti v evropskem prostoru.« Ugoitavljiainjie manjšine, kot sredstvo za uresničitev določil državne pogodbe je dr. Inzko odklonil z argumentom nadstoletnc germanizacije, ki jo koroški Slovenci ne morejo potrditi s tem, da bi sedaj pristali na ugotavljanje manjšine v trenutku, ko so našteli ob upoštevanju vseh kombinacij Pri zadnjem ljudskem štetju na Koroškem le še 25.472 Slovencev. Po ljudskem štetju leta 1951 je padlo število pripadnikov manjšine v enem desetletju skoraj za 20.000 oseb, medtem ko so našteli pri uradnem štetju leta 1880 v Avstriji na ozemlju današnje južne Koroške še 91.927 Slovencev. Tako nazadovanje ni naravno ter ima svoje izvore tudi v neurejenih šolskih prilikah. Dr. Iinako jie oiniisiad potožaj v zvezi z niekdlainjio' uitrakvteittičmo šoto', nakazali na ,manjšinsko šolstvo za čaisia prve republike, ukinitev sHehamega slovenskega ipouka v dobi nanizana. -tar se ibavil s šolskimi pnili-Ikaimd jpo tetu 1959, ko se je začello izvajati manjšinsko šolstvo na 'podlagi- načeto prijave k slovenskemu pouku. Dr. Inzko je osvetlili tudi iraizmere na področju veroučnega jezika -ter označil tozadevno ureditev kot krivično, ker se morajo k slovenskemu pouku neprijavljeni otroci s slovenskim maternim jezikom poučevati po šolskem zakonu verouk samo v nemškem jeziku, a tudi k slovenskemu pouku prijavljeni o-troci le v nemškem in slovenskem jeziku. Na glavnih šolah južne Koroške, ki so prav PRED GOSTOVANJEM SLG IZ CELJA: tako obvezne šole, pa je veroučni jezik za otroke od desetega do štirinajstega leta — torej v vseh štirih razredih — tudi za slovenske otroke izključno le nemški. S tem razvojem manjšina ne more soglašati. Več desetletij trajajoče krivice bi potrdila sama, če bi pristala sedaj na ugotavljanje manjšine. S svojim pristankom pa bi omogočila tudi, da se zmanjša izvedba določil člena 7 državne pogodbe na najmanjšo mero. »Ugotavljanje manjšine«, je dejali dr. Inzko, bi povzročilo na Koroškem stalno trajajočo narodnostno borbo, ker bi se na Koroškem ne zadovoljila z enkratnim ugotavljanjem pripadnikov manjšine. Naravnost krivično bi bilo, ako bi morala nastopiti manjšina po zgodovinskem razvoju, ki (Nadaljevanje na 4. strani) Ljubezni silni pala sta v oblast, to jima je ves greh Dne 6., 7. in 8. decembra gostuje v naših krajih Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. V ta namen ne bi bilo napak, če bi našim bralcem malo razložili Župančičevo tragedijo Veroniko Deseniško. (Op. -urad.) Ne da bi se hoteli posebej muditi ob drobnjakarskih zmotnih kritičnih analizah, ki so že takoj ob rojstvu pospremile Veroniko na pot in ji dejansko onemogočile polno odrsko življenje, pa ne gre zastirati v njieneim 'dralmaitiianiem 'ponotranjenem dialogu in kakor se v čustvenih vzgibih požene v kontrastne vrhunce, ki. jum niso po-itneibne mo|ti|vacdje v smislu psihološke sinteze, iprav nič me -pogrešamo »zadostnih priprav«. Strnjen tok dramatičnosti se poraja iz globin duševnosti oseib, iz doživi j a-'njjia svetai, ljubezni, strasti, lepote, ki silovito obviladiujejio osebe. Kakor da jie hotel Župančič čim gtoiMijle prodreti v bit svojih dejstva, da se Župančič po tem neuspelem srečanju s prominentno slovensko kritiko nikoli več ni poskusil z odrskim besedilom. In tako se je izbranim poznavalcem dramaturških zakonitosti im Župančičevih ustvarjalnih intenci j posrečilo zamegliti ipoiglied ma odrsko umetnino. Pravzaprav stara slovenska pesem. Kritika kot izraz literarnih ambicij in neglcdaliških občutij zmaga nad poetom, ki se je dvignil nad tradicionalno provincialno miselnost in z močjo svoje besede odprl nova pota slovenskemu gledališču. Nekateri, navdušenci :so 1924. teta, ko je bito dleto uprizorjeno, iimemovailii Veroniko vilsoko pesem ljubezni,, kiair vsekakor je. Drugi, ki so. hijli globlje posvečeni v dlrama-iturške siknivmo|siti, pa so sie čutilli prikrajšane za »zunanjo zgradbo drame«, za »tehniko drame«. Kalžie, dla si. ne prvi ne drugi -nijSjO' biilli praiv nia jasnem, kako jie pravzaprav z Veroniko din dlanes se zdi n-ekoiliikanj melbioigijjieinia 'prerokba, da bodo »generacije bodočnosti pravilneje in pravičneje ocenile vrline tega dela« in »njen pravi obraz bo odkril šele oder bodočnosti: ...» ki se bo približal zagonetnemu srcu umetnine«. Brez kakršnih koli zgodovinskih pretenzij. allii predrznega zaupanja, mimo življenjskih liakušenj: 'iin gledališkega razvoja, ki jliim 'dolgujemo naša. današnja. 'Spoznanja, piribajaimo do- Veronike, kakor jo občutimo V letošnji jubilejni sezoni SLG v Celju je v nekem smislu jubilejna tudi otvoritvena predstava Zupančičeve Veronike Deseniške. V Celju so jo namreč uprizorili 17. februarja 1925. Uprizoritve Veronike Deseniške na Slovenskem: Drama SNG v Ljubljani, 1. decembra 1924 in 22. jan. 1938. Drama SNG v Mariboru, 16. oktobra 1926 in 20. jan. 1938. Prešernovo gledališče v Kranju, 12. aprila 1946 in Okrajno gledališče v Ptuju, 7. aprila 1953. Na sliki prizor iz tragedije Veronika Deseniška. jiunialkoiv, v prasnov, iiz katere poteče samo žiiv/lijieinje, 'im jie lahko razumeli njihova dejanja -samo v doživljanju podob svoje pesniške vizi jie. Postajic dramske napetosti, ‘ki. vodijo neizbežnemu koncu, se kažejo v slutnjah, v nenadnih srečanjih med ljudmi, za kaitere vemo, da jiiih vodijo različni .interesi iin dla so 'trda- .kovači svojih in 'tujih usod. Kdo in kaj je Veronika? Kam z njeno ljubeznijo, položeno med državno-politične interese? Ustavimo se ob teh osebah, ki jih usodnost Veronikine ljubezni najbolj zadeva in ki so se zdele kritičnim zapisovalcem najbolj problematične in oib katerih sii moramo ustvariti svojo sodbo. Najprej sama Veronika. Doirasto Deseni-caim se iztrga iz svojega naravnega okolja dn jih zapusti z vsiam s-vojiim koiprnenjiem po velikem svetu. Njeno poglavitno -iin lahko bi reklu edino področje je ljubezen. Ta ljubezen jie čista, slepa, neizkušena — ne sprašuje, kdo je ljubljeni. Slepo verjame vain-j. Vendar ta ljubezen ni pasivna. Borni se zanjio. Iz začetne zamaknjene čutnosti in prevzetosti zrase v pravo, prisitno, polnokrvno žensko, ki ne odstopa od svojega poslanstva, od ljubezni in materinstva. Častihlepje je Jie orodje tega 'boja,, ne cilij. Iz-kušnjavec v njej želi krivdo za J elisavino smrt obirniiti v prid še večji, krivdi, proti njiej, pia se Veroinilka usodno še naprej dokonča oklepa le .ljubezni. Ko mora tudi sa- SLOVENCI dama in pa laztu Slovenski športnik 90-letnik Rudolf Cvetko, eden izmed »stebrov« slovenske, pa tudi jugoslovanske telesne kulture, še zlasti sabljaškega športa, je te dni slavil svojo devetdesetletnico. Slavil jo je zdrav in delovno razpoložen v svoje zadovoljstvo in veselje številnih prijateljev in znancev. Čeprav je bil Rudolf Cvetko upokojen že pred dvajsetimi leti, pa takrat ni odložil sablje in floreta, niti peresa, saj je napisal niz strokovnih razprav. Več let je bil tudi bibliotekar Visoke šole za telesno kulturo. Rudolf Cvetko se ni uveljavil le kot sabljač-tekmovalec, marveč višji trener in mednarodni sabljaški sodnik. In trener z izrednim pedagoškim posluhom je še danes! Za bogato in pestro dejavnost je pred petimi leti zasluženo prejel najvišje priznanje na telesnokultumem področju v naši republiki — Bloudkovo nagrado. VVer im Advent zu guter Letzt schnell noch in Geschafte hetzt, um fiir die Lieben was zu kaufen, wird sich oft die Haare raufen. DAS IST G AR NICHT VORTEILHAFT, MEINT DIE KaRNTNER KAUFMANNSCHAFT! ma umreti, meni, dla 'jie smrt praivična kazen. Prevzame nase kirivdio, sie očiščuje — .krvdida jii 'pomaga umreti, 'talko .lalže razume nepravično .smint. Vemdiar smrt ne pride koit dcio.vainjie večne pravice, koit kazen za greh, za kaiterega vetrno, dla, mirna ,poidllia|ge, 'niiti ni prilika o Hermanovem nravnem redu, ki jie porušen ina ikoincu spet prišel v priviidno ravnovesje iin kaznovali Veroniko, ki se je preigrešito proiti konvenciji, stopila je iz nižin v praviloma nedosegljive višave. Friderik je prav tako dosledno izrisan odrski značaj. Doslednost sie očiituje vse od prvega značaja. Srečamo ga v svetlem trenutku, prevzetega od silne, nenadne .ljubezni. Ali mu verjamemo? V njem ,so gloiboke usedline nekdanjih užirvaštev pa- tudi očiten upor zoper nepoštenost, .neizpolnjeno Izšell je ekumenski zbornik »V edinosti 1 9 7 0 «, bivše Kraljestvo božje. Knjižica stane 20.— sil. in se dobi v duš-nopasitirski pisarni v Mohorjevi. ljubezen v zakonu. Rešuje se v Veroniko, verjamemo mu, čeravno varno, dia postavlja to .ljubezen na kocko, ko pravi, da se ne bo odrekd celljskim zvezdam. Prevarana Veronika ga zasovraži, v '.sovraštvu pa jie ljubezen iin med obilico teh stanj dn spoznanj ne potone. Oklene se Friderika, ob katerem začuti, da je — najsi že bo tak ali taik, negativen ali pasiven — njegova ljubezen vendarle pristna. Razložiti si moramo tudi spremembe, navidezni odklon od doslednosti, ki jie .zarisana v tem značaju. Ob Veronikini smrti jie ves strt. Zvestoba Veronike je lie v spre-'gledanju, kako zgrešena je njegova pot. »Mene je brezna v sdbi strah«. Toda z živ-'lijienjieim se jie ločil od mrtve Veronike, podredil se j|e Hermanu — zvest jie ostal le celjskim zvezdam. Jelisava se s svojo smrtjo odločno postavi po robu Friderikovi ljubezni, čeravno se zdi, 'dla mu jie iiz občutka lastne krivde odpustila. Pomembna je ugotovitev, da se je že pred spoznanj lem, da ljubi Friderik Veroniko, pripravljala in nemara že tudi, odtočila za smrt. J. ž. Umrl univ. profesor Bruno Meriggi V Millanu jie umiri, star komaj 43 let, univ. .prof. Bruno Meriggi. V Trstu so ga dobro poznali .in ceniilli zlasti slovenski profesorji din dijaki. Bill jie namreč večkrat predsednik Izpitnih komisij pri zrelostnih izpitih na slovenskih višjih srednjih šolah iin piredisedniik komisij za iprof©sorske iizpite. Bil je žeto' vljuden im široko razgledan človek ter velik ljubitelj) slovanskih jieeikov in slovstev. Avstrija mora zaščititi svoje manjšine (Nadaljevanje s 3. strani) ji nikoli ni bil naklonjen pot v areno statističnih ugotavljanj. V trenutku, ko se nakazuje za južnotirolsko manjšino rešitev njenih vprašanj, si Avstrija ne more dovoliti politike proti življenjskim interesom koroških Slovencev. Naito jie citirali dir. Inzko dir. Vetit-erjevo knjigo, v kateri predlaga avtor -reailiizacijo mainjšimiskih določil državne -pogodbe na podlagi ljudskega štetja iz leta 1951, im sicer na ozemlju, kjer prebiva vstaj. 10 % pripadnikov manjšine. Pri tem zastopa dr. Veiiter mnenje, da j|e treba prištevati k slovenski manjšimi vse, ki so se izjavili v katerikoli kombinaciji k manjšimi. S citatom iz Vediterjeve knjiige je opozorili 'dr. Imzko tudi na druge možnosti realllizacije dvojezičnih napisov, priznanja uradnega jezika itd. Da hi se ipotiinilo- manjšinsko1 vprašanje z mrtve 'točke, jie predlagal dr. Imzko pod predsedstvom deželnega glavarja razgovore koroške deželne vlade s predstavniki koroških Slovencev. Taki razgovori bi se morali v deželi vršiti vsaj enkrat v četrtletju. Prav tako je opozoril, da so se zadnji razgovori med zastopniki avstrijske vlade in koroškimi Slovenci vršili že leta 1964 in 1967 ter bi bilo treba z razgovori ponovno nadaljevati. Dr. Franci Ztviitter jie zavrnil prav talko ugotavljanje manjšine z vrsto argumentov pravnega im političnega značaja. Priizna-vaikii princip za reševanje manjšinskih vprašanj, ne ptnide v poštev, koit so- koroški Slovenci odklanjali v preteklosti tudi manipulacijo -in izrabljanje 'pravice staršev v zvezi s šolskim vpraišanj.em. Manjšina, ki je morala za časa nacizma v internacijska taborišča ter bila v preteklosti tako zapostavljena, ne more nikoli pristati na ugotavljanje manjšine. Zapostavljanje na gospodarskem področju je podprl dir. Zwiitter z zadnjim očitnim incidentom te vrste v zvezi 'z odklonilnim stališčem nemške javnosti glede naselitve slovenskega podjetja »Gorenje« v pMibaršiki občini. Ker je bila sprožena v diskusiji v zvezi z 'manjšinskim vprašanjiem tudi partizanska borba na Koroškem, je zavzel dr. Zwit-ter tudi do tega vprašanja stališče ter označil to borbo kot odpor koroških Slovencev proti nenehnemu zapostavljanju, ki je doseglo svoj višek v dobi nacizma. V zvezi z razgovori predstavnikov avstrijske vlade z zastopniki manjšine pa je dr. Zwitter dejal, da mu je kancler dr. Kreisky pred tednom pismeno sporočil, da bo prišlo do teh razgovorov še tekom tega leta. Dr. Eirmarara je lizrazil začudenje nad tem, dla so se vrstili, zadnja razgovori med cllalniii vllatiie in koroškimi Slovenci že leta 1964 ii(n 1967 predvsem zaradi tega, iker se avstrijska Mlada spat lin spet trudi, za tozadevne kontakte s predstavniki Južniih Ti-nollcey. Talkilh kpmitalktoiv jie bilo v zadnjiem času več. -Priznal je, da je zagovarjal do današnjega dne v zvezi s členom 7 državne pogodbe princip ugotavljanja manjšine, da so ga pa masivni pridržki in protiargu-mentacije slovenskih udeležencev prepričali v tem, da bi bilo prav, če bi se o vprašanju ugotavljanja manjšine razpravljalo enkrat v okviru kakega seminarja, kar bi bilo morda možno izvesti v okviru »Družbe za zunanjo politiko na Dunaju«. Seminar naj bi pokazal, ali je ugotavljanje potrebno ali ne. Follolžalj gradiščanskih Hrvatov sta orisala dir. Muler in deželni poliaincc Em/rich. Naštela sita vrsto primerov diskriminacije, kot j,e potiska- do izraza tudi ob nedavnem obisku Vladine delegacije iz Zagreba, ko so -gotovi, Ikirojgi- očitali 'gradiščanskim Hrvatom v zvezii s ikon taktom s ipradisitavnilki, hrvaške Mlade irademtisitičnia stremijiemja. Oba prad-sitavniilkai sita prav talko odklonila ugotav-'Jjlanjie mainjšine. Pritrdila sita dr. Einmacori, dla j)e treba najprej, ustvariti vzdušje zaupanja. »Ko pa bi bilo to vzdušje ustvarjeno,« je dejal poslanec Emrich, »pa bi ugotavljanja manjšine ne bilo več treba, ker bi itak prevladovalo medsebojno zaupanje in razumevanje tudi za širokogrudne rešitve manjšinskega vprašanja.« Dr. Nenning je zaključil diskusijo z željo, da bi tudi pri sedanjem kanclerju glede ureditve manjšinskega vprašanja ne o-stalo — kot pri dosedanjih kanclerjih avstrijskih vlad — le pri obljubah, ampak da bi prišlo do resničnih in učinkovitih rešitev. Ambrozij Brodnik Mnogi poznajo nalbiraitelja milodarov za kpaiucriinski samostan v Celovcu, po imenu brat Vencelj in marsikateri mu pravijo 'kar »paiter« Vencelj. Niiiti njiegovi sobrat j e bi mu ne prisodili že 70 let, ki j tih izpričuje njiegov knsitni. ,Msit, tako j|e jubilant še čvrst telesno in duihovno. Že skoraj, dvajiset let brat Vencelj, hodi: ina »zhirco« |po spodnji Koroški in v oko-lltioi Vrbskega jezera. K temu ga ipniganja zavest 'dolžnositi in pa skrbi za samostansko družino 'tar za kapuci inske študente. In to zmore Je -tisti, ki tima dobre noge, M' je utrjen in 'tudi, drugače ,pripravlj(en za marsikatero osebno odpoved. »Paiter« Vencelj je 'bdi rojen 4. 12. 1900 Kropovega Pred štirinajstimi dnevi, je Jurij, Naihfoar, ipd. .Knopov oče v Vidri, vesi padel na dvoriščni. Zlomil si je še drugo nogo in so ga prepeljali, v bolnico za nezgode v Celovec. Tam jie dobil še pljučnico. Ni bilo več pomoči; v sioboto, dne 14. novembra jie tamkaj,1 umrl, star 78 let. Brildko je odjeknila ta vest v fari, saj je bil Kropojv oče vsepovsod /priljubljen tin splošno spoštovan. Lani, 4. oktobra, sta z materjo ipnaznovala zlato poroko, olbdana od sinov, hčera in vnukov. Kdo bi sii mislil, dla bo dobro leto niarvrh že pogreb. Rajni oče je bdi dober gospodar dn vzgle-den družinski oče. Posnemanja vredna je bila njegova ljubezen do svoje žene, Krapove matere. Vedno smo ju videli hoditi skupaj k sv. maši v Pliberku in tudi skupno nazaj.. Grede sita. se včasdih ustavila in pogovarjala. Vzredila sita sadtetm otrok, kar med obema vojnama ni bulo ,lahko. Včasih je trdo 'šlo za kruh za številno družino, saj država ni 'dajala otroških podpor. Varčevala sta in namenila nadarjenega sina Stanka za duhovniški sitam. Žal je moral iz srednje šole v nemško vojsko, kjer ga je 'doletela smrt na fronti. Po vojski j,e študiral drugi sin Nace in postali inženir za kmetijstvo. Sin Mirko gospodari na domu, hčerke so se pa ■vse dobro 'poročile v okolici,, na žalOsit je maj mlajša, Gtitka, umrla kot žrtev materinstva. Poleg števillniih skrbi, za družino in obilnega dela na kmetiji, je oče še vedno našel čas za javno delovanje. Bil jie med prvimi člani lizobraževalnega društva v Pliberku. Kot odbornik j|e navajal svoje so-člane k branju dobrih slovenskih knjig. Uvadlel j|e v društveno delo vse svoje otroke. Vsi so bili ibmalidi. knjig, igralci in pevci. Tudi njihovi, vnuki 'nadaljujejo to družinsko 'tradicijo pri. Farni mladini v Pliberku. Oče j|e biil več 'desetletij cerkveni, ključar pri cerkvi Božjega groba na H ranču. Skrbel je za vzdrževanje tega- znamenitega 'božjega hrattna v spodnji Podjuni, 'pobiral ob shodih ofer iln hodili 'tjakaj oblačit ob delavnikih mašntika, ker cerkev mir imela več sposobnega mežnarjh. Skupaj z bratom Francom N-ah,barjem sta se 'trudila za nove zvonove. Veličastno, pojejo, na »Sallve Regina« ugllašeni h um iški. zvonovi, za katerih električni ipogon se jie zavzel in ga 'uresničili njjegoiv sin Mirko. iPired drugo svetovno vojlno j|e bil oče izvidi jjien tudi v občinski odbor. Sodeloval je v krajevnem kmečkem svetu. Po vojni ga najdemo pri obeh slovenskih zadrugah. Do smrti je ostal član nadzornega odbora naše hranilnice in posojilnice. Njegova zadnja pot je bila veličasten odraz spoštovanja, do rajineiga očeta- tin Kro-ipove hiše. Dolg sprevod žalnih gostov, s šestimi duhovniki na čeln, se jie -pomikal iz Vidre vesi, mimo njegove cerkve H urnca - sedemdesetletnik v Koprivni’ pni Žellezmi Kapli. Njiegov rojstni kraj, spada danes pod Jugoslavijo. Zato pozna ljudi tin 'kraje na obeh straneh meljie. V bivši kraljevini SHS je odslužil vojake, itaim j|e bil tudi nekaj časa, kot bolničar in pozneje Ikot mežnar, dolkller ni sedemindvajsetleten vstopil v ilirsko provinco 'kapucinskega reda. Po dolbi preizkušnje, noviciata in navadnih redovnih obljub jie napravil slovesne zaobljube 'in prestopil lieta 1932 iz mariborske v avstrijsko provinco. Brat Vencelj, jie veliko na poiti- in zato da-llleč naokrog poznan. Ne ustraši- se nobenega truda,, za vsak dar se zahvali z »Bog plačaj,«, z ibesedo. Ikri mnogim danes še veliko pomeni, ker ima večnostno vrednost. Doma v samostanu je poznan kot tisti, ki zgodaj' vstaja, rad modi im vsestransko skrbi za svoje sobrate. Ne duh časa in tudi njegovo življenje v svetu nista mogla- omajati njlegovega- duhovnega in redovnega ideala. Jubilanta odlikuje iznajdljivost med ljudmi 'in spravljivost, humor in pobožnost. Zaupajoč v dobroto -ljudi neustrašeno hodi od hiše do hiše v samostanski- obleki tin z nahrbtnikom in kot pmsjlak trka na duri,. Saj ga večina izmed nas pozna: originali, raajlbrž edien izmed zadnjih samostanskih bratov-ztoirallcev. Bratu Venclju želimo za njegov jubilej -zdravja, poguma tin -pa božjega blagoslova na priprošnjo- sv. Frančiška. aleja ni več v Nončo ves k Devici Mariji. Mežiški g. župnik -jie 'bral žalno mašo, Združeni pevci pod vodstvom prof. Miheliča so peli -ganljive žaiiositimke. Ob odprtem grobu so se poslovili od rajnega očeta, kot dobrega, naprednega kmeta in ljubeznivega človeka, mestni župnik Kulmež z zahvalo ‘kar je storil 'dobrega cerkvaim, podžupan Mirko Kumer za vse. javno tin narodno delo, ter inž. Lolhner. Rajnkega aiteja hočemo ohraniti v hva-Itežnem spominu in si prizadevati, -da bi našel dosti potenetmalcev. Zaostalim, posebno pa dlotorii ženi vdovi, naše iskreno sožalje. NONČA VES Dva dnlii pred' pogrebom Kroipovega oče-ita, Jumijla' Nahbafrjai, smo položili na božjo injiivo pd. Ožmano|vega očeta — Pulklna. Dočakal j|e redko starost 97 ilet. Svojčas je 'gosipo'dla|rl|li na mali kmetiji, sedaj, pa je že dolga/ 'lieta užival užitek in pokojnino. Bil j|e izreldlno bistrega razuma — vešč pisanja 'iln branja. V cesarski vojska je bil narednik. Imel je izredno dober vid in je rad bral. Se Janii j|e prebral vse mohorj|eve knjige. Kaidlajr ije -prejel rento, se je ipoštarju podpisali brez očal z imenitnim 'podpisom. Ko se jie tia temu čudil, se je nasmehnil, češ: »Sem pač nekdanji stari, narednik«. Znal je tudi lepo pripovedovati nekdanje zanimivos|ti|, kaltere je njegov sosed On egov Peter, že večkrat objavljal v Našem tedniku. Pa še na en pogreto so šli- naši rojaki, in isiioer v Kranj/. Tam se je na cesti, smrtno ponesrečil Nace Treh tar, pd. Bobnarjev v Dobu. Po vojni je izročil svojo kmetijo Ibraltu Šiimamu, sam pa šel študirat v Slovenijo, Izobrazil, se j|e v zadružništvu, -postal učitelj! in se vpisal pozneje na univerzo, ikjier j|e postali diploimitan filozof. Iskal je primerne zaposlitve tu in onstran meje tin nazadnje dobil dobro -službo v tovarni iskra v Kranju. Bil je tik pred ustanovitvijo družine, ko ga je smrt iztrgala iz življenja. Dobremu človeku, 'požrtvovalnemu pirosvetarju naj bo slovenska zemljica lahka. M. K. Slike, ki smo jih priobčili v 46. in 47. številki Našega tednika, ob priliki proslave Narodnega sveta koroških Slovencev, dne 8. nov., je napravil fotograf Domanjko. ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU Moramo le povedati, da je v gospodinjski šoli pri šolskih sestrah zopet vse oživelo zadnji mesec. Kar 47 dekličev, bodočih gospodinj se vrti in teka po prostorni hiši. Zdi se mi, da jih kar jesensko sonce še o-greva, ker jih je vsak dan še videti na vrtu in pred hišo okrog lepotičnega grmovja im vrtnic. Petja jie sicer letos manj slišati, kot na primer lansko leto v tem VABILO Koroška dijaška zveza vabi na igro DNEVNIK ANE FRANK ki bo v nedeljo, 29. novembra, ob pol dveh (13.30) v farni dvorani v Selah. Prisrčno vabljeni! Administrator ugledne opatije — Slovenec V začetku novembra je postal administrator znane, ugledne cistercijanske opatije Stams na Tirolskem njen dosedanji ekonom in vodja Matura-Schule, preč. g. dr. p. Bernard Slovša. Novi g. administrator je doma iz Horjula, maturiral je na klasični gimnaziji v Ljubljani kot gojenec cistercijanskega Slomškovega zavoda, nekaj letnikov bogoslovja je napravil na bogoslovni fakulteti ljubljanske univezre, zaključil pa je bogoslovne študije z doktoratom iz bogoslovja v Salzburgu. V Stamsu je njegovo delovanje bilo zelo plodovito. času. Tudi v cerkvi ob nedeljah, ni tistih odločnih samostojnih glasov, kot smo jih ‘bili vajeni lansko leto. Toda spevi med sveto mašo pa prav ubrano zadone. Tudi v domači kapelici, zlasti še pri skupni maši, ob spremljavi kitar, se pa že začuti prijetna ubranost. Bo, nekaj bol To smo posebno spoznali preteklo nedeljo, na praznik Kristusa Kralja. Malo bolj potiho in menda boječe, so se slišali glasovi pri oznanilu, ki so nas povabili popoldne v »šolo« k sestram, češ da bo pri njih kratka akademija na čast Kristusu Kralju. Pa le menda iz radovednosti, kaj za ena dekleta so pa letos tu zbrane, nas je par pogledalo v vežo. No in res, prav v veži so si omislile svojo prireditev. Kot v pravem vrtu, polnem lepih vrtnic in raznega cvetja, smo se znašli. To naj bi bilo prizorišče. Na malem hodniku na prestolu pa je bil kip Kristusa Kralja ves v lučih in okrašen s cvetjem. Takoj smo vedeli za kaj gre. Preprosto nam je povedala učenka program in tudi kratko vsebino igrice »Vrtnar — Kristus Kralj«. Ob spremljavi kitare so zapele in prav navdušeno deklamirale par pesmic, gospod Rovan, njihov ve-roučitelj je imel lep nagovor. Nato so še odigrale polurno igrico, ki nais je prav ganila in nas, kot je napovedovalka že omenila, utrdila v veri in v zaupanju v kraljestvo Kristusa Kralja sveta. Najbolj navdušeno pa so zapele za sklep: »Kristus, čuj prisego našo...« Dekleta niso bile nagrajene z aplavzom in ne s čestitkami, toda zdi se mi, da jih je vsaik navzoči iskreno pohvalil v svojem srcu za njih navdušenje za vse dobro. Važno je to, da se že sliši, da nameravajo za praznik Brezmadežne pripraviti tudi nekaj in nas še več povabiti. Torej, 8. decembra, popoldne, vais dekleta v št. Rupertu, zopet obiščemo. Le kaij lepega in vzpodbudnega pripravite. Na veselo svidenje 1 POGRCE PRI ŠT. PRIMOŽU V torek, dne 24. novembra 1970, se je v visoki starosti, v 89. letu, za vedno od nas poslovil daleč naokrog znani Rojakov oče, Franc Hobel. Dragega pokojnega bomo danes, 26. novembra, ob 2. uri popoldne položili na novem pokopališču v Št. Primožu k zadnjemu počitku. V življenju težko preizkušenemu in svojemu narodu do smrti zvestemu Rojakovemu očetu naj bo lahka domača zemlja. ŽIHPOLJE Dan vednega češčenja, 12. in v nedeljo, 13. /sieptemibrai, smo lepo olbhaljali. Prišlo je tudli vali,ko romairjiev od dragih fara. Prišel je tudi letošnji novomašnik Hanzej Der-suila. Na dlan češčenja jie imel večerno sv. mašo z iliepo /pridigo /lin nato delil novo-mašmi bliagosJlov. Videli simo celo take v cerkviii, ki ,jiih med ,letam malokdaj vidimo. V niedieiljjo j|e 'imel novomašnšik glavno sv. mašo in nato zopet delili novomašmiški blagoslov. želimo mu mnogo sreče tin božjega blagoslova v vinogradu Gospodovem. Dne 13. oikitolbra smo oib velikem številu pogrebcev pokopali Jožefo Woat, pd. Ko-meiteirjevp mater v št. Urhu, v starosti 84 llet. B/illa jie spneividlena s svetimi zakramenti za umiraj tolče. Bila jie 'tudi pri Živem rožnem vencu. Ro so pobirali za cerkvene sveče, jje ona maijivieč dala. Naj, ji Bog poplača vse dobrote na onem SVjeitu. Zaostalim naše .iskreno sožalje. (Dalje na 5. strani) Državnemu sekretarju za zunanje zadeve v Beogradu (Nadaljevanje s 1. strani) vaša stališča in kakšni nameravani koraki ta razreševanje problema slovenske manjšine v Italiji. 3. Hkrati vas prosimo za informacijo, če ]e bil v diplomatskih kontaktih zadnjega časa dosežen kakšen napredek glede položaja porabskih Slovencev. Menimo, da je razreševanje odprtih Manjšinskih vprašanj eden izmed bistvenih >pogojev za dobre sosedske odnose. V Ljubljani, 18. novembra 1970. Za Mednarodni odbor Peter Kuhar, l. r. Vsem koroškim Slovencem! Vedno znova in znova ugotavljamo, da reševanje položaja Slovencev na Koroškem ®e daleč ne gre po demokratični poti. »Razvoj« kaže enako nasilno, le čedalje bolj prefinjeno asimilacijo, diskriminacijo in zanikanje temeljnih pravic Slovencev kot naroda in posameznikov, ki se hočejo prištevati k Slovencem. Resolucija Zveze slovenskih organizacij na Koroškem z dne 26. °ktobra 1970, poslana kanclerju Kreiskemu ter koroškemu deželnemu glavarju Simi ter pismo Narodnega sveta koroških Slovencev 1 dne 8. novembra 1970, poslano voditelje-•na obeh vodilnih avstrijskih političnih strank, ponovno kažeta, da boj koroških Slovencev v Avstriji v teh razmerah že Klavna j ni več boj za narodno in državljansko enakopravnost, ampak se je moral taradi okoliščin spremeniti v boj za golo ohranitev jezika in kulture. V imenu ljubljanskih študentov izraža Nlednarodni odbor skupnosti študentov na ljubljanskih visokošolskih zavodih popolno solidarnost in pripravljenost po svojih niočeh podpreti ta boj Slovencev in vseh njihovih organizacij na Koroškem. V Ljubljani, 16. novembra 1970 Za Mednarodni odbor: Peter Kuhar, 1. r. Iz spominov rajne Micke Kristan na Blatu O PREJŠNJIH VAŠČANIH , Kolikor se jaz spominjam, so bili prej-snji hlačami posebni možje, visokorasli in niočne postave. Živeli so zelo preprosto, nfii so pridni in delavni. Ukvarjali so se največ s poljedelstvom im živinorejo. Ta-^ait niso še poznali gospodarskih strojev, korali so vsa dela opravljati z rokami in 80 vsi člani družine ostali na očetovem do-nut; bilo je vedno dovolj dela za vse. Le jnalokdo je šel v tujino za zaslužkom. Kjer |e bilo več članov v družini, so bili z de-hitro gotovi in so šli pomagat sosedu. Ur^ali so zelo na dobro sosedstvo. V jeseni fantje in dekleta mlatili pri sosedih njdo. Bilo je navadno osem mlatičev; bili 5° ponosni, če so se znali uvrstiti in dr-zati takt, kar ni bilo lahko. Ajdo so mlatili Sa-mo v večerih in dostikrat se je glasila pe-8ein cepcev pozno v noč. Bili so mnogo °Jj navezani na dom in zemljo, kakor da-Uasnja mladina. Ostali so zvesti veri im navdam svojih prednikov in svojemu masnemu jeziku. Toda časi se spreminjajo, v. .e navade izginjajo, vse drugačno je vljemje oib času tehnike in atomov. y nedeljah popoldne so se zbirali vašča-v sredini vasi pod staro hruško. Tam je ua dolga klop, kjer so sedeli in se pogo-Varjali, fantje pa so imeli napravljeno tam v fifižini keglišče. Gostilne ni bilo. Možje j? gospodarili, fantje pa zbijali šale in keg-fau. Tako je minila nedelja. Predno pa so 86 razšli, je zvon v Nonči vesi zapel svoj Večerni ave in molitev Angelovega češčenja začel gospodar in drugi za njim. končani molitvi pravi kmet: »Preden raizidemo, bomo še vsi skupaj zapeli na-Pesem,« to je pesem Blačanov. Takoj so oglasili možje in vsi, tudi otroci niso jT^ftajali $ svojimi svežimi glasovi. Pesem, Je srca dvigala k Bogu, se je glasila v °P«1 poletni večer. Lkahko noč, Bog nam svojo daj pomoč, r sni o delo dokončali, da bi tudi sladko spali; Vsa vročina je zdaj proč, lahko noč. LIKOVNA UMETNOST: Omanova grafika Kot je znano, razstavlja svoja slikarska dela v *Galeriji 61«, že od 9. novembra, naš rojak Valentin Oman. Je to pravzaprav prvič, da se nam Oman tokrat predstavlja v celoti kot grafik. Vse* te kompozicije, ki jih je 50 po številu: jedkanice, risanke in olja v mešani tehniki, so nastale letos v času od januarja do avgusta. Omanova grafika se izraža v različnih tehnikah, katere si je prisvojil pri slovenskem likovnem umetniku R i k u Debenjaku v Ljubljani, tako da le-to obvlada sedaj z lahkoto. Ve, kako se mora streči npr. s kislino, s suho iglo, peresom ali kolažom. Če hočemo pravilno presojati umetnostno dejavnost našega Valentina Omana, se moramo zavedati nekaterih pogojev, pod OBVESTILO Vodnice Živega rožnega venca in zainteresirane članice, vabimo na sestanek, ki bo v četrtek, dne 3. decembra 1970, v Mohorjevem domu. Ob 9. uri bo sv. maša z nagovorom in priložnost za sv. spoved. Nato skupen zajtrk in zborovanje v dvorani. Vodstvo katerim se je njegova umetnost razvijala, kajti zasopla naglica današnjega sveta terja na vse strani odprtega dinamičnega u-metnika. Terja nove, elastičnejše forme združevanja in soočenja. In terja v umetnosti neprestano tekmovanje, ne zavoljo praznega zadoščenja, da si prehitel sotekmovalca, temveč zaradi vztrajnega ustvarjalnega naprezanja na tekmovalni stezi, zato, ker pomeni meritev svoje ob tujem, samokontrolo in bister tempo napredka. v „Galeriji 61" Oman se je že v svoji mladosti poglobil v se in v svet ter brez vsakršnih koli predsodkov spoznal smisel in vsebino svojega lastnega življenja. To mu je tudi omogočilo, da si je v umetniškem dejanju in nehanju že zgodaj pridobil gotova spoznanja, ki so mu načrt za sedanjost in prihodnjost. V središču svojega likovnega ustvarjanja je Omanu zmerom le človek, ki je duhovna resničnost, ki je sam nekaj nepojmljivega, potem ko se hoče dokopati do skritih zakonov večnih sil. Ta človek je pri Omanu viden v podobi znakov. Oman ustvarja subtilne kompozicije, ki ponazarjajo vzburljive strukture človeških podob, medsebojnih dinamičnih in statičnih nasprotij, sintezo polarnih zon čutnih vezi in transcendentalne širine; metamorfoze človekovega zavestnega jaza. Vklenjen v izraz svoje svobodne linearne abstrakcije ali v kompleksno strukturalno-baruno sodelovanje, jemlje slikar skalo človeških usod od plešoče vedrosti igre do znakov ogroženega obstoja. V svojih podobah zadene Oman na prvotna vprašanja našega časa. Odgovor v njegovih slikah ga postavlja na stran tistih, ki vsrkujejo z odprtimi očmi doživljanje tega časa in ga potem s svojo umetniško silo posredujejo miljeju. Na kraju naj še omenim, da je bil Valentin Oman skupaj z Gustavom Januschom in Z o r k o W e i ss povabljen v Slovenj Gradec, kjer bodo naši trije koroški rojaki razstavili svoja dela, nekje ob koncu novembra. Naj še povem, da je Oman dobil povabilo tudi iz Ljubljane, kjer bo s številnimi drugimi slovenskimi likovnimi umetniki januarja 1971 razstavljal svoje kompozicije v Mestni galeriji. B. L. Srečen je, kdor dopolni dela vsa. Vsaki dan ma svoje delo, žalostno pa tud’ veselo. Kdor dolžnosti vse stori, sladko spi. Spravimo se, roke si podajmo še. Naj sovraštvo naše mine, jeza vsaka iz srca zgine, predno sonce zašlo bo — za goro. Zelo ganljiv prizor je bil, ko so si med petjem zadnje kitice podajali roke v spravo. Marsikateri spor se je ob petju zadnje kitice poravnal. Fantje pa so še prepevali. Sledila je pesem za pesmijo. V sobotah zvečer pa so vasovali, dekleta pa so vezale pušelc, nageljček, fajgelček, rožmarin. Na srce rožmarina čem si d’jati vrh dišeči. In kadar v druge kraje grem, me vodi k dobri sreči. Ajdje, juhe, juhuhu! Če tud’ prijat’lov loči me dolina in planina, PRI NAS NA (Nadaljevanje s 4. strani) V meicMijto, 25. oktobra', smo Žiihpolljčani in Golšovčami z našim g. župnikom poromali na1 Sltadp gtomo pni Čedadu; imeli smo lliepo vreme. Domov gredle smo obiskali še nekaj drugih cerkva. Peljal nas je Štefan Silencnilk, za kar smo mu iiz srca hvaležni. SVEČE V ROŽU Gospodarji umirajio... Ceiia vrata hiš po vasli jiih jie v teku nekaj let izgubila: Ucar, Kosem, Haliak, Gmaijiniar. Zdaj v jeseni, 14. oktobra, simo 'pokopali Vrhnika — Franca Mudina. Viibnikoivia hiša je bila maj starejša' v Svečah. Vas se j|e prvoitno menda imenovala Vrbice. Po 'turških vpadih se je utone spremenilo v Sveče. Tik pred cerkvijo stoji Vrbniilkov dom. Cela vais se mahaja bolj v kotlini! im mia vzhodni strani so »blata« ali močvirja. Vrbndik jie bil zelo razgledam mož im do zadnjega zaveden Slovenec. Bil jie član prosvetnega društva Kočna od mladega, Igral je harmonij in sodeloval pri 'tamburaših. Bil je tudi organist, kadar je bil Jakob Begusch odsoten. Zadnja leta je opravljal službo mesoiglednika. Že dalij časa je bolehal za srčno naduho. Šele 70 let star je v celovški bolnici umrl. Zdravniki mu niso mogli več pomagati. Posebno ob- m oj rožmarin prisrčno še me vedno opominja. Ajdje, juhe, juhuhu! Ti dve pesmi, imenovani »pesmi Blačanov« so prepevali naši vaščani povsod, peli so jih na božji poti, pa tudi v gostilni. Če se je slišala ta pesem iz gostilne, so takoj rekli mimoidoči: gremo notri, »Blača-ni pojo«. Tudi na romanjih v nemške kraje, npr. v Marijino Celje ali na Pustrico, iso prepevali te pesmi tudi tam. Tamkajšnjim prebivalcem se je tako dopadla ta pesem, da so morali večkrat ponoviti, čeprav niso razumeli slovenskega besedila. Naši predniki so zelo ljubili svojo pesem. Prepevali so ob čaisu veselja, pa tudi ob času žalosti. Njihova pesem se je oglasila pri delu na polju na travnikih in zvečer ob počitku. Zato je škoda, da ta naša pesem na vasi, ki je šla iz roda v rod, zdaj že izumira. Fantovskega petja po večerih ni slišati več, samo stari ljudje še obujajo spomine na tiste lepe domače čase. KOROŠKEM čuti izgubo moža žena, ki je že nekaj let delno hroma. Njej in hčerkam z družinami iskreno sožalje. Rajnega Vrhnika pa bodo sosedje in sovaščani ohranili v najlepšem spominu. DJEKŠE Nezgoda in smrt Poleti, 13. avgusta, je Šimej Glalbonjait padel tako nesrečno, da je zdaj za posledicami te nezgode umrl. Delali so silos pri pd. Romniku. Bil je posestnik, pd. Kuzman in je imel številno družino. Bil je šele 37 let star. Doma je bil na Kneži pri pd. Likebu. Jvurman ali Kurmon spada že v faro Št. Urh. Otroci pa hodijo na Djekše v šolo in tudi v cerkev je od Kurmona do Št. Urha najmanj eno uro hoda, poleg tega še slaba pot. Na Djekše pa je od Kurmona samo pol ure daleč in se more peljati z avtom. Rajni šimej se je potrudil, da je Kurmo-novo posestvo prišlo v faro Djekše. Venceslav Bele, ki zdaj piše povest v »Nedelji«, je v mladosti naredil ganljivo lepo pesem, ki zdaj velja tudi rajnemu Šimeju. Pesem se glasi: Na grob me vleče nazaj, nazaj, nazaj, kjer ti ležiš! AKTUALNOSTI PO SVETU UGRABITELJ LETALA OBSOJEN Kaže, da. so se države začele zavedati, da bo treba napraviti konec preusmeritvam in ugrabitvam letal, ako hočejo' zagotovita reden promet z letali. Očitno je bilo tega mnenja tudi rimsko sodišče, kii je bivšega ameriškega pomorščaka (italijanskega rodu) Ralfaela Minichiella, ki mu je 21 let, ter je 30. oktobra 1969 preusmeril veliko potniško letalo »Boeing 707« (last družbe TWA) iiz San Francisca v Rim. Sodišče je obsodilo mladeniča na sedem let in pol ječe. UMRL KRALJ PETER II. V bolnišnici v Los Angelesu jie umrl v 47. letu starosti nekdanji 'kralj Jugoslavije Peter II. Karadjordjeviič. Peter Karadjor-djcvrič je olb umoru svojega očeta Aleksandra v Marseillu imeli samo enajst let, ko je že postal vladar. Vladati pa je pričel šele 27. marca 1941, ko je vojska pod vodstvom generala Somovi ča zrušila takratno vlado Cvetikovič-Maček. Peter II. je skupaj z vlado 15. aprila po kapitulaciji Jugoslavije pobegnil v inozemstvo. Med drugo svetovno vojno je največ časa živel v Londonu, kjer j|e sestavil begunsko vlado. Zaradi njegovega stališča do narodnoosvobodilne boirlbe Jugoslavije so mu prepovedali vrnitev v Jugoslavijo. Po osvoboditvi je ustavodajna skuščina 29. novembra 1945. leta v limienu vseh narodov proglasila republiko iin odvzela kralju in dinastiji Ka-radjondjetvičav vse itaikmaltne pravice. Bivši ■kralji je po vojni) živeli v raznih mestih. Letos februarja jje prispel v Los Angelesi, kjer j|e po kratki in težki boillezni umri. AMERIŠKO OROŽJE ZA JORDANIJO Ameriško transportno letalo je prepeljalo Včeraj orožje in strelivo za jordansko armado na letališče 60 km od Amaina. Orožje so potem veliki tovornjaki odpeljali nekam v puščavo. Dopisnik, ki je sporočil novico, pravi, da si že s prostim očesom lahko razbral napis na letalu, ki je dokazovalo, da sodi k letalskemu poveljstvu ZDA. Letalo je tako veliko, da more prepeljati tanke in oklepna vozila. Da bi ti videl še lilije, nageljne, kako cveto! Da bi ti slišal še slavce, škrjance, kako pojo! Naj še tako cveto, naj še tako pojo, grob tvoj je tih in nem! Da, grob tvoj je tih in nemi Mlada vdova in nad pol ducata otrok žaluje za njim! Šimej, počivaj v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje! Komaj so utihnili zvonovi, ki so zvonili rajnemu Šimeju Glabonjatu, so zopet zapeli. Zvonili so zdaj rajni stari Cukovnikovi materi. Ona je dopolnila 78 let. Mož ji je umrl že leta 1964. Tudi ona naj počiva v miru! Žalujočim naše toplo sožalje. RINKOLE (Bidrihov oče v Rinkolah se je za vedno poslovil...) Žalostna vest je zajela, 'dne 25. novembra 1970, vse Rinkolaine in se širila dalje po naši koroški deželi, da je odšel v večno domovino, v 82. letu starosti, Ferdinand Porč, pd. Bidrihov oče. Pokojnega Bidri-hovega očeta bomo v petek, dne 27. novembra 1970, oib y29. uri dopoldne spremili na njegovi zadnji poti na farno pokopališče v Šmihelu. Vsem sorodnikom izrekamo iskreno sožalje, blagemu in slovenskemu narodu vedno zvestemu Bidrihovemu atu želimo, naj se v Bogu spočije. Polno iskrenega sočutja izrekamo Bidri-hovii družini tudi vtsii znanci iz Mohorjeve tiskarne. Darujte za tiskovni sklad! SVET MLADIH Stran 6 OD ZAČETNEGA ROCKA DO NAJNOVEJŠIH ANSAMBLOV: Ansambel The Beatles (Nadaljevanje in konec) Nedvomno je ansambel The Beatles spremenil razvoj pop glasbe in dal velik prispevek razvoju rocka. Seveda oni niso bili edini, ki so začeli z novo glasbo, toda bili so prvi, ki so znali uresničiti pravilno sintezo elementarnega rocka a la Elvis Presley z drugimi glasbenimi elementi. Za sledjo, ki so jo pustili Beatlesi, pa je nastal cel val angleškega rocka, ki ima danes pomembno vlogo v glasbenem svetu Evrope. Drago mesto imajo za Beaitlesi R o .11 i n g S t o n e s , ipni katerih je bolj opaziti vez s črnskim rockom. Dkušnjn Beatlov pa je pokazala, da ima elementarni rock mnogo možnosti za razvoj, to ga tudi razlikuje od cellldtne prejšnje lahke glasbe im celo od jazza. Rock ni le slog ali način komunikacije, pač pa psihološki pogoj. To je svoboden način ustvarjanja in uživanja glasbe, v katerega je mogoče vnesti vse vrste vsebine. Vanj je bilo mogoče vliti indijske motive, črnsko glasbo, baročne skladbe, ljudske pesmi in sto drugih elementov. Medtem ko so v Veliki Britaniji nastali Beatles!, je v Ameriki zaživela obala Tihega oceana. Reatnilki s te obale so zrasli ob jazzu in predvsem ob vrsti cool. Toda GOSPOD KATEHET RAZLAGA STVARJENJE SVETA. ŠESTI DAN JE USTVARIL ŽIVALI. OTROCI UŽIVAJO PRI NAŠTEVANJU RAZLIČNIH ŽIVALI OD MUHE DO SLONA. KAR VSTANE MODRA DEKLICA IN PRIPOMNI: »AMPAK, GOSPOD KATEHET, ČUDNO, DA SE JE LJUBI BOG SAM SPOMNIL NA TOLIKO VRST ŽIVALI. NOBEN ČLOVEK BI SE NE.« D. K. 9 Kadar nastopa slavni francoski popevkar Gilbert Becaud, poslušalci zaprejo oči im se oib njegovem petju zamislijo. Gilber- tava interpretacija je tako doživeta, zanesena, da občinstvu ob 'koncu zastane dih, ki se šale po nekaj sekundah prelije v dolg, spontan aplavz. medtem ko je angleški ansambel iskal le zabavo, so ameriški beatniki vključili v svoje pesmi vsakdanje probleme od orientalske filozofije do pacifizma. Medtem ko so torej Beatles iskali sofistikacije, so se ameriški beatniki opredelili za primitivizem ali hippierock, pri tem so zahtevali električna godala. Pri vsem tem se je spremenil tudi način dlofii|vi]j|anja! glasbe. Že jazz :im pop glasba sita poznala navdušenje fansov. Sedaj; pa je sprejemanje raizMčno — to ne toliko pri nas, V SfpG-ct doma NOGOMET V 13. kolu avstrijske nacionalne lige so biilii doseženi tile rezultati: Prvič po dolgem času so Radentajmčami dobili dve točki, ko so doma premagali močno Admiro 3:1; Radenthein iima osem točk kot dunajski Wacker, kii je igral z VoEST 1:1. Sport-kluib je porazil dunajsko Avstrije 3:1, Bre-genz pa nepričakovano Wattemsa z 2:1. Innsforuški Waeker jie slavil pravi praznik golov, saj jie nasul Rapiidu v njegovo mrežo kair pet zadetkov. Zmagali so še salzburška Avstrija nad Simmerimgom 2:0, GAK nad Sturmom 2:1. Na čelo lestvice se je sedaj povzpela salzburška Avstrija, ki je pokazala v zadnjih tekmah neverjeten vzpon. Rapid—Sovjetska zveza 3:5 (1:1) Reprezentanca Sovjetske zveze je na Du-n:aj;u premagala moštvo Rapida s 5:3. Rapid se je >dollgo časa krčevito upirali močnim Rusom, saj so dolgo 'držali rezultat 3:3, končno so se lile morali udlaiti s porazom 3:5. Jugoslovanski nogomet Olimpija iz Ljubljane je v 14. .kolu jugoslovanskega prvenstva premagala državnega prvaka Crveno zvezdo 4:2 (3:2), Maribor pa jie doma odlščipmil močnemu Že-Ijiezniiioairjiu iz Sarajeva eno točko, igra se je končala neodločeno 0:0. kjer pridemo do stika s pevci predvsem po komunikacijskih sredstvih in reklamiizariji, pač 'pa v krajih, kjer se rock poraja. Tu 'iščejo popevkarji in ansambli popoln stik z občinstvom — popolno identifikacijo. Peivdi' se itorej morajo identificirati z občinstvom in se izničiti. V tem je revolucija. Nedvomno so za to potrebna posebna glasbila, 'taka, M preglasijo vsakogar, tako da posameznik me lie da ne more govoriti s sosedom, pač pa ne more 'hiti tudi sam s seboj. K vsemu temu spada tudi 'pravilna koreografija. Tedaj odpade varnost, ki jo 'dlaje sistem in tudi varnost, ki jo dajejo navade. Človek je sam s seboj im istočasno 'pomešan v množici. Novi popevkarji so le povzročitelji olbreda. Ut svetu Jugoslavija—Zahodna Nemčija 2:0 (0:0) Pretekli teden je bila v Zagrebu povratna prijateljska tekma med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo. Pred 30.000 gledalki so jugoslovanski nogometaši povsem zasluženo zmagali. Jugoslovanski igralci so v drugem polčasu pokazali veliko 'boljšo igro im izkoristili dve ugodni priliki, (Prva- tekma ise jie končala v Hamburgu 1:0 v korist Nemčije.) HOKEJ V tekmovanju za alpski pokal sta se v nedeljo pomerila KAC nn Gortina. Tekma se jie končala remi 3:3 (1:1, 2:0, 0:2). IEV (Innsbruck)—Olimpija (Ljubljana) 1:2 (0:1, 0:0, 1:1) Slovenski hokeiisti Olimpije so v tekmovanju za alpski pokal v hokeju na ledu že drugič zmiagalM v gosteh. Tokrat sio premagali innslbraški LEV z 1:2. BOKS Charles premagal Orsolicsa Zdi se, da je prišla sezona velikih boksarskih srečanj. Dvoboji za svetovne in celinske naslove se vrstijo drug za drugim. V petek sta se srečala na Dunaju boksarja wel-ter kategorije evropski prvak, Avstrijec Hans Orsolics in Anglež Ralph Charles, prvak Commonwealtha. 11.000 gledalcev pa je odhajalo razoča- Naš tednik 48 — 26. novembra 1970 N: __________________ __....J— 6 KRIŽANKA lO; nc je je ni 'kc k p* se VODORAVNO: 1. poteza pri šahu; 4. zapor; 8- p< ime papirja za prekopiranje; 10. ladja, tudi ime ptiča; 11. nikalnica; 12. hod, pohod, koračnica; D' je enaindvajseta in tretja črka; 15. Marijina mati; 17' ]e dve rimski številki; 18. medmet; 19. rodilnik od to argo; 21. osebni zaimek; 22. Gregor Mak; 23. sve- Zi topisemska oseba; 25. predlog; 26. Anton Trstenjaki 27. vrsta ribe; 29. nemški os. zaimek; 30. ploskovna Ul mera; 32. ime grške črke; 33. izbrani vojaki, telesna Se straža; 35. gora na Koroškem, po kateri se ime nuje tudi vas; 37. govedo; 38. veznik, ki uvaja p®' gojne odvisnike. NAVPIČNO: 1. medena rosa na listju; 2. hrvaška revija; 3. kazalni zaimek; 4. svojilni zaimek, za d: drugo osebo množine; 5. OL; 6. reka v Jugoslaviji; k 7. ameriška radijska družba, okrajšava; 9. kilom«' g; ter; 10. nasprotno od lep; 13. pozdrav; 16. ladja v & bajki o argonavtih; 18. otok v Egejskem morju! p 20. glej 22 vodoravno; 21. mister, gospod; 23. oče; rt 24. rimska provinca; 25. prislov, ki izraža med dru- il g im pravičnost; 26. papiga; 28. italijanski politik Sf (Aldo); 29. latinski os. zaimek; 30. vzvišena lirska pesem; 31. ital. spolnik; 34. ruski cesar, okrajšava; Ji 36. dve sosedni črki, brano narobe. rano domov z dunajske Mestne hale, kajti ^ njihov ljubljenec Orsolics je izgubil dvo-boj s Charlesom; le-ta ga je v 12. rundi po- s drl na tla s knockoutom. Zdli pa se, da se Orsolics nikakor me m vojaki, razpostavljen,i po obzidju, vsak na svojem mestu, im pričakujejo napadla. Kar .sva čulla doslej, jie bilo zgolj oddaljeno bobnanje nevihte, a- zdaj bo- izbruhnila z vsem svojim besnim gnevom. — Oh, dla bi. mogel vsaj! db okna!« »Ttik poizkus bi, .bil samo v 'tvojo škodo, plemeniti vitez,« je rekla strežnica; ko p3 je videla njegovo silno vznemirjenost i9 * 11 skrb, jie brž dodiaflia: »Mar stopim sama 'h rešetki ,iin ti bom opisovala dogodke, kakor vam im znam.« »Nikar!« je vzkliknil Ivainhoe, »tega nc smeš! Vsako okence in vsaka, odprtina bo kmalu tarča lokostrelcem; po naključju lahko prileti puščica —« »Dobrodošla mi. bo!« jie zamrmrala Rebeka, vzpenjaje se s trdimi koraki po dveh ailli treh stopnicah, ki. so vodile k oknu. »Rebeka, .draga Rebeka!« je vzklikniti Ivanhoie, »tlo ni, zabava za dekleta! Ne nastavljaj) se ramam in smrti; zavesit, da seru ti dal povod, bi me pekla vse žive dni! Zasloni se vsaj z onimle starim ščitom in kaži se pri rešetki kair najmanj moreš.« Rebeka jie z gibko naglico storila p° Ivanlioejievem nasvetu; zaslonjena s ščitoiUi ki ga j,e pristavila k spodnjemu delu okna, je mogla didkaj varno opazovati vsaj nekaj, stvari, ki so- se vršile pod gradom, lin poročati Ivamhoeju, kako se oblegovailci pripravljajo za naskok. Točka, s katere jih je motrila, jie dobro-ustrezala njenemu namenu, zalkaij, oikino- jie 'bilo ravno n.a vogalu 1 i j i ! e glavne zgradbe, -tako da Rebeka ni sam0 videla, ikajj se godi onkraj grajskih zidov, ampalk jie moiglta pregledati tudi vnanjo utrdbo, fcaiteirii je bil po vsem videzu namenjen prvi. napad. Ta vnanja utrdba ni billia rnilti posebno močna niti, me zelo visoka; čuvala je .zaldlnjia vrata, skozi katera ]£ Front de Boieuf nedavno izpustili Cedrica' iz gradu. 'Grajiskm jarek jie ločil -to mostišče od ostale trdnjave, -tako da ga jie billb v primeru njegovega zavzetja po meprijatelju kaj Milko odrezati, od glaivne zgradbe s PISANO BRANJE Stran 7 • Naš tednik 48 — 26. novembra 1970 I ^n,,! n, ,, ,, ....irmtr* Cene K.: Burja pod Krvavcem Obrnil sem se in kar čudno se mi je zde-*°> da nisem ničesar zagledal. Tik za me-n°j jie namreč nekaj zaplahutalo. Kot da Je vrana planila iz gnezda. Ali kot da je Usedov Janez plašil konje. Sosedov Janez Je večkrat spustil konje iz hleva, če mu ti-so hoteli steči, jih je plašil s predpasnikom. Prijel ga je za robove in ga tresel, da i'e plahutal, kot zaplahutajo splašeni ptiči, Preden zlete. Potem sem dolbel luknjo naprej. Dvigal Sem sekiro, ne da bi kaj mislil, in tolkel Po slabo nabru.šenean dletu. »Malta, malta!« so zavpili zidarji. Takoj Je zacvilila samoikolnica in brezskrbno se le zasmejal stari Jakob, ko je zapeljal mal-to na dolgi most, ki je držal k zidarjem na »S-aime ženske so bile okrog njega. In zelo opešal je nazadnje. Zato ni čudno, da so ga pregovorile.« (Jože je mislil na starega Gosarja, ki je imel štiri hčere, ki so Franceta spravile od doma.) »Malo pred smrtjo mi je rekel, da samo dve stvari ni prav naredil. Potem je postal zelo žalosten. Česa, ni prav naredil, mi pa ni povedal.« (Tudi oče je mislil na starega Gosarja, ki jie teden pred smrtjo zapisal hišo hčeri in ne sinu.) »V enem tednu sta oba umrla, ali ne?« »Takoj drug za drugim.« (Gosarjeva ma- JOŽE DULAR: ■ti je umrla v ponedeljek, oče v nedeljo. Na pogreb je prišel tudi France.) Oče je že izkopal luknje. Tudi Jože jih je že. Prišla sta k meni. Mudil sem se z zadnjo grčo. Spet se je z vso močjo uprla burja v nas, spet je zaplahutalo tik za menoj. A tolkel sem po grči naprej in, kadar sem vzdignil sekiro, sem zaslišal plahutanje za seboj. Tedaj sem se spomnil: Burja se reže ob moji sekiri. Tako je bilo, ko smo gradili novo hišo Gosarjevemu Francetu, ki so ga ženske o-goljufale za dom, in ko so zidarji klicali staremu Jakobu, ki se je vedno smejal, naj brž pripelje nove malte in ko so bežali po visokem nebu oblaki pred burjo bogve kam... PRISOLJENA KLOFUTA Jaz pa sem sedel na težki gredi in dleto je na trdi grči odskakovalo in luknja 56 mi je grdo klala v stran. »Pravijo, da je France rekel, da bi vse domače postrelil, če ne bi imel otrok.« »Ja, če bi domači bili zajci, že —« Potem smo vsi molčali, vsak na svoji gredi- Sekire so težko padale na dleta, luknje 50 se globile. Skozi razpokane late bližnje-§a kozolca je zažvižgala burja in spet je tik ^ menoj nekaj zaplahutalo. Spet sem se Pogledal, kaj je; pa ni bilo nič. Visoko nad tien-oj je veter podil oblake proti Krvavcu lr> dve vrani, ki bi radi leteli v Rašico, sta Se nerodno zaletavali v prazen zrak. , Zidarji so spet klicali Jakoba. In Jakob Je spet smeje se zapeljal novo malto na zid. »Lepo pa niso naredili z njim!« »Seveda ne!« »Pa kar je, je!« »Kolikokrat sem mu jaiz rekel takrat: ■Borna se dolži! Oče bo omagal, ko ne bo ^hče na to mislili’ Pa se ni. Potem so pa SatIii naredili.« Burja se je spet zaletela v kozolec. S kra-Ja strehe je odtrgala šop slame in ga raztrgala v zraku in raznesla daleč po njivah. Oblaki so se zdaj divje podili nekam proti Priglavu. Včasih so se za trenutek pretrgali, da se je pokazalo jasno nebo, včasih Je posijalo sonce skozi ozko špranjo, da je kleda luč splavala čez polje. Vrane so nekje iztaknile skobca in ga v glušečem kriku z burjo podile proti gozdu. Ali ste že kdaj slišali o prisoljeni klofuti? Jaz sem že včasih razmišljal o presoljenih žgancih, o soljenem mesu in nasoljenih slanikih; o prisoljeni klofuti pa še nikoli. Toda zadnjič mi jo je nekdo obljubil. In to čisto resno. Bilo je namreč talko. Pred več leti so neko soboto v ljubljanskem radiu igrali dolenjsko trgatev. »Sredi dolenjskih goric« je bilo tisti stvari ime. In napisal sem jo jaz. Saj mi ne zamerite, če tako odkrito povem. Dejali so mi: »Vi poznate Dolenjce kot slab denar. Napišite kaj o njih za naš radio.« In sem napisal. Izbral sem si temo in lep naslov. Za vsebino pa nisem hotel prevzeti odgovornosti, čisto umljivo, če jim je tista poldrugo uro trajajoča trgatev ugajala, v resnici ne vem. Nihče ni o tem govoril. Samo Danilo Bučair, znani avtor slovenskih veselih iger z godbo in petjem, se je nekoč v družbi jezil, da sem brez dovoljenja poskušal na neko njegovo melodijo nategniti svojo pasem. Toda gospod Bučar je soliden človek in ni nikoli govoril o prisoljeni klofuti. Ta stvar je pravzaprav poglavje zase.. V oni 'trgatvi nastopa namreč tudi posestnik in lastnik vinograda, kmet Matic. Sam Bog ve, koliko Maticev tlači dolenjsko zemljo? Povsod jih je dosti in še po časnikih straši »stric Matic s košem novic«. In tako ni prav nič čudnega, če pride človeku na mi- sel to ime pa ga malo pretiplje in vidi, da bo prav primerno za dolenjskega trgača. In ta Matic je govoril v ljubljanskem radiu. Do tukaj je čisto v redu. Toda trgatev je minila, prišla je zima in za njo pomlad in poletje. Pa sem sedel ob Krki, ko je prignal po govejeku kravo neki M ati c, ki ni bil niti posestnik niti vinogradnik. Z bičem je švrknil kravo čez rebra, potlej pa se postavil predme, oblastno kot sodnik pred sojenca. »E, 'prav, da si prišel! Midva imava še neporavnane račune!« »Od kdaj?« »Od lanske trgatve.« Napenjal sem možgane, pa se nisem mogel spomniti, da bi kdaj skupaj trgala grozdje. »Ne vem, kaj misliš?« »Ne veš?« je pomilovalno vprašal. »Kaj pa tisto, ko si se lani o meni nalagal v radiu? Aaa?« je vzkipel. »Si poslušal?« »Ne, ampak pravili so mi! Same neumnosti si napisal o meni. In celo tisto, kar ni res!« »Tepec!« »Kdo? Jaz?!« Bičevnik je spustil na tla, zato pa je stisnil pest in stopil korak naprej. Ne gre, da bi vam popisoval najin nadaljnji razgovor. Tudi ne vem, če sem ga prepričal, da oni Matic, ki je govoril v D ARIN A KONC: Pauedat U vam cad Povedal bi vam rad, kako je pri nas lepo, pri nas, v domači hiši pod Zaloško goro. Za hišo vrt, za vrtom njiva, kozolec star sred travnika. Tam za vasjo, ob starem mlinu šumi srebrna Bistrica. Vse hiše v naši vasi so kakor dobre stare mame; domače, gostoljubne so do današnjih dni ostale. V tej naši ljubi vasi sem jaz povsod doma; ne menjal bi z najlepšo palačo jo sveta. Pri nas, v domači hiši kot nagelj rdeč cvete vesela zadovoljnost, ki poje jo srce. Kako lepo zares je biti mlad med domačimi ljudmi v vasici tihi pod gorč, pod mojo goro Zaloško! radiu, ni bil on. Toda kljub temu mi je obljubil, da mi bo pri solil klofuto, da bom enkrat za zmerom pomnil, kdaj so v ljubljanskem radiu trgali dolenjsko grozdje. Vidite, to je tista zgodba. Od takrat dostikrat mislim na obljubljeno priseljeno klofuto. In tudi na Matica. Bog ve, če mi ni še kdo drugi kaj obljubil? Saj vendar toliko Maticev tlači našo dolenjsko zemljo. Slaba vest »Ti, Jože, pojdiva ruaizaj, natakarju sva pozabila plačati račun.« »Naizaj ne grem, a rečem ti, škoda* da sva tako mailo popila.« Nevama podobnost »Včeraj sem srečal nekega človeka* ki ti jie bil za Las podoben.« »Za božjo voljo, pa mu vendar nisi vrnil tistih 50 lir, ki isem ti jih prejšnji teden posodil.« tem» dla sii odtegnili zaisillnii mostič. V vnanji ^todlbi spi bilki nasproti zadnjih vmalt gradu Vpadna vrata, vse to pa j|e bdilo ograjeno z močnim okoljem. Po številu mož, ki so 'določeni v obrambo te 'postojanke, je Rebekai vtidellla* da so obleganci zanjo v skrbeh; in tudi zlbiirainjie napadalcev naispro-JL tJeljl 'točki je kazallo, dla- sie jim zdi ran-'Wa din so sil jo izbrali za naskok. Naglo jie povedala Ivainihoejiu ta opazovanja in dlodaik: »Obronke gozda so zased-^ strditi* čqpraiv jliih j|e le majhno število kipuisitillo njegovo temino senco.« »Pod oigaiviim ipraporom?« jie vprašali ^anhoe. »Bojnega znamenja ne vidim nikjer,« je ^dvimilk Relbelka. »Čudna .novost,« je zamrmrali viltez; »pri-|ptavil|jaiti sie, dla- naskočiš takile grad, pa brez ^azviite zastave! — Ali vidiš, kdo so tisti, ki Jldl ■vodijo?« J* Vitez v črnem oklepu jie najbolj na je -dlejalk Židinja; »on edini je v že-1 Qzj[U od glave do nog in videti jie, da po-^^jbjie vsem, kair jih jie okoli- -njega.« »Kakšen grb iim-a -na ščitu?« jie vprašali ^anhoe. »Na črnem ščitu sta višnjevo naslikana Nekakšen železni -drog iln kljiučavniica-žalbi-Ca> s kakršno zaklepajo jetniške okove.« »Železo in žabica, azur na črnem,« je po-,1<>v|i'l Ivanihoe; »nikogar ne vam, ki bi iim-el ta grb — vem le to, da bi se zdaj spodobil Ali ne vidiš gesla?« »Predaleč je, še grb komaj razločim,« je Ogovorila Rebeka; »kadar se sonce jiasno v™ra v ščit, jie videti takšen, kakor sem relkla.« »Ali ni videti nikaikih drugih vodij?« j|e 'kliknil vznemirjeni vpraševalec. »Kair vidim s tega okna, ni vmes miko-^ ki bi se odlllilkovail po višjem činu,« jie QJailta Rebeka; »a saj ni dvoma,, da hočejo Opasti tudi drugo stran gradu. Zdii se, dla &0v Prav zdajle jeli -nastopati ... Boig Ziona, t ®c,|ti nas! — Joj strašnega pogledal Sp-red-*J'e vrste nesio visoke ščilte in zaslone iz -desk, ostali ipa gredo za njimi, in gredoč napemjiajio loke. — Dvigajo jih! — Bog Mojr zesov, odpusti bitjem, ki si jiiih ustvaril!« Tedajc-i jie pre-kiiniil njen opis zveneči glas lovskega roga, ki. je dal znamenje za-naskok; z branikov mu je odgovoril zatrob normainis-kih -trobent in -globoko, votlo bobnenje kotlov se je izzivalno pridružilo njihovim zvokom, kakor hi vračalo sovražniku bojmo napoved. Kriiča-njie obeh sitrank je še množilo strašni hrup. Napadalci so vpili: »Svati Jurij iza veselo Anglijo!« — Normani pa so jim odgovarjali s -kriki: »En aivainit de Biracy! — Beau-seanit! — Front de Boeuf 5 -la rescousise!« — kakršen j|e pač bili ipovelljinikov 'bojni klic. (En aivamt! — naprej! A la rescousise — na pomoči) Toda samo vpitje ni moglo odločiti boja iim obupni napor oblegovalcev se je razbijali ob enako 'krepkem odporu obleganih. Strelci, ki sta jih lov in življenje v šumaih naučila mojstrsko r-albiitii -Lok, so zadevali tako točno* da ga ni bilio kraja, kjer bi bili mogli branilci pokazati le najmanjši košček tellesa in ga ne bi bila pogodila vsaj ena njihovih va-tfllsikih puščic. Letele so ostro in gosto kalkoir toča, in 'daisi jie bila vsalka posebej namerjena, jih je vendar frčalo po dvajset na mah v sleherno- zarezo ali odprtino obzidja in v sleherno okno, kjier j-e stal allii utegnil stati kak branitelj. Ta ploha straldc je ubila dva atli tri oblegance, več drugih pa ranila. Toda vojaki Front de Boeufa in njegovi zavezniki so zaupali! dobrim oklepom in varnemu položaju; branili so se s trdovratnostjo, ki je bila enaka gnevu napada, tar odgovarjali 'gostemu in trajnemu dežju puščic s svojimi velikimi .samostreli, loki, pračam in drugimi -iučaili,; iin Iker so bili napadalki seveda le slabo 'zalkilbnijieni, so jim zadajali dokaj več izguib, nego so j-ilh sami utrpeli. Raizen brnenjta sitrtalic in .lučajev .si silišal slamo vpiti jie, ki ista ga zagnali -stranki, kadar jie katera zadela iin utrpela znatnejšo izgubo. »In jaz moram ležati tu kaikor len me- nih,« je vzkliknil Ivanihoe, »ko dvigajo drugi roke na boj in odločajo o moji svobodi ali smrti! — Daj, dobro dekle, poglej še enkrat skozi olknio, a varuj se, da te ne opazijo.« Rebeka, ki je medtem v duhu molila, da isi Okrepi isrce, se je z mirnim pogumom vrnila na svoje mesto pri oknu; poslušala je vitezov svet in se zaslonila tako, da je od spodaj ni bilo moč videti. »Kaj vidiš, Rebeka?« je spet vprašal ranjeni vitez. »Samo oblak puščic; tako na gosto lete, da mi slepijo oči in zakrivajo strelce, ki jih pošiljajo.« »To n-e more dolgo trajati,« je rekel Ivainhoe; »ako ne pritisnejo naravnost in ne zavzamejo gradu z neposredno silo orožja, bodo s streljanjem kaj malo opravili zoper kamnite zidove in branike. Ozri se po vitezu z žabico, zala Rebeka, in poglej, kako se vede: kakšen je poveljnik, taki bodo njegovi ljudje.« »Ne vidim ga,« je dejala Rebeka. »Klavrni strahopetec!« je viknil Ivan-hoe; »ali se mar umika od krmila, ko najbolj hrumi vihar?« »Ne umika se, ne umika se!« je rekla Rebeka. »Zdaj ga vidim, kako vodi četo svojih ljudi tik pod vnanjo ogrado mostišča. — Že podirajo kole in rušijo za grade s sekirami! — Visoka črna perjanica mu fo-fota nad množico kakor vran nad krvavim bojiščem. — V ogradi je nastala vrzel — vdrli so vanjo — ne, vrgli so jih nazaj! — Front de Boeuf vodi branilce; dobro vidim njegovo orjaško postavo, kako se dviga iz meteža. Spet so navalili na vrzel; mož proti možu se bijejo zanjo. O Bog Jakobov! To je kakor spopad dveh divjih valov — boj dveh oceanov, ki ju razburjata dva nasprotna viharja!« Odvrnila je glavo od rešetke, kakor da ne more dalj prenašati tako strašnega pogleda. »Poglej še, Rebeka, poglej,« je rekel Ivanhoe, ki se je napak razlagal ta umik; »streljanje je moralo zdaj nekoliko ponehati, ker se bijejo mož proti možu. — Le poglej, nevarnost ni več tako velika.« Rebeka je spet pogledala in vzkliknila skoro še tisti mah: »Sveti preroki! Front de Boeuf in črni vitez se borita v vrzeli drug proti drugemu sredi rjovenja svojih vojakov, ki opazujejo boj ... O Bog, udari še ti za nas jetnike in zatirance!« Tedajci pa je glasno zavpila in vzkliknila: »Pal je! — Pal je!« »Kdo je pal?« je vzkliknil Ivanhoe; »tako ti naše Gospe, povej, kdo je pal?« »Črni vitez,« je odvrnila Rebeka s šibkim glasom; takoj nato pa je vtisnila z veselo živahnostjo: »Ne, ne! — Ime Gospoda vojnih trum bodi češčeno! — Spet je na nogah in se bori, kakor da mu j-e v roki sila dvajseterice krepkih mož ... Njegov meč je zlomljen — a že je iztrgal nekemu svobodnjaku sekiro — že pritiska na Front de Boeufa in mu zadaja udar na udar. — Orjak se ključi in maje kakor hrast pod drvarjevo sekiro ... in pada — pada!« »Front de Boeuf!« je vzkliknil Ivanhoe. »Front de Boeuf!« je odgovorila Židinja; »njegovi ljudje mu hite na pomoč, o-šabni templjar jih vodi — njih združena moč je ustavila črnega borca — evo, potegnili so Front de Boeufa za obzidje.« »Napadalci so zavzeli ogrado, jeli?« je vprašal Ivanhoe. »Da, vzeli so jo!« je vzkliknila Rebeka,! »in zdaj trdo pritiskajo oblegane na vna-i njem nasipu; nekateri postavljajo lestvice,: drugi rojč nalik čebelam in stopajo tovarišem na ramena, da bi se vzpeli na vrh. — Kamenje, bruna in hlode jim mečejo na glave, a sveži borci zavzemajo mesta ranjencev pri naskoku, kakor hitro odnese katerega v ozadje. — O velik Bog, mar si zato dal človeku svojo podobo, da jo brat bratu tako okrutno mrcvari?« »Ne beli si s tem glave,« je rekel Ivanhoe; »zdaj ni časa za take misli! — Kdo se umika in kdo prodira?« (Dalje prihodnjič) fTVj tedenski program |tv) RADIO CELOVEC NEDELJA, 29. 11.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 30. 11.: 13.45 Informacije — Poper in sol. — TOREK, 1. 12.: 13.45 Informacije — športni mozaik — Koroška povest (V. Polanšek: Obirjan — 5. ). — SREDA, 2. 12.: 13.45 Informacije — žena, družina, dom. — ČETRTEK, 3. 12.: 13.45 Informacije — Portret občine — 7.: Sittersdorf — Žitara ves. Pripravlja ekonomski svetnik Mirko Kumer — Za krmilom. — PETEK, 4. 12.: 13.45 Informacije — Mladinski forum. — SOBOTA, 5. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — Rubrika za jugoslovanske delavce v Avstriji. AVSTRIJSKA TELEVIZIJA SOBOTA, 28. novembra: 14.40 Koncert ORF — 15.25 Za otroke od 6. leta dalje: »Hop in Hup« — 15.35 Za otroke od 11. leta dalje: Daktari — 16.25 Za družino: Bela stajica — 18.00 Magazin — 18.26 »Družina Petz«, lahko noč za najmlajše — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 V soboto zvečer s Heinzom Conradsom — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Lebarjeva opereta »Judita« — 21.55 Šport — 22.25 čas v sliki — 22.40 »Jastrebi asfalta«, kriminalni film. NEDELJA, 29. novembra: 15.45 Za otroke od 6. leta dalje: Potovanje v Firdučbi — 16.20 Za otroke od 11. leta dalje: Flipper — 16.45 Za mladino od 14. leta dalje: Stik — 17.05 Brez nagobčnika — 18.00 D moje knjižnice — 18.25 »Družina Petz«, lahko noč za najmlajše — 18.30 S skrito kamero — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Skrivnosti morja — 21.05 Ludvvig van Beethoven (2. del) — 22.05 Čas v sliki. PONEDELJEK, 30. novembra: 18.00 Aktualnosti iz krščanstva — 18.20 »Družina Petz«, lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — slika — 18.50 Včerajšnji človek — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki - 20.06 Šport - 20.15 FBI - 21.00 Poštni predal 7000 — 21.15 šport v ponedeljek in konjske dirke v dunajski mestni hali — 23.15 Čas v sliki. TOREK, 1. decembra: 18.00 VValter in Connie — 18.20 »Policaj Bromel«, lahko noč za najmlajše — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Zahodno od Santa Fe — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Avstrijsko stoletje: Sarajevo — 21.15 O filmu — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.20 10-letnica mestnega parka »Forum«. SREDA, 2. decembra: 10.00 TV v šoli: Kaj lahko postanem? — 10.30 Mesto dela zgodovino — 11.00 Program za delavce »Rebccca« — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: »Maček, strah mišk« — 17.10 Za otroke od 11. leta dalje: Mednarodni mladinski magazin — 17.30 Tu prihaja Peter (12) — 18.00 Francoščina — 18.20 »Policaj Bromel«, lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — slika — 18.50 Dragi stric Bill — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki - 20.06 šport - 20.15 Obzorja - 21.15 »Judi«, veseloigra — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja. ČETRTEK, 3. decembra: 10.00 TV v šoli: Obisk schonbrnnnskega akvarija — 10.30 Kaj je gospodarstvo? — 11.00 Fizika za vse — 11.30 Mostovi k ljudem — 12. Angleščina — 18.00 Italijanščina — 18.20 »Policaj Bromel«, lahko noč za najmajše — 18.25 Šport — 18.50 Pater Brown — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 »Jumbo« — življenje slona — 21.15 Jour fixe z Wolfgangom Krausom — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja. AKTUALNOSTI PO svetu po svetu po svetu po svetu po svetu IZRAELSKI OBRAMBNI MINISTER ZA POGAJANJE Z ARABCI Moče Dajan je v govoru, ki ga je imel v HiE liizjaivtill, da je naklonjen obnoviti pogajanja ipri veleposlaniku Jairningu, ker (predstavljajo to pogajanja edino pot za dosego miiru. Dajan je poudlairtill, da čeprav dobro pozna nasprotno stran in ve, kaj misli o Iziraiakdh, hoče Izrael nadaljevati razgovore z Arabci zai dosego dokončne rešitve vojnega spojpaidlai. »Kllljiub mšdi vrači želji po miru, pa ne •pomeni — jie nadaljevali Dajan — dla bomo moilčaflil, če rnais bo kdo hotel1 s silo 'izgnati z ozcmiljla, ki ga zasedamo. Čeprav je sedaj izraelska črto' o prekinitvi ognja ob Sueškem pirejkppu, pred Jordanijo in na gričevju Golan, se Izrael noče naprej oze-mieljisiko širiti, kakor tudi ne želi nadaljevati vojno.« Dajan j|e še poudaril, »da vsi tliistti, .ki mislijo, da je za dosego miru potrebno zasesti Kairo, Damask iln Aman, grešijo, .ker jle prav podobno stališče za oa-