Leto 1908. 177 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XXXVI. — Izdan in razposlan dne 28. aprila 1903. Vsebina: Št. 90. Ukaz o ustanovitvi projektov in razlastitvi, da se izvrže vodne poti. ki jih je napraviti po zakonu z dne 11. junija 1901. 1. »O. Ukaz trgovinskega ministra v po-raziunu z ministri za notranje stvari, pravosodje, poljedelstvo in železnice z dne 23. aprila 1903.1. o ustanovitvi projektov in razlastitvi, da se izvrže vodne poti, ki jih je napraviti po zakonu z dne 11. junija 1901. I. (drž. zak. št. 66). Na podstavi §§. 1, 13 in 17 zakona z dne 11. junija 1901. 1. (drž. zak. št. 66) se ukazuje tako : Uvod. §• i. Nastopna določila veljajo za vodne poti, ozna-menjene v §. 1 zakona z dne 11. junija 1901. 1. (drž. zak. št. 66), in to za kanale in kanalizovane reke, oziroma njih delne kose, ter za vse k temu spadajoče naprave. I. Uvodna dela. §• 2. (|sphe, katerim je trgovinsko ministrstvo po-ven ° opravljati za sestavo projekta potrebna uvodna dela, in prejemniki njihovih naročil imajo pravico stopati na tuja zemljišča in na njili opravljali tehniška dela, ki so potrebni za pripravo stavbnega projekta. Ako hočejo osebe, katerim so poverjena ta dela, stopiti v poslopja ali v zagrajene prostore ali odstraniti delom nasprotujoče ovire, odloči, če ugovarja kak udeleženec proti teinu, politično okrajno oblastvo o potrebnosti in dopustnosti nameravanih dejanj, Ako pridejo gledé stopanja na zemljišča ali v poslopja v poštev posebni zakoniti predpisi, je ravnati v porazumu z udeleženimi oblastvi in organi. Višino odškodnine, ki se eventualno plača vsled uvodnih del, določa politično okrajno oblastvo, pridržuje odločbo po redni pravdni poti. H. Pregledovanje tras. §• 3. Posamezne projekte kanalov je privzeti pregledovanju tras. V ta namen je poslati vsakemu udeleženemu političnemu deželnemu oblastvu potrebno število kopij nastopnih projektovih pripomočkov: 1. Eno specijalno karto vojaškega geografskega zavoda v meri 1:75.000 v najnovejšem natisu z natančno napovedjo nameravane trase. 2. Generalni dolžinski profil v meri 1 : 100.000 za dolžine in 1 : 1000 za višine z napovedjo morske višine vodne gladine v posameznih kanalovih legah. 3. Specijalne dolžinske prolile v večji meri za vse prestave večjih tokov rek z natančno napovedjo, kako visoko stoji največja voda. ■t. Nekoliko značilnih počeznih profilov v meri 1 : 200. '8lov*nl*oh.) 44 5. Tehniško poročilo za utemeljitev in razlago celega projekta, zlasti priprav v nabavo za obratovanje vodnih poti potrebne vode, izvoljenega prehoda čez razvodje, geološke kakovosti tal, dvigalnih uredeb in njihovega padanja, minimalnih krivin, števila in lege pristanov, izogibališč in obračalnih tolmunov itd. Eventualne varijante je staviti vzporedno in poudariti njihove prednosti in kvarnosti. §■ 4. V §. 3 oznamenjene kopije se položijo na sedežu udeleženih političnih oblastev prve stopnje osem dni vsakemu na vpogled. Politična okrajna oblast va naj to razglasé in o tem obvestijo tudi občine z naročilom, naj pravočasno razglasijo kraj in čas za vpogled. Predloge in želje, ki jih izrekajo deležniki o leg' trase, pristanov itd., je vpisovati v posebne zasliše-valne pole ali jim jih priložiti. Nato se sestane pod vodstvom političnega deželnega oblastva in — ako trgovinsko ministrstvo ne izda druge odredbe — na njegovem sedežu komisija, ki jo skliče od primera do primera trgovinski minister iz zastopnikov političnega deželnega obla stva, ravnateljstva za gradnjo vodnih poti, državnega vojnega ministrstva in vojaških lokalnih oblastev, ki jih oznameni v posameznem primeru, poljedelskega ministrstva, ministrstva za železnice, deželnega odbora, trgovinskih in obrtnih zbornic, deželnih kulturnih svetov, oziroma kmetijskih družeb in po okol-nostih okrajnih glavarstev in drugih oblastev ter združeb, in ki ima zgolj nalogo preskuševati upravne, trgovinske in gospodarske ozire, nanašajoče se na lego pristajališč, pristanov in na naprave v nabavo za obratovanje teh vodnih poti potrebne vode, pre-tresovati za izpeljavo trase v zakonitem okvirju predlagane varijante in gledé njih izbire stavljati predloge. Pri tem se je ozirati na oskrbo železnic z vodo, potem po možnosti na koristi vodnega gospodarstva, zlasti na to, da ostane za občine, kraje in sela zavarovana potrebščina pitne vode ter tiste vode, ki je potrebna za gospodarstvo in za slučaje nevarnosti ognja. Prav tako se je kolikor moči ozirati na obstoječe kmetijske izboljšave, zlasti na namakanja in razmakanja; pri tem pa je tudi po možnosti delati na to, da se morejo v zvezi z novo vodno potjo na novo napraviti take kmetijski obrat pospešujoče naprave. Pri tem se je v prvi vrsti ozirati na koristi kmetskega zemljiškega posestva. Za gradivo posvetovanja služijo komisiji došle zasliševalne pole in naravnost komisiji predložene ali njej odkazane vloge ter kaki predlogi njenih udov. Komisiji se prepušča, ako treba, poizvedovati na licu mesta ter zasliševati deležnike in druge osebe. Da se bolje presodijo predlogi, ki pridejo na razpravo, dä trgovinsko ministrstvo komisiji, dokler zboruje, razen v §. 3 oznamenjenih projektovih pripomočkov še na razpolaganje: 1. Topografsko podrobno karto (najnovejša naprava) v meri 1 : 25.000, v kateri je zaznamovana trasa z varijantami, vzetimi v poštev, s povedbo tistih kosov, ki gredo čez podeljene jamske mere ali rudnike, ki se kopajo, ter naprave za pristane in za oskrbo vode. 2. Specijalni dolžinski profil v meri 1 : 10.000 ali 1 : 2000 za dolžine in 1 : 1000 ali 1 :200 za višine. 3. Zbirko počeznih profilov v meri 1 : 200 za označbo tistih delov vodnega cestovja, kjer so obronki jako strmi, kjer je treba prestaviti ali preložiti reke ali ceste, ali kjer zadene izpeljava vodne poti sploh na posebne težkoče. §• 5- Na podstavi komisijskega zapisnika, ki se predloži trgovinskemu ministrstvu, in predlogov, ki jih podâ komisija, odloči trgovinsko ministrstvo, po-prašavši deželne odbore dotičnih dežel, v porazuinu z udeleženimi ministrstvi o ustanovitvi trase. Vendar se more, ako bi se uspeh opravljenega pregledovanja trase ne smatral za zadostnega, zaukazati vnovič popolno ali delovito pregledovanje trase. Trasa se ustanovi vselej s pridržkom izpre-memb, ki se morda pokažejo na političnem obhodu. lil. Politični obhod in razlastili!» razprava. §• 6 Podrobne projekte kanalov in tekov rek, ki jih je kanalizovati, pošlje trgovinsko ministrstvo političnemu deželnemu oblaslvu, da opravi politični obhod. §• 7. Vsaj 14 dni, predno se opravi politični obhod, je naslednje po katastrskih občinah ločeno sestav- Ijene pripomočke v dotični selski občini razgrniti na | obči vpogled: 1. Situacijski načrt, oziroma načrt za razlastitev zemljišč v meri 1 : 2880 z napravami za dviganje ladij, pristanskimi napravami, obračalnimi tolmuni in čuvajnicami, z napravami za nabavo in dovajanje polnilne vode, pobočji, preložbami cest, potov in rek, vožnjami pod in nad kanalom, propusti in sifoni, z razmakalnimi in namakalnimi napravami ter umetnimi gradnjami v obče z napovedjo notranjih odprtin in višin, na obstoječih železnicah potrebnimi izpremembami in napravami, potem z vsemi drugimi napravami, ki so potrebne zaradi vodne poti, končno s povedbo nameravanih odkupnih mej in katastrskih številk zemljiških parcel, čez katere gre vodna pot in sosednih zemljiških parcel. 2. Podrobni dolžinski profil v meri 1 : 2000 za dolžine in 1 : 200 za višine z razvitimi dolžinskimi profili vseh železnic, ki se jih dotakne vodna pot in njeno pristojstvo, bistvenih cest, potov in vodnih tekov ; z napovedjo, kako daleč sega velika voda, in kjer je potrebno, kako daleč sega najmanjša voda bližnjih vodnih tekov ter podtalna voda. 3. Zbirko merodajnih počeznih profilov v meri 1 :200, eventualno z napovedjo podatkov merjenja vode. 1. Tabelo železnic, nadalje javnih cest in potov, oznamenivši njih vrsto, končno vodnih tekov. Pri tem je naprave, ki se nameravajo z ozirom na te komunikacije in vodne teke, kratko oznameniti z napovedjo glavnih izmer dotičnih umetnih stavb. 5. Spisek zemljišč in pravic, ki se zahtevajoj zlasti pravic do vode. V teh spiskih je povedat okrajna sodišča, v kojih okoliših so občine, in vse katastrske številke in ploskovne mere parcel, ki se naj razlasté, ter zahtevane površine. Ako se sega v pravice podeljenih rudarstev ali v rudarstvene do-pustilnice, jih je tudi vzprejeti v spisek. (i. Spisek imen in stanovališč razlaščencev, oziroma njihovih zastopnikov, z navedbo zemljiškoknjižnih vložkov zemljišč, ki jih je razlastiti. Hkratu je z oklicem, ki ga je nabiti v občini in razglasiti, kakor je v kraju navada, naznaniti kraj vpogleda ter dan, od katerega naprej se more vpo-gledati, in rok, v katerem more vsak deležnik pri političnem okrajnem oblastvu ustno ali pismeno ogovarjati zoper zahtevano razlastitev. V teh oglasih obsežene časovne določitve je, naznanivši katastrske občine, katerih se tiče nameravana naprava, oznanili z oklicem, ki ga je enkrat j uvrstiti v deželni časnik, določen za uradne razglase. | §■ 8. Dan, katerega se začno, kakor je pričakovati, ovedbe v kaki občini, naj določi voditelj komisije in ga naznani v občini, kakor je v kraju navada. Med tem naznanilom in začetkom ovedeb mora miniti vsaj osem dni. Ravnateljstvo za gradnjo vodnih poti je o tem neposredno obvestiti. Predstojnike občin, ki jih zadevajo vodne poti, nadalje tiste, ki so pravočasno ugovarjali pri političnem okrajnem oblastvu, je posebno pozvati na komisijo. §• 9. Komisija, kateri je naročen politični obhod, je sestavljena: a) iz enega zastopnika političnega deželnega oblastva za voditelja komisije in enega zastopnika političnega okrajnega oblastva, v čigar okrožju je opraviti uradno dejanje; b) iz zastopnikov državnega vojnega ministrstva in vojaških lokalnih oblastev, ki jih oznameni v posameznem primeru, nadalje poljedelskega ministrstva, ministrstva za železnice, eventualno tudi rudarskega oblastva in drugih udov, ki jih od primera do primera določi trgovinsko ministrstvo. Deželnemu poglavarju se pridržuje na komisijo poslanim zastopnikom političnega deželnega ali okrajnega oblastva pridodati strokovnjake na polju stavbarstva in deželne kulture za pridane svetovalce. Deželni odbor je povabiti, da se udeleži komisije po odposlancih. §. 10. Naloga obhodne komisije je najprej v tem, da izreče svoje mnenje o podrobnem projektu s stališča javne koristi, zlasti z ozirom na prizadete železnice, javne ceste in poti 1er vodne teke — pri tem se je ozirati na gospodarske koristi, omenjene v §. 13, odstavku 2 in 3, zakona z dne 11. junija 1901. 1. (drž. zak. št. (Hi) — na lego in izmere umetnih gradenj itd., nadalje da opravi ovedbe gledé ustanovitve predmeta in oblega razlastitve in oškodbe pravic do vode, končno da izreče mnenje o ugovorih, ki so bili podani zoper podrobni projekt ali zoper zahtevane razlastitve, in o željah, izraženih v tem oziru. Da se bolje presodijo predlogi, ki pridejo na razpravo, daje ravnateljstvo za gradnjo vodnih poti komisiji, dokler zboruje, razen v §. 7 oznamenjenih projektovih pripomočkov še na razpolaganje: 1. topografsko podrobno karto v meri 1:25.000 z dokončno traso; 2. situacijski načrt v meri 1 : 1000; 3. generalni dolžinski profil v meri 1 : 100.000 za dolžine in 1 : 1000 za višine; Ako predlaga komisija z izrečnim privolilom zastopnikov ravnateljstva za gradnjo vodnih poti, državnega vojnega ministrstva, poljedelskega ministrstva, ministrstva za železnice in eventualno tudi rudarskega oblastva kako izpremembo stavbnega projekta, oziroma razlastitvenih mej, je pred sklepom zapisnika, kolikor moči, nove meje vpisati v situacijski načrt (§. 7, št. 1) ter popraviti tudi tabele (§.7, št. 4, 5 in 0). 4. za posebno težka mesta podrobni dolžinski profil v meri 1 : 2000 za dolžine in 1:100 za višine; Izvirni zapisniki obhodne komisije se predložijo s spisi vred po političnem deželnem oblastvu z njegovim mnenjem trgovinskemu ministrstvu. 5. tabelo za razmere smeri in padanja (dolžina in višinska lega posameznih kanalovih mest). Komisiji je dano na voljo na podstavi opravljenih ovedeb staviti upravičene predloge gledé iz-premembe podrobnosti trase. §• H. Udeležencem je dano na voljo, da ugovarjajo pred komisijo ne samo zoper zahtevano razlastitev, temveč tudi zoper tiste dele stavbnega načrta, ki se tičejo njihovih koristi. Na ugovore, ki se izrečejo zoper zahtevano razlastitev po končanih ovedbnh v občini, se nebo oziralo. Voditelj komisije naj dela na to, da se izrečeni ugovori po možnosti odstranijo z lepa. Ako se umakne zahteva razlastitve, ali ako izjavi razlaščenec svojo voljo, privoliti zahtevano razlastitev, je to ustanoviti v zapisniku, ki se piše o obravnavanju. Za odločbo o zahtevani razlastitvi merodajne razmere je ovedeti v vsakem primeru in uspehe ovedeb dati na zapisnik, naznanivši rabljene podstave. §• 13. Na podstavi uspehov političnega obhoda in poprašavši deželne odbore dotičnih dežel odloči dokončno trgovinsko ministrstvo v porazumu z drugimi udeleženimi ministrstvi o projektu, ki ga je izvršiti. Gledé naprav, ki jih je narediti na železnicah, in dopustnosti rabe železničnega zemljišča za namene vodnih poti odloči ministrstvo za železnice v porazumu z udeleženimi ministrstvi. O tej odločbi se obvesti politično deželno oblastvo priloživši izvirne zapisnike o političnem obhodu, in naj torej v zmislu §§. 17 do 20 zakona z dne 18. februarja 1878. 1. (drž. zak. št. 30) izdaja razlastilna razsodila. Ta razsodila je vročiti udeležencem in ravnateljstvu za gradnjo vodnih poti. Izvirni zapisniki se končno skrbno shranijo v arhivu političnega deželnega oblastva z večkrat omenjenimi prilogami št. 1 do 4 vred. Kopije obhodnih zapisnikov je s prilogami vre 1 izročiti ravnateljstvu za gradnjo vodnih poti, ministrstvu za železnice in državnemu vojnemu ministrstvu. §- 14. V presojevanje o odškodnini, ki se da zaradi razlastitve, se ni spuščati ob teh ovedbah. S- 12. Nadaljnji postopek gledé razlastitve se ravna po določilih §§. 22 do 41 in 43 do 45 zakona z dne 18. februarja 1878. 1. (drž. zak. št. 30). Toda pritožba zoper sklepe (odločbo) okrajnih Za vsako katastrsko občino je sestaviti poseben S0(iijß gre v tem postopku v drugi stopnji na okrožna in deželna sodišča (§. 3 prav. sod. obhodni zapisnik. V njem je omenjati vedno samo izpremembe predlog projekta, ki jih zahtevajo udeleženci, ker je ob sebi umevno, da morajo povsod, kjer komisija ne predlaga kake izpremembe ali je udeleženci niti ne zahtevajo, veljati določila v §. 7, št. 1 4 oznamenjenih kosov projekta, ki so od ob- hoda naprej celokupne sestavine obhodnega zapisnika, za vzprejeta in lorej za merodajna in za vse dele obvezna. obl.). na Dunaju v Pragi, se morajo sestavljajo Višja deželna sodišča Brnu, Krakovu in Levovu imenik izvedencev (§. 24 zakona z dne 18. februarja 1878. 1. [drž. zak. št. 30]) ozirati na to, da bode na razpolaganje zadostno število tudi izvedencev s posebnim strokovnim znanjem za ovedbo odškodnin za razlastitev pravic do vode in vodnih del. Določila §. 77 izvršilnega reda o plodonosnem nalaganju sodno položene gotovine se uporabljajo tudi na sodne položbe odškodninskih zneskov v raz-lastilnem postopku. IV. Ravnanje, ako se pregrajajo ali pri-grajajo obstoječe vodne poti, in ol) pozneje nastajajočih motenjih pravic do vode. §. 15. Ako se naj na kaki vodni poti, ki se gradi ali obratuje, kaj prezida ali prizida, kar vpliva na železnice, javne ceste in poti, teke vod, podeljena rudarstva ali rudarstvene dopustilnice, pošlje trgovinsko ministrstvo projekt političnemu deželnemu oblastvu, da opravi politični obhod v zmislu §§. 7—12. Ako s tem ni v zvezi kaka razlastitev, nastane razlika, da se projekt ne razgrne v selskih občinah, temveč samo pri političnih oblastvih prve stopnje 8 dni in se to razglasi kakor pri pregledu trase (§. 4). Razpravo pa dožene komisija na licu mesta po določilih §§. 8—12. Ako se ne tiče železnic, javnih cest in poti, vodnih tekov, podeljenih rudnikov ah rudarskih dopustil, odpade politična obhodna komisija, in gledé razlastitve je ravnati po §.21 zakona z dne 18. februarja 1878. 1. (drž. zak. št. 30). Ako tudi razlastitev ni potrebna, se ne vrši lokalna komisija. §• 16. Ako se pokaže še le med gradnjo ali po do-vršitvi vodne poti, da se krati z njeno gradnjo ali obratovanjem kaka pravica da vode, je pred vsem odpraviti motenje, oziroma pripraviti primerno nadomestilo Ako to ni možno in ako se tudi ne izvrši dodatna razlastitev motene pravice do vode, je poskusiti z lepa dogovor o odškodnini, ki jo je dati. Udeležencem je prepuščeno potegniti se za svoje pravice po obstoječih zakonitih določilih. V. Razmerje vodnih poti k obstoječim javnim občilom. §. 17. Ako se z gradnjo vodnih poti docela ali deloma porušijo ali nerabne napravijo javne poti, mostovi, brvi ali druga občila, se porušeno občilo napravi drugje na stroške stavbnega zaklada vodnih poti. O napravah, potrebnih za to, odloča trgovinsko ministrstvo v porazumu z udeleženimi ministrstvi. Kolikor pridejo v poštev naprave na železnicah, po, trebujejo odobrila ministrstva za železnice (§. 13-odstavek 1). Ako provzroči vzdrževanje predmetov na novo zgrajenih namesto porušenih ali nerabno narejenih poti, mostov itd. več stroškov nasproti prejšnjemu stanju, jih plačuje uprava vodnih poti. Vzdrževanje za namen naprave porušenih občil zgrajenih posebnih, poprej ne obstoječih staveb, plačuje vse uprava vodnih poti. Koerber s. r. Wittek s. r. Gali s. r. Uiovanelli s. r. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, ! izhaja T založbi c. kr. dvorne in državne tiskamice na Dunaju, 1. okraj, Singerstraße št. 26, tudi v letu 1903. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumuuskem, malo-ruskem in slovenskem jeziku. Naročnina za celi letnik 1903 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati se je v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Singerstraße št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in posamezne kose državnega zakonika. Naročilu pa je ob enem priložiti zanj pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samö, če se je plačala prej naročnina zanj. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo Letnik 1849. za . . 4 K 20 h Letnik 1867. za . . 4 K h Letnik 1885. za . 3 K 60 h , 1850. » . . 10 , 50 , 9 1868. » . 4 B — B , 1886. B . 4 . 60 , , 1851. * • • 2, 60 , II 1869. 9 • . 6 B — B , 1887. B . 5 9 B , 1852. * • • 5, 20 , 9 1870. » . 2 B 80 , 1888. B . 8 , 40 , , 1853. * . . 6 , 30 . t 1871. » . 4 B — 9 , 1889. 9 . 6 b n , 1854. b . . 8 . 40 , t 1872. » . 6 B 40 9 , 1890. B 5 4( n ^ 9 , 1855. * . . 4, 70 , » 1873. I • . 6 9 60 B , 1891. 9 6 , 1856. B • • 4, 90 , * 1874. t • . 4 9 60 B 1892. 9 10 9 9 , 1857. » . . 5, 70 , t 1875. 9 • . 4 9 — B , 1893. 9 6 , 1858. b . . 4 . 80 , • 1876. 9 . 3 9 — B , 1894. 6 9 , 1859. » ■ • 4, 1» * 1877. ■ . 2 9 — , 1895. 9 9 7 , 1860. * • • 3, 40, S 1878. ■ . 4 9 60 9 , 1896. • 7 B T , 1861. B . '. 3 , II t 1879. 1) * . 4 9 60 9 , 1897. . 15 9 9 , 1862. S • • 2, 80 , 1 1880. n . 4 9 40 9 , 1898. B . 6 9 9 , 1863. S • • 2. 80 , S 1881. » . 4 9 40 9 , 1899. B . 10 B B , 1864. n • • 2 „ 80 , II 1882. B . 6 — 9 , 1900. B . 7 B B , 1865. % . • 4 „ B 9 1883. 9 • . 5 B — B , 1901. B . 6 B » , 1866. * • - 4, 40 , 9 1884. 11 • . 5 B — B , 1902. B • . 7 , 50 , Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po tistih cenah kakor nemška izdaja. Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih popolnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popustka, ako pa se naročč popolne zbirke državnega zakonika od 184:9 1., oziroma 1870. 1. naprej, se dovoli 30% popustka od skupne cene dotičnih posameznih letnikov. NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celö niso došli ali pa so mu došli nedo-statni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tédnili naravnost pri c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, 111. okraj, Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (V* pole = 2 strani, stane 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samri vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno céno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani, stane 2 h) iz zaloge c. kr. dvome in državne tiskamice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike, ter si liste urediti po tvarini.