List 50. Tečaj LVU. J tri ške i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr po ti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. četrt leta 90 kr po na dom Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo Ljubljani se plača na leto n se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr.. za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 15. decembra 1899. narod uvidova _________, da hrepenenje po ravnopravnosti je Politiški oddelek. I nemškem gospodstvu nevarn. Nemci nečejo kot ravno- pravni državljani živeti pod zaščiti habsburške krone, nego hočejo vstvariti veliko nemško državo, v kateri bodo Nemci gospodje, Slovani pa narodno brezpravni 41 :................... «WW W W W W W W W W W W W W W V W W WV» WWWWWWW Wfl WW w Politika nacionalizma. Nemčija hoče zavladati celemu svetu. Filozofija, da so Nemci narod gospodov, Slovani pa da so narod sužnjev, jim je prešla v meso in v kri. Princip nacionalizma, kakor ga je rodila velika francoska revolucija in kakor ga je učil Napolen III. je nemški narod Čim bolj zmaguje načelo narodne naravnopravnosti tem večja je nevarnost, da bi slovanski narodi zado-' bili kdaj samostalnost, suvereniteto, četudi v okviru habsburške monarhije in tega nečejo privoliti za nobeno ceno. zavrgel. Nemški nacionalizem se bistveno razlikuje od slovanskega, on je naravnost nasprotje humanitet-nega nacionalizma, kakor ga je učil Palacký, ter ima resnično paganski značaj. Nemški nacionalizem ima svoje korenike v državniški filozofiji starorimski. Rimska država je bila nacionalna. Njeno jedro je bil maloštevilni rimski na. rod, ki je iz svoje državice ustvaril velesilo, da je jednaka samo današnja Angleška je Ta novi princip, to načelo nemškega naciona lizma se jasno zrcali tudi v binkoštnem programu nemške levice avstrijske Ta program priznavajo vse nemške stranke in s tem je priznano, da hočejo vse nemške stranke slovanske narode zadušiti in germa- nizovati. jej Vse se mora rimski držav živelo vsakovrstnih narodov. Živeli so tam Gali postaviti v službo nemško nacijo 1 Grmani, Španc Grki Traki, Perzi, Židje itd Ali 1 niso bili državo ostali pa so nauku niso imeli nikake suverenitete, okranjujoči življi. Vladali so Rimlj bili v resnici sužnji, kajti služiti so morali njim so vražni državni ideji. Na tem istem stališču kakor stari Rimljani stoje tudi danes Nemci. Princip nacionalizma, ki je novilna misel slovanskih narodov, ki je združil Italijo in tudi nalne ideje, da bo nemški narod vsaj jednemu delu sveta gospodoval tako, kakor v davnih časih rimski narod. To je vodilna misel, ki jo oznanujejo propo-vedniki novodobnega nemškega nacionalizma. Po njih mora tudi vera sluižti tej ideji in od tod iz vira njih nasprotstvo proti katoliški veri. Katoliška cerkev je mednarodna. Kristus, ko bi bil stal na principu nacionalizma, bi bil, tako argumentujejo nemški nacionalci, bi bil vstvaril novo židovsko vero. on Nemčij uči da ima vsak narod pravico do samo svoje eksistence, do samostalnosti. Toda Nemci sose tega načela držali samo dotlej svojega združenja. Čim je bila ta dosežena so načelo, da noben narod nima. dokler niso dosegli je naročil svojim učencem, naj gredo po svetu in naj uče vse narode. Sveti. Pavel, rodom žid, je bil poli tično internacionalen Rimljan in je kot tak kristjan-stvu dal značaj internacionalnosti. Ta značaj katoli proglasili §ke cerkve nam narodne samostalnosti pač pa a priori pravice do da so veliki narod razjasnuje vso zgodovino srednjega 1 poklicani za gospodovati malim narodom tako, kakor so malim narodom gospodovali Rimljani. veka in nam tudi razodeva vzrok nasprotstvu nem ških nacionalcev proti katoliški cerkvi. Nemški nacio deluje internacionalna katoliška nalci pravijo da ! cerkev na oslabljenje nemštva, Cerkev bi rada vstva-tega stališča sodi nemški narod tudi prizade- rila veliko jednoto, v kateri bi bilo prostora za vse vanje slovanskih narodov po ravnopravnosti. Nemški narode in v kateri bi ne bil noben narod gospodar mi.« H* ampak posvetna in cerkvena avtoriteta Tega • • pa nemški narod neče. Iz teh kratkih izvajanj se spozna, da je najno Toda Čehi se aiso vdali Ako bi bil državni zbor rešil zakon o kvoti, bi bili tudi delagaciji lahko dognali svojo nalogo, saj gre samo zato, kako, to je, kakem ključu naj! se razJele 1er prispevki obeh državnih polovic k skupnim potrebščinam veiški nemški nacionalizem zasnovan na paganskem pa drž. zbor dunajski zakona o kvoti bržčas ne odobri pravo- 'i*! . a • • • « ( w m « * m • • načelu nejednakosti narodov, da deli narode v gospo- časno, se hoče skleniti trimesečen budgetni provizorij vsled dujoče in v hlapčujoče in da hoče celo verstvo po staviti v službo brutalnega nasilstva, ki ga brez pri krivanja oznanja. česar bi delegaciji šele prihodoje leto zborovali. Značilua izjava n Budapešti Hirlap" je resen list, ki si nikdar ne dovoljuje neslanih ekstemporacij. Ta list je In ker ie Nemčija danes mogočna in velika dr zadnjič priobčil vsebino pogovora, ki ga je imeli jeden njegovih urednikov z madjarskim državnikom, katerega je oesar žava, ker ima moč, da izvrši te nauke, ker je očividno> večkrat vprašal za svet Cesar se je proti tem«'i državniku baje izrekel glede dveh velevažoih vprašanj vse r^še notranje politike Najprej je cesar baje dejal, da ni misliti na to, da bi da je vsa nemška oficjelna politika zasnovana na nacionalni podlagi, je nevarnost za nas male slovanske narode jako velika, zlasti za nas Slovence, ki ležimo pred Trstom in smo na potu nemškemu stremljenju do Adrije. na Ogerskem ustavno vladati, ako bi se v se moglo vanski vlaialo absolutno. Dalje pa mu je rekel, da nikdar ne privoli v federalizanje Cislitvanske, češ če bi bile vse av Politični pregled. Položaj Kriza je postala akutna. Ministerstvo si strijske kronovine tako samostalne kakor Hrvatski, potem pride cela Cislitvanska napram Ogrski v isto razmerje», kakor jie sedaj Hrvatska napram Ogrski. Vprro take izjave bi morali deralisti izgubiti vse upanje na ugoden uspeh, ako bi jih ne krepila zavest, da se utegne tudi cesar še sprijazniti s federalizacijo, kakor se je sprijaznil z dualizmom. ne ve pomagati na nobeno stran, ker so Čehi sklenili, da ob struirajo takozvane „državne potrebe" na previden način. Vid Hrvatska hrvaškem zboru so imeli burno raz se, da Čehi lotijo radi obstrukcij ker žele ohraniti de snico. Ta je baje postavila Čehe pred alternativo, da naj al opuste obstrukcijo, ali pa razpade desnica, Čehi to skle nili, da obstruirajo vse „državne potrebe,,, pa naj se zgod karkoli, četudi desnica razpade. Vsled tega sklepa se sodi da odstopi ministrstvo že tekom prihodnjih dni in da pride opozicija pravo. Posl. dr. Potočnjak je bil izročil predsedniku predlog da naj se zborovanje tabora ustavi za toliko časa, da odstopi ban grof Kheun-Hedervaiy, češ, da difamiran in torej nespo soben, da bi zavzemal mesto sama. Predsednik tabora ni dal predloga prečitati, radi česar je prišlo do burnih prizorov. Ogerska. ljuto V ogerskem državnem zboru je začela vojno krmilo drugo uradniško ministrstvo delali težav. Državni zbor utemeljeval svoj predlog sobnosti za gostilničarje in obrta. • • seji proti nagodbi, oziroma proti zvišanju kateremu Čehi ne bodo kvote. Poslužuje se tudi obstrukcije, seveda stvarne, vendar bo parlament, ker ima vlada ogromno večino na svoji strani, še pred Božičem dognal vse tozadevne zakonske predloge. naj naj t. m. je poslanec Hořica se določilo izpričevalo spo- se razširile pravice tega Rusija. Aziji. vsega kar Ruski časopisi posvečujejo posebno pozornost pišejo se da sklepati, da ima Rusija v Posl. dr. Krek je interpeliral radi statusa finančnih Afganistanu posebne namene Poročila angležkih listov, da so uradnikov na Kranjskem V seji dne t. m se je do Rusi zasedli Herat, se sicer niso uresničevala, ali da Rusija gnala debata o vladnem načrtu glede obračuna od vzitninskih dohodkov od pive in vina. Koncem seje je Wolf utemeljeval prepričani poglede svoje na Herat obrača, o tem so v Londonu do dobra saj je Herat ključ do Judije. torej do vira angleške predlog na posebno razsodišče razsodilo v prepiru mej moči in angleškega bogastva Srbija. Ekspozè grofa Groluckovskega je v Srbiji naredil vtis seveda le v vladnih krogih Ta ugodna izjava delavci in tovarnarji v Cnkavi, pri kateri priliki je prišlo do burnih prizorov. Nemški poslanec Fournier je pri tej priliki najboljši razžalil češkega poslanca Kôniga. Slovenski poslanec žižkar avstrijskega ministra zunanjih del je dala kralju Aleksandru terpeliral radi konfiskacije Hribarjevega Ilustro- povod, da je zopet seveda po naročilu razkralja Milana odiožii Kral) v tej seji vanega narodnega koledarj Y seji dne 12. t. m. je dr. obljubljeno poiniloščenje po krivici obsojenih radikalcev. Ferjančič interpeliral vlado radi inspendiranja vseučiliškega Aleksander se mudi sedaj v Meranu, od tod je pisal svoji profesorja dr. Frischaufa, potem pa se je začelo prvo branje materi, kraljici Netaliji, odgovorila, da se rad ž njo sešel, toda kra- zakona o kvoti Govorila sta samo dva poslanca, Tekly Maštalka, na kar je bil sprelet predlog na konec debate ljica mu da ga nemara ni videti, ker pri- volil v krivično klanje radikalcev. seji dne 13. t. m. so se primerili jako viharni prizori Nemčija. nemškem državnem zboru imel mi Berks govori na interpelacij najprej prijel pravosodnega ministra, zakaj ne od- nister zunanjih del grof Biilow govor v katerem je ^čital u»uovuuv&« ****** vf lllDUCi ilUUOlAJ 111 VA^l 51U1 1-/U.IV/»» » J ^ Vium so bile stavljene. Čehi so porabili smer zunanje politike velike Nemčije. Jedro te politike je po to priliko in so uprizorili viharno demonstracijo proti ministru Kindingerju. Potem je Stránský zahteval, naj se dopusti raz- vender njegovem zatrdilu baje trozveza, katera se mora ohraniti, prava o predsednikovi izjavi i da po medklicih razŽalj pa ima Nemčija pri tem jako ekspanzivne politične po načrte. Bůlow je dejal, da mora Nemčija pridobivati kolonije, slanec nima pravice zahtevati, da se izvoli grajalni odsek. Ker fcer je preobljudena in ker mora imeti se predsednik Fuchs temu upiral so čehi toliko časa raz tržišč za svoje pro- izvode, zajedno pa še namignil, da stremi za tem, da po3taue grajali, da je odnehal. Potem sta generalna govornika Menger jedna prvih velesil na svetu. Dejal je, da je bila Španska v in Fořt prišla do besede tej seji se je pokazala prvič češka 16. stoletju prva velesila, Holandska v 17., Francoska in okstrukcija z večjo silo. Ministri so, videči, da so Cehi resno Angležka v 18. in 19., v prihodnjem pa da bodeta to Nem- m ň • A m i 1 • V 1 • • • 1 ^ V ! I • _ _ . - k , ^ «p^ â * v 1 m û % • » m m « začeli obstruirati, se takoj sešli na sejo, vsled česar se raznesla govorica, da so sklepali o dimisiji čija in Rusija. Vse to je povedal v otemeljevanje zahteve, naj 4 Delegaciji sedita na Dunaju, pa nimata sej. Povod se pomnoži nemška mornarica. Kako pl. Káliay gospodari v Bosni. Finančni temu so avstrijske parlamentarne razmere. Mislilo se je, da minister pl. Kallay je bil predložil delegacijam svoj bozensko-bodo Čehi odnehali in dovolili, da se rešijo „državne potrebe", hercegovinski budget. Potrebščine za leto 1900. znašajo > % ■ ( 'i n V > "J ť • <•• »* « • 423 - f O 4 i i •< : v A . f J » fí / » > ♦ \ # l i X 30,763.1»4 gld (letos 19,496.780 gld.). pokritje 20,827.440 novin, na katerem gld (letos 19,549 250 gld.), znani „Kallayev prebitek pa da Bosni in Her »64.780 gld. Ako se pomisli eegovini trpelo že lani veliko na lakoti, povodnjih, slabi letini ltd , dohodke t • ni dovolilo, govoriti v nji- Ko se je letos meseca septembra * « • • tedaj se človek« nekam čuden vidi proračan glede na Kallay voljstvo *ned stori ť raste dosti iz tega, da nezado hovem materinem zopet vršil tak shod na Dunaju, je zaveza moravskih ; ' 1 1 ' .'M^' J ' . . ^ " . - obrtnih zadrug sprožila, naj se skliče sbod slovanskih obrnikov in rokodelcev v Prago. Na Češkem so to misel njemu zadostuje okol % » Nižji že lepo Kallay da ljudstvo ' c mmSt uradniki v Bosai so na vstajo In kakšni so troški slabo ter prosijo radi tega let za povišanje dohodkov. Ali kako jim dohodke? Na dvojino jih jim zvišuje toda v kronski vrednosti Za deleženje Bosne na razstavi v Pa z veseljem pozdravili in se zanjo toliko rajše odločili v1 ker so tudi krakovski obrtniki niso hoteli vdeležiti tošnjega shoda na Dunaju. Ker letos vsled prekratkega * r _i j^^^^^^^hv^^^^hih časa že ni bilo mogoče izvršiti rečene misli, se je sklenilo, prirediti I. 1900 v Pragi shod slovanskih obrtnikov rizu je določena svota loO.OOO najmanj XL gld stalo pa bo sigurno in rokodelcev. • i« milijona gold. Dispozicijski zaklad za tajno osobje in reklamo je proračunjen na 80,000 gld. (za celo Avstrijo s oger- skemu trgovskemu muzeju v Sarajevu podružnica (3500 gld.), na mjnojj Ki _ - _ _ i _ « _ -« ^ Á ' M 120.000 gld.) Za bozenski deželni denar se izdržuje to svrho je „Zemská jednota řemestnických a živnostenských společenstev v královski Češkem" sklicala deželna bolnišnica v Sarajevu bi potrebovala 139.000 gld., za -» è • t kopališče Ilidže je v proračun vložena svota 36 000 gld.; ali ne stane isto sto in sto-tisočakov ? Za šoistvo ostane iz budgeta petek v Prago shod, katerega so se udeležil zastopniki drugih narodov slovanskih. Slovence je tudi zastopal pasar J. Kregar iz Ljubljane. » « od 20 gold 288.000 gld malo več nego l°/0 deželnih dohodkov tako upravo gotovo ne moremo biti zadovoljni; treba pa je pred vsem in nujno, spremeniti tisti Udeležnike- tega pripravljalnega zbora je pozdravil župan dr. Podlipny. Shodu je predsedoval načelnik zveze nesrečni sistem koncih in - trijske vlade ki mori državo na vseh čeških obrtnih društev g. Jironšek, V imenu Poljakov je 7 Italija ♦ - » . » Korupecijo in popačenost Italije zlasti, južnih govoril Čehov Kozobneki iz Krakova •t » v imenu moravskih pokrajin, je drastično pojasnila sodna obravnava ki se vrši v Kregar Povondra iz Brna in v imenu Slovencev g. I k * mM ■ u m ■ ■ ■ 'A • da se s Slo- Zlasti drugi govornik je naglašal • » Milanu zaradi zavratnega umora sicilskega barona Notarbar-tola Ta ie bil umorjen, ker je preganjal „Maffio" skrivno družbo odličnih in preprostih tolovajev, 9. \ . - ' • i. ' i . _ • • I j» fc - ■ « vam grdo ravna na Dunaju in da z Nemci ni mogoče strahuje vso Sicilijo in katere se tudi vladni in sodni krogi boje. Obravnava je razkrila strašne razmere Pokazala je, zvezi najodličnejši možje in da celo skupno hoditi. Pozdravili so shod tudi drž. poslanec Ho řica in dež. poslanec Voliček v imenu trgovske zbornice da so z „Maffio v vlada išče nje pomoči programu sta govorila gg. Jironšek m Šafri 1 in je • . « v južni Slednji je zlasti povdarjal, da slovanski obrtniki od dunajskega parlamenta nimajo ničesar pričakovati, saj je i • 4 # • - Pallizzola je bil mnenja, da sploh ne parlament odvisen od vlade, ta pa stoji na stališču, da je škoda, kaj storiti za stan, ki itak izumira. Od take strani, kjer nimajo za potrebe obrtnega stanu nikacega pri volitvah. Načelnik te skrivne zveze je poslanec Pallizzola. Ta ie bil ladnje dni aretovan. Parlament je šele po dolgem odlašanju v to vsled tega zamudil ugodni čas za beg. Afriki zamore postati se prava katastrola za Veliko Britanijo. Angležka je poslala skoro vso smisla, tudi ničesar pričakovati ni. Trgovinskemu mini svojo vojsko v južno Afriko V sedanjih razmerah jej skoro ní mogoče,, spraviti novo veliko armado na noge. kajti tudi v Irski in v Indiji se je začelo neko sumljivo .gibanje, Tista sterstvu stoje na čelu o potrebah obrtništva. ki nimaio nikacega pojma d« se nahaja v južni Afriki, pa se prav za prav že ki pa armada, % * J ' več ne more ganiti. Razdeljena je na tri glavna krdela, se nahajajo vsa tri v neugodnem položaju Na vzhodu, v Na- • - H • m + ' K m j r ; « , « ■, «' , 'f -i m Govorili so še poslanec dr. Zřeznovsky, obrtniki Kamel8ky, na kar je 9 mL* * řTtir .ÍSBi1 'Bral talu, je Ladysmith še vedno oblegan in Angleži ne morejo Kratochvil, Hruša, Holubička in bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: priti do tega, da bi to naglo oprostili Na zapadu je lord Methi en takorekoč blokiran ob reki Modder in ne more ne Dne naprej » _ _ proti obleganemu Kimberieyu, niti nazaj. Mej tem so . decembra 1899 v staromestni posvetovalnic % g \ i f ^ zbrani rokodelci in obrtniki so vzeli na znanje dana nam se začeli tudi Holandci v Kaplandiji puntati. Takozvani Afri- pojasnila in naročamo, da se „Zemská" jednota řemešl- Pragi po kanderjj hite trumoma v tabor Burov in so zadnje dni niku a živnostníků v Královštvi Češkem" v ti et j o angležko armado, ki jo vodi general Gataere. pri Strom- možnosti zavzame. Da se na podstavi tega društva vstvari bergu strašno pobili Skoro polovica te vojske je bila ali vjeta ali pokončana. Položaj Angležke je s tem postal skrajno nevaren za vso državo. i vsestranska organizacija in prepreči ustanovitev državne organizacije i katera ost je naperjena proti našemu pri M &&&žfcAáŘáfeílftdřÎ^Ïífcđfc^^ H.......................................................................M.................................t b %wWWWWWWV V V v V ï v vv V« V v'qp v « ii'ï'ï'ï'i * zadevanju po samostalnosti. Zajedno pooblaščamo to „Zemsko jednoto", da do govorno z dotični mi korporaci jami drugih slovanskih i t Shod slovanskih obrtnikov. i l (Dopis iz Prage) i t Vi Že 1 nekaj let narodov skliče prihodnje leto splošen shod slovanskih ro kodelcev in obrtnikov v Prago. » i Shodu ie sledil zabavni večer v Ržemeslnicko-živno •r - ' v • -,. , 1 stenski Besedi." sem obrtnikov na katere so se sklicujejo na Dunaj shodi prihajali zastopniki vseh kro- 424 ®&i&!t!tik!titikik±*!toiti& teletih in mleku. zahvalil za prihod in ga naprosil za predavanje, omenivši da ima zborovanje koristni namen kmetijsko podružnico. zasnovati za Šiško ni Tako po mačehovo ravnalo se je s travniki dokler Kmetovalec" pred 15 leti prišel svariti, poiučevati in umetna gnojila priporočevatj s katerimi edino mogoče skoraj dveurnem jasnem govoru je. gosp. ravna- domači oslabljeni gnoj zboljšavati » » telj Pire podal sliko o narodnem in naprednem kmetovanju kazal pomankljivosti in priporočal zboljške, povdarjajoč da treba tudi kmetovalcem si pomagati, kakor so si po- i J^Ét I H J p magali znani stanovi delalci itd. Kapital je mrtva stvar, če ga delo ne oživi. Delavec je torej vreden primernega deležlta, oi doneskov rodijo delo in denar. Delavcem se je zatorej marsikaj na bolje obrnilo. Poleg višje plače je z njo skrbljeno ob času bolezni, in tudi za starost in onemoglost se snujejo zavarovalnice. Tudi kmetu treba misliti ne boljša bodočnost. Umetna gnojitev je torej pokora za stare grehe fosforová kislina so rastlinam neobhodno po in i katere Kajnit trebni. Ker teh snovij hlevni gnoj ni dovolj imel, tedaj Jih tudi pridelki nimajo dovolj. Umetno gnojenje bo odveč, koder bode zemljišče rodilo krmo, v kateri bo dovolj krepilnih in redilnih snovij, Takrat dal bo domači hlevni gnoj zemlji vseh po- trebnih snovij zadostno. Mnenje i da je kmetovanje prav lahka naloga 81 pa kmet na] gotoveje osigura, ako To vrednost svoje zemlje in svojega dela bolj spridom izkorišča. Večji in trajni pridelek doseči, naj mu bo glavna skrb. Topa doBeže po dobrem naprednem gospodarstvu. ljubljanski okolici, kakor sploh v deželi, ne kaže kupčijo prideljavati in živino vzrejevati, ker se pač velika zmota, dobro kmetovanje je težavnejše in umetneje kakor marsiktero rokodelstvo. Brihten fantiček se žuči obrta v 2 - 3 letih ; kmet se za žita ceneje žito z Banata, Rusije da celo iz Amerike dovaža i kakor ga je mogoče tu pridelati, in ker ima tukajšna goveja živina le bolj klaverno ceno. Kmetijstvo v bližni ljubljanski okolici se moralo mnogo vrtnariti. zboljšati, moralo se nekako pošlahtniti » po ne z uči nikoli. On mora biti poleg marljivega in mislečega gospodarja tudi trgovec, da ve potrebno ob pravem času kupiti, pridelke pa dobro prodati. Sadjoreji večjo pozornost priporočuje g. Pire. kakor lep kinô so sadna drevja domovju in kako lahko se dobro sadje v Ljubljani drago proda. Gospod ravnatelj je končal svoj volezanimiv govor z željo, pomogla da nova podružnica lepo napredovala in pri- naprednem kmetovalstvu. Živahna pohvala in zahvala navzočih zborovalcev Naglo razvijajoča se Ljubljana je velevažen trg naj bo gosp. ravnatelju Pircu malo zadostilo veliki za mnogotere pridelke, koji trg kmeti pridržati. si morali okoličansko trud in v povzdigo kmetijstva Glavni dohodek iz Vaših kmetij, pravi nadalje gosp Pire, je sedaj mleko. Preti pa tej dobri kupčiji kon kurenca. Kakor notranjske mlekarne že Trst in Reko okrbu-jejo. Tako je mogoče, da pride po oddaljenih mlekarnih zadrugah mleko v Ljubljano. Da si asigurate trg za mleko, Vam priporočam že danes : mislite na svojo laBtno Kam naj gredo naši živinozdravniki ? Ker izvrši to zimo več slovenskih rigorozantov štu- Kosarniu in lvovski da se nadebud- dije na dunajski živinozdravniški , akademiji, zdi se nam vsekakor umestno nemu našemu naraščaju na kratko svetuje, kam naj se obrne. Pomanjkanje slovenščine zmožnih živinozdravnikov 425 naš oratar trdo občuti, škoda i da se v naših pokra- • • jinah živinozdravniku ne obeta nikaka bodočnost. Le Ko- roška in Štajerska delata v tem oziru malo izjemo. Novice. prvej so razpisali pred nekaj tedni med drugimi mesti « WW «W* W W W W W W W * tudi ono v Ziljski Bistrici Železni kaplji in Pliberku s Osebne vesti Sodai ie imenovan okr pristav v Ajdovščir v Kobaridu sodnikom plačo 500 gld, in z doneski posameznih občin. Ker slo Fab venščine zmožnega prosilca, kateri jedini bi mogel izha- pristav v Tolminu g Henrik Lašič pa je premeščen v sodni jati med slovenskim ljudstvom, ni bilo, ostali sta prvi dve nezasedeni. Omenjati mi je, da vpeljejo Korošci takoj dovščino. Konceptnim praktikantom extra statum pri mestnem Miljufcin Zar nik je imenovan mini magistratu ljubljanskem je iuenovan g Ministrski podtajnik g. dr Fran H z bodočim letom deželno živinsko zavarovalnico po vzgledu gtrskim tajnikom Začasni profesor v Kopru g. Josip Žili h nižjeavstrijske, zatorej ni isključeno, da bi našel živino- je imenovan definitivnim zdravnik. ki se razumel z ondotnim lju dstvom h va Ludovik W en e d i k t ležen delokrog. •t • m P * okrožnem sodišča v Mariboru Sodni pristav v Slovenski Bistrici sodaim tajnikom pri pristav v Laškem trgu je im Sodni Na slovenskem Štajerskem se g Hubert Wag je imenovan okrajnim sodnikom v Šmarju razpisalo tekoče pri Jelšah okrajni sodnik v Šmarju pri Jelšah dr. Junij leto dvoje državnih in sedmerj deželnih služb, toda med vsemi kompetenti|smo našteli samega celega Slovenca in apopolniti so se morala z jedino izjemo s prosilci, neveščimi slovenščine. Dasi tudi na Štajerskem niso razmere za, živinozdravnika ugodne, vender najde tukaj vsaj pri deželnem odboru nekaj zaslombe. štof premeščen v Železno Kapljo. Cerkvene vesti Premeščeni so Č. g. Josip Vran- kar i kaplan v Kranjski gori, v Vid pri Zatični, Jernej Bernard » kaplan v Sv. Križu pri L'tiji. v Trebnje, v c g Janez Jane, kaplan na Dolih, k Sv Križa pri i Janez Godec pa je nameščen kot kapelan v Kranjski gori Obeta se, da se deželnim živinozdravnikom plača Iz dež. šolskega sveta. Definitivni učitelj in vodja izboljša in se jim preskrbi za primernejše plačan posel. jednorazrednice v V • • šnjici Fr. Delcott je premeščen na jednorazrednico v Okrožnem brdu Jeiûorazreinica v Radečah Nekateri optimisti so že sanjali, da so se na Kranj- na Gorenjskem se razširi v dvorazrednico. skem vremena živinozdravnikom zjasnila, pa so se bridko ■ ušteli, kar najboljše svedoči izjava c. kr. deželnega živinozdravnika v živinozdravniškem glasilu. Sicer pa se tudi Častnim meščanom je bilo v škofjeloškem občinskem ne štejemo kompetentnim o tem razmotrivati, in reklo bi se sove poditi v Atene, ako bi kolegu odsvetovali na Kranjskem poskusiti srečo, ker se to na merodavnejšem mestu že itak zgodi. svetu soglasno izvoljen župan gosp. Valentin Sušnik. Orožniki so zadnja dni dobili nova pokrivala. me3to klobukov nosijo seiij „ oickelh*vbeu. Vse po pruske vzgledu Na- n to je avstrijska parola. • I Biagoslovljenje novega gimnazijskega poslopja v Ljubljani se je vršilo v soboto opoldne prav slovesno. Poslopje je blagoslovil g. kn^zoškof dr. Jeglič. Na Primorskem tudi tožijo, da ni dobiti slovenščine in hrvaščine zmožnih živinozdravnikov. Nameščajo se Italijani, s katerimi se narod ne razume. No pa vsaj se je Bela zastava Ie vihrala od do 7 izrazil ugleden naš » rodoljub", da ne trebamo živino zdravnikov poliglotov, ker živalski jezik je celo blaznim umljiv. Prestaja nam še slovanski jug, ki je postal marši- kateremu našemu izobražencu druga domovina. Lepemu dala kruha. poslopja okrajnega sodišči prazne. V vlaku povila dvoru neka ženica. v Litiji v znamenje, t. m. raz da so je5e )e te dni na ljubljanskem kolo številu naših uglednih živinozdravnikov je Hrvaška, Dalmacija in Bosna. Najmlajši naraščaj teži še da so Javno transparentno uro dobi v kratkem stolpi® na ljubljanski mestni hiši. Obsodba celjske policije Razprava proti hišnemu posestniku g Žimnjaku v Celju, katera se je vršila na tožbo Izpri- čanje orožnikov je namreč dokazalo resničnost njegove trditve. celjske policije, je imela za poslednjo nepovoljen izvir. celjski nemški izgredniki razsajali pred njegovo hišo dalje, v Srbijo in Bulgarijo, kar popolnoma odobravamo, pod asistenco policije in je bil gospod Žimnjak radi te dolžitve Dasi so razmere za živinozdravnika osobito na slo oproščen venski zemlj skrajno neugodne, da po nekod neznosne Solo so zaprli v Litiji, ker se je v nadučiteljivi » vendar bi svetovali mlademu naraščaju nekoliko potrpi rodbini pojavila difteritika. ljenja Ljubljanski občinski svet je v zadnji seji sklenil i vsaj so vajeni pomanjkanja, zaničevanja in slabega najeti pri mestni posojilnici za sedaj 450000. gld. po 4 4°/0 ravnanja Mogoče se vendarle kdaj spomnijo merodavni Ta svota se porabi lako le: za mestni dom 120.000 gld., za iaktorji, da si niso veliko koristili s tem, da so gotovemu stanu nalagali najtežja bremena in največjo odgovornost in mu ob jednem zanikali pravico do skromnega obstanka. Jedno nas včasih nekoliko navdaja z zadoščenjem: o zadnjih letih se ni oglasil niti eden Slovenec za živinozdra- novo ubožnico 20000 gld., za ljudsko kopel 20000 gld. i za dekliško osemrazrednico pri Sv. Jakobu 60.000 gld. in za razširjanje elektrarne 200000 gid. Ivan Perdan Pogreb pokojnega predsednika tr vniške študije puščavi, in to Naše tudi govske in obrtniške zbornice Ivana Perdana je pokazal, kako spoštovan je bil pokojnik v vseh narodnih krogih. Truplo je svarilo ni ostalo glas vpijočega v Pred blagoslovil gospod knezoškof, pogreb pa je ob obilno tukaj asistenci vodil šentpeterski župnik Malenšek. Pel je pri hiši in v cerkvi „Slov. trgovsko pevsko društvo", na grobu pa pevsko društvo r» Slavec u Mej drugimi so pokojniku izkazali %râ zadnjo čast dež. predsednik baron "Hein, dež. glavar pl. De- Na tela, župan Hribar, bornik ces. svet Murnik in mnogo» drugih zastopnikov javnih uradov in korporacij. Hec;hsmann in Frank, dež. od- smrt na vislicah. tega verdikta je sodišče obsodilo Mikuliča na • • »ti Sječni Maribor. Torej izpolnile so se želje ma riborskih prusjakov. Dne Umrl je v Moftrensu v Švici grof Apraxin, oče pomena. Občinski m. je za Maribor zgodovinskega svet je namreč sklenil tega dne v polno- g08pe baronovke Heiiaove. •t vzhodni del ulice „Bur- Na graškem vseučilšču so te dni, slovesno otvorili nova poslopja mediemske fakultete. Slovaški visokošolci številno obiskani seji, da je gerstrasse4, v ,,Bismarckstrassea. Viša oblast seveda ne bo Zanimivo imela ničesar proti temu «W 1 . \ * -I patrijotičnemu činu so odklonili udeležbo. Pri slavnosti jal nemški zna-čaj graške univerze. se je ostentativno povdar- __r « • bi bilo izvedeti, kako bi govorila naša vlada o slučaju, da bi na pr mestnemu svetu ljubljanskem prišlo na um, imenovati * \ stolni Inštalacija. V soboto dne t. m. je bil kako ulico po katerem si bodi ruskem velikanu !? Treba prošt v Celovieu novi poskusiti instaliran. gospod Lambert Einspieler slovesno T ♦ Ljudsko štetje. Grlede ljudskega štetja, / 7 t: « - se bo vršilo koncem prihodnjega leta, začeli so se tudi štirski Slo- Dopolnilna deželnozborska volitev na Gori- ve^ci gibati Na pojitiČneaa shodu v Konjicah je govornik škem na mesto grofa Alfreda Coroninija se bo vršila dne januvarja 1900. Graško vseučilišče nazaduje Število dijakov se zmanjšuje. Vzrok temu je, ker se graški profesorji bolj bavijo pa tudi radi Rožroan ožigosal krivično štetje po „občevalnem jeziku44 ter stavil resolucijo, da se naj zakon o ljudskem štetji z 1 1889 preme.ii tako, da bodo šteti po narodnosti, a ne po občevalnem jeziku Ta resolucija je bila jednoglasno sprejeta. Prav tako » s politiko nego pa z znanostjo. Slovanski tega rajši pohajajo druga vseučilišča, ker na graškem vseuči lišču vlada nasproti Slovanom velika nestrpnost nemških pro da se Slovenci na periferiji gibljejo, ko- treba občuvati s^eto narodno dedščino. Železniški tovorni listi Oi • • / januvarja 1900 fesorjev in dijakov Ko je bil zadnrič Slovene dr Greršak proglašen doktorjem prava, pozdravili so ga tovariši s krepkim pa je nemške dijake tako raz- p nabiti. Seveda se Slovenci naprej se uvedejo novi ž-lezniŠki tovorni listi se pa lahko zamenjajo z novimi in listi. bfcari tovorni sicer brezplačno do 71 živio". Ta nedolžni živio 31. marcija 1900 1 To P* tedaj, ako nis? popisani in niso buril niso da so jih na ulici dali robatost. pretepati, a hoteli vendar se kaže tukaj velikanska d l Benjamin Ipavic odlični slovenski skladatelj, je še preskrbljeni s privatnimi pečati. Ako so pa popisani in na njih pritisnjnni privatni pečati, in se niso š^ rabili za prevoz blaga, potem je ireba plačat; pri zameai za vsaki novi tovorni list jeden vinar. / ■« * • c • « * • .* ^ -Vabilo-na CXIX. odborovo sejo , Slovenske Matice v praznoval minoli petek svojo 70 letnico. Na mnogaja leta m^Sí îjB jL^y^^^nl y sSumK-1'1 ^'rtu^fiii M'jř gawKBSM uri î^ 1 ; * t * ' ^tîižwyHWjBjjM JSiuMJTt?'* '> ržO Izpred ljubljanskega porotnega sodišča 6. t. m. sta bila obsojena 251etni tesarski pomočnik Ivan zapisnikov o 118, odborovi seji in o XXXV (izrednem) občnem Dne Ljubljani dne 18. t. m. 1899. leta ob petih popoludne v društveni pisarni. Vpored: l. Naznanila predsedstva 2 Potrditev Petkoš iz Rečice in 30 letni Čevljar Miha Dobravec iz zboru Zaspa radi hudodelstva uboja prvi na 5 drugi pa Baleta knjigah Poročilo kniižnjega odseka o leUšnjih knjigah in o za Isti dan sta bila obsojena krojaški vajenec iz meznósti. težke ježe. Kranja Anton Tomšič radi tatvine na 5 let težke ječe, in 43 let stari delavec Jurij Bergant iz Dvorij na 18 mesecev težke prihodnje leto. Tajnikovo poročilo. 5. Posa- # « ječe Dne t m. se bili morali dež f « k vršiti obravnavi Koblar-Malovrh in Grabršček-Medvešček V obeh slučajih se je dosegla poravnava Dne 11. t. m, je stal pred porotniki 38 letni A. Ažbe, posestnik iz Dolencic, obtožen, da je v noči od dne 5 na dan ■i novembra ubil svojo lastno ženo. Ažbe r v. , ^ a * * f» > .» . • -4 Umetna odredba. Naučno ministerstvo je naročila šolskim nadzornikom, naj z vso natančnostjo pazijo na to, da se šola ne zlorablja v politične, narodne ali kontesijonalne agitacije. V Ameriko se je odpeljalo meseca novembra sama preko Ljubljane 188 oseb se ni razumel s svojo ženo Slednja je popivala, Ažbe p\ jo je pretepal In pri nekem takem Eksplozija v Kand ji pri Novem Mestu Pri 1 * pretepu je dobila žena take gostilničarju Štemburju v Kandiji je te dni aksplodiral aparat poškodbe, da je vsled njih umrla, Ažbe je bil obsojen na šest za razsvetljevanje z acetilnorn. Eksplozija je prouzročila nekaj let težke ječe. mm t rf * . ! Na smrt obsojen V Trstu sa je te dni vršila raz- prava proti 171etnemu kovaču Antonu iz Gradišča okraj tožba Podgrad. zaradi izvršenega in poskušeneoa uboja. Ob- J. Jabčič v Podgriču pri St. Vidu 321etno temelji na sledečem : Dne novembra t je kmet škode in zato mnogo strahu, kajti bila je tako rnočia, da ser se stresle tudi najoddaljnejše hiše v Novem mestu ■ - ' - " . . . Grozovit oče. Sele sedaj se je izvedelo, da ima mnogobolno hčer silno že več let Miha Segulin pil z obtožencem v neki žganjariji v Gradišču; poslednji se mu je ponudil, da ga spremi na dom. Mej vožnjo v hlevu zaprto, vsled Česar je telesno propaa N 1 f i » * se je zvrnil v Ko je Segulin voz in konji so zbežali z prednjim delom voza. Ravnopravnost na južni železnici. Iz trgovskih našel krogov pišejo E Jinosti" Dne t. m. sem odposlal na ko- zopet konje in posam čne dele svojega lodvor državne železnice v novi luki, angazin štev. 5, nekaj voza, se je spomnil, da ima Mikulic njegovo s^etiljko ter je blaga Naslov sem napravil v svojem poslovalnem to je, v kar je umljivo t^m bolj, ko je stvar bila šel z Štefanom Kocijančičem na Mikulačev dom, da isto zah- slovenskem teva od njega. Mikulic se baš vračal iz vasi. Ko je zagledal namenjena v Kranj! Moj uslužbenec je ukljub burji, mrazu in došleca, ja začel metati proti njima veliko kamenje, ne da bi snegu srečno dospel na gori omenjeno mesto, ali Čakala je re- katerega zadel. -Kocijančič je zbežal, po Šegulinu hal s sekiro. ubil. Mikulič katero se je je imel branil s pa je udri- veža grdo iznenađenje. Uradnik, toliko da je bi) vprašavnega sprejema take pošiljatve i časa, da ga je je izjavil namreč, da ne vsprejme blaga, ker da ne ve, kam je namenjeno Torej : N. N. Kranj državna železnica Večera pijan tega niso potrdile. Poro- via Ljubljana" za uradnike v Primorju ni umljiv naslov ? ? tni ki so vprašanje o izvršenem umoru potrdili soglasno, drugo Žalostno, da imamo na državnih železnicah takih nevednežev vprašanje, o poskušenem umoru glede Kocijančiča, za katerem ali zlohotnežev, ki radi šikanirajo, mesto da bi šli strankam je tudi tekel s sekiro v roki, pa so potrdili z 9 glasovi proti na roko. 421 . Y i J ' Zdravje sv. Očeta. Kakor poročajo iz Rima dne in pa Laurent (112 kg) Ta je s* svojo močjo in 7. t. m , je kardinal Rampolla obvestil diplomatique zastopnike, težavo vender premagal Gambierjai,. kateri ni mogel prenašati ,, ko' se ie isti z močjo na da je prehlajenje papeža lahke naravi. Ziravnik je le iz pre- ogromnega telesa Laurentijevega vidnosti priporočal bolniku, da nekaj dni ne zapusti sobe. njega vrgel, ob času natezevanja na tleh -4 - í a n »Slučaj Rothschedl«. Pod tem zaglavjem je pri-Slovenski Narod" senzacijonelen članek, v katerem je podgan Najnovejši lovsk šport v Pariza je streljanje Prvi je upeljal lov pariški oMinski svet, ki ie najel povedal, da se je proti sodnemu adjunktu Rothschedlu, • « _ . . ______i. L _ . je ljudi, da pobijajo, napadajo in streljajo podgane Radi bližajoče imenovan predstojnikom okr. sodišča v Velikovcu, vršila svoj čas se svetovne razstvave želi namreč obČiask: svet, da se zata- kazenska obravnava, pri kateri je bil Rothschedl sicer oproščen, rejo podgane, ki so najnevarnejše širiteljiiee in nositeljice kuž-n so razlogi dotične sodbe zanj uprav uničevalni. Rotschedl nih boleznij. Polagoma pa se je pridružil od občine najetim bil obdolžen hudodelstva proti uravnosti Značilno je, da so delavcem tudi dijaštvo, končno pa športno občinstvo. In celo _ •«»• a ^ ' • * I dame streljajo z veliko spretnostjo podgane Najrajši jih love dotični akti iïginili brez sledu ! Roparski umor. V Radomerju pri Ljutomerju je po noči z bakljami ob Seni, Ubite podgane se prodado ustrelil neznan zločinec 441etno vdovo nem stanovanju in jo oropal. a Marijo Gabie v nje- rokovičarjem, delajo iz kožic baje jako mehke rokavice. Vojaka velikana. V pruskem gardnem polku je Požari V Spodnjih Poljanah je dne 2. t. m nastal rekrut imenom Debelenk, kmetovalčev sin, meri 2 m 7 cm. strašen požar Osmim kmetom so pogorela vsa poslopja Škode Drugi največji pruski vojak meri m cm Dež vlada je odredila nabiranje milodarov za je 25000 gld. pogorelce. Nesreče. V Krki je utonil 80 let stari Jožef Mi- klavčič Zabredel je vanjo, ko je šel zjutraj še v temi v cerkev. — Na barju pri Babni gorici so našli 6. t m. Janeza Noreta iz Male vasi pri Podgori mrtvega. Truplo je bilo na vratu ranjeno, a vendar se iz tega ne da sklepati, da bi se Poslanec morilec. Laško javnost razburja nasle- dnji slučaj : Pred je bil generalni ravnatelj sicilijske banke notar Bartolo mej vožnjo iz Mesine v Palermo umorjen zločinca sta ga vrgla skozi okno železniškega voza. preiskavah po nalogu so nekega Dva Po dolgih dobili dva sprevodnika, ki sta izvršila dejanje je neznanega gospoda. Sin umorjenčev zgodil zločin Isti 321etnega trgovca s dan prašiči so potegnili dijaki iz Krke truplo Jožefa Korena s Kala pri Am- brusu. Bil je baje 20 ur v vodi. Pri njem so našli 20 gld. denarja. sedaj baje dobil dokaza, da je umor njegovega očeta bil delo laškega poslanca Palizolijo. Isti je bil zda) zaprt in se je upeljala preiskava proti njemu. V italijanskem parlamentu se je o tem razpravljalo in so odobrili nastop vlade. Sin Crispijev tat. Preteklo soboto • j se moral Grof Lev Tolstoj zbolel. Znani ruski pisatelj grof Lev Tolstoj, biva sedaj v Moskvi, je zbolel na Žolču. Bolezen pa ni navarna. dela« Pod tem naslovom prorokuje „Buda-dapesti Hirlap" strašen gospodarski polom v Budimpešti tekom te zime. Že sedaj je 20.000 delavcev, zlasti zidarjev in obrtnikov stavbinske stroke, brez dela in jela Niti občina, niti naja v Beligrad soproga bivšega srbskega finančnega ministra pričeti pred sodiščem v Rimu proces proti Luigu Crispiju, ker je svoji ljubimki grofici Calieri kral juvele. Pri tem delu so mu pomagali njegovi tovariši. Razprava je preložena, ker se ne ve, kje je sedaj ta vzorni sin starega Crispija. Ušel je v Ameriko, kjer je bil uslužben pri nekem bankirju, s katerega ženo je ušel. Ko se jo je naveličal, jo je zapustil in izginil. Svoboda v Srbiji Te dni se je pripeljala z Du- država ne zida sedaj ničesar. Že začete btavbe zasebnikov dr, Vuica Toda na beligrajekem kolodvoru so jo sprejeli bodo kmalu dovršene in potem da zraste število zaslužka na 60.000. ljudi brez orožniki, so ji imenom viade ukazali, naj se vrne nemu- doma zopet preko meje Avstrijske. Gospa je prišla v privatnih Atleti. Konečni izid močevanja za odelek težkih zadevah v Beligrad, a niti s kolodvora jo niso pustili ! Nje- Ijudi se je izvršil Ako ne bilo nezgode, bil bi ruski mo nega moža so šele nedavno izgnali iz Srbije, ker je pisal ne èevalec Hackenscbmidt gotovo iznesel prvo premijo in tudi naslov svetovnega prvaka, ali o priliki pripravljanja za nastop si je isti spahnil roko v ramenu ter se vsejedno spustil v močevanje, pa moral je precej opustiti, ker je zdravnik izja- kemu svojemu neugodno sodbo o Milanu in sedanji Pismo so na pošti odprli in prečitali. Nato pa so se vladi. Milan in tovariši maščevali še nad gospo. Senzacijonalen proces v Italiji. Kos srednjega vil, da so vsled napenjanja poškodovane tudi mrenice, vsled veka in tudi kos , Starih Benetk" se je pojavil pred porot odstopa Hackenschmidtova je francoski močevalec Laurent ostal niki v Milanu te dni, dočim v resnici spada pred porotnike v zmagovalec. V novem nastopu Kara Ahmeda z belgijskim mo-čevalcem Constant Bucherjem je spet dvakrat ponovljen posku3 Palermo ; seveda upravičen vzrok suspizione u (utemeljena nezaupljivost) takozvane „legittima bila za pravosodje in je konečno obemi rameni Kara ležal Ahmed na podu. Costanta Ker zvrnil tako, da je z merodajna, da odtegne te „cause celebri" sicilijanskim porot- je še Laurent vrgel Con- nikom, ki so duševni in materijelni krog „Mafie", one zlo- razpro8trta čez vso južno in standa so se podelila darila za bolj težke močevalce in sicer glasne razbojniške zarote, je dobil Laurent prvo darilo, Kara Ahmed drugo darilo, Con- — severno Italijo in katera je podala s predležečim slučaje stant tretje in Hackenschmidt četrto darilo Zdaj se bosta me- zopet zanimivo snov kriminalnemu procesu. Gre se za hudo rila še tri najbolja močevalca težkih močevalcev z tremi naj- delstvo boljšimi iz lahkih močevalcev. Prvi f uprav izvira iz te črne in krvave zarote. Stvar je so nastopili od težkih taka. Dne feb. 1893 že tako daleč nazaj seže stvar Constant od lahkih Lassartesse, po večkratnih naskokih je ta je vstopil baron Notarabartolo, palermški plemenitaš in poslednji bil nekaj poškodovan, zato se je umaknil. Drugi sta plemenitaš v pravem pomenu besede, v vlak na postaji Sci-bili od težkih Kara Ahmet (105 kg.) in Chalzet (80 kg.) od ara, v katerem kraju je imel svoje posestvo, kamor se lahkih. prvem naskoku s po- Chalzet izvrstno branil in peljal iz Palerma. Ta dan se je vračal iz letovišča v mesto. vztrajal za 15 minut. Pri drugem naskoku je Chalzet združil Vstopil v kupej I. razreda, a njegova dva sluga sta sedla vso svojo veljavo in moč, ter se vrgel na Tnrka, kateri ga v III. razred. Ko je 8 smehom dospel vlak v Palermo, sta bila sprejel » sluga i pograbil s svojimi močnimi rokami in tudi pričakujoča družina Notarbartolova silno iznenađeni, Francoza in ga položil z obemi rameni na pod. Tretji par sta ko le-ta ni izstopil, a je bil njegov kupej ves poln krvi. Že- _ _ nastopila Gambier (jako izvrsten a le 82 kg. težak močevalec) lezniški sprevogniki seveda niso znali nič o vsem ali pa so