Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 26.000
Letna inozemstvo	Lir	40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
u	
	§■
Leto XXXVII. - Štev. 12 (1843)
Gorica - četrtek, 21. marca 1985 - Trst
Posamezna številka Lir 600
Narodna sprava nai bo sad liubezni Konec uladavine starcev
Posledice prve svetovne vojne, še bolj pa dogodki med drugo svetovno vojno in po njej so usodno vplivali na bodočnost slovenskega naroda. Mnogi slovenski razumniki so že prišli do spoznanja, da sta nestrpnost komunistične partije do drugače mislečih in raznarodovalna politika tisti, ki ogrožata obstoj slovenskega naroda.
POTREBA PO NARODNI SPRAVI
Zgodovina ve povedati, da vsak narod, ki je šel skoz državljansko vojno, prej ali slej začuti potrebo, da pride do zbli-žanja nasprotnih političnih taborov potom narodne sprave. Naj spomnimo samo na primer ZDA v preteklem stoletju ali Španije v sedanjem. To srečanje sinov istega naroda pa je možno le, če se objektivno pogleda na preteklost ter se odkritosrčno išče resnico, pravico in skupni narodni blagor.
Narodna sprava predstavlja širino duha, kjer so možne različne poti, kjer je mesto za vse svetovne nazorske opredelitve, skupna podlaga pa je priznanje človekovih pravic, uporaba demokratičnih sredstev in ljubezen do domovine. Narodna sprava mora biti sad ljubezni do rodne zemlje, njenih izročil in bodočnosti, ne pa posledica zainteresiranih ideologij in mitov, ki postajajo iz dneva v dan čedalje bolj zastareli.
SLOVENSKI KOMUNISTI SE SPRAVE BOJIJO
V zadnjih mesecih so se v slovenskih časopisih pojavile razprave o narodni spravi. Bill pa so to le glasovi posameznikov, predvsem iz umetniških in ■znanstvenih krogov, ki se nadejajo, da bo režim napravil prve korake v smeri demokratizacije.
V tem upanju pa gredo verjetno predaleč. Dokler bo jugoslovanski totalitarni režim ostal dosledno zvest marksizmu na političnem področju (na gospodarskem ni bil nikoli v skladu s komunistično ideologijo), do tedaj takih pričakovanj po narodni spravi ne bo moč udejstviti, saj bi predstavljala za »jaro gospodo« marksističnega režima začetek konca njihovih privilegijev. Tovrstna rešitev v vodilnih krogih bi bila možna le v trenutku, ko bi trezen pogled na slovensko stvarnost in smisel za vsestranski napredek slovenskega naroda premagal strah pred partijo
in koristolovsko borbo med nosilci političnega življenja v Sloveniji.
KAJ VKLJUČUJE NARODNA SPRAVA
Še tako krhek poskus narodne sprave bi zahteval kot prvi korak s strani odgovornih za bodočnost naroda v matični domovini, da priznajo slovensko realnost v celoti. In k tej resničnosti spadajo tudi Slovenci v zamejstvu in zdomstvu, in to vsi, brez izjeme, tako politični kot gospodarski izseljenci. Toda že samo dejstvo, da je sleherno sodelovanje z zamejskimi Slovenci in gospodarsko emigracijo politično obarvano in da je slovenska politična emigracija izpostavljena po eni strani nenehnemu blatenju, po drugi stra-pa se jo ignorira v njenem kulturnem in prosvetnem udejstvovanju, zgovorno priča o nestrpnosti uradnih krogov v SR Sloveniji.
Takšno zadržanje ima svoj izvor v omenjeni partijski miselnosti, ki nima posluha za večstrankarski sistem. Res, koliko časa bodo še lahko varali slovenski narod s trditvijo, da so le oni zgodovinska rešitev in da zunaj marksizma in slovenske »socialistične samoupravne ureditve« ne obstajajo druge možnosti na narodnopolitičnem področju?
POTREBNO JE DEMOKRATIČNO MIŠLJENJE
Želje posameznikov o narodni spravi, objavljene v uradnem tisku, so prvi pojavi zgodovinske in kulturne zrelosti. Če so te težnje pristne, morajo biti združene z voljo, da se razčisti preteklost in se združijo sile za iste bistvene narodne cilje v demokratičnem sistemu. Kjer ni svobode, sploh ni možnosti za odkrit dialog. Kjer totalitarni državni organi preganjajo svobodno mišljenje, želja po narodni spravi ostane le še hrepenenje poedincev, zaprta v zasebno področje. Iskanje narodne sprave predpostavlja demokratično mišljenje v osebah, sloneti pa mora na demokratičnih ustanovah.
Tu pa se pojavi klasično vprašanje, na katerega nudi zgodovina različne odgovore. Kje se začne politična obnova? Ali v vodilnih krogih ali v zahtevah in pritisku vplivnih sil in posameznikov? Je v tem neka medsebojna odvisnost? Bodočnost nam bo razkrila te neznanke.
Dr. KATICA CUKJATI
Celih šest desetletij — od leta 1922, ko so v Sovjetski zvezi ustanovili položaj generalnega tajnika komunistične partije —, pa	do	leta 1982, ko	je umrl	Brež-
njev, so	ogromno državo	vladali	samo
trije mogočneži: Stalin, Hruščov in Brež-njev. Slednji je proti koncu svojega vladanja začel bolehati in umrl kot betežen človek.
Vse to	je	v naslednjih	treh letih za
časa Andropova in Čemenka še bolj prišlo do izraza. Vedno manj sta se pojavljala v javnosti, stiki z domačo in tujo javnostjo	so	čedalje bolj	potekali	prek
poslanic, ki jih voditelj ni bral sam in prek razgovorov, ki so bili objavljeni samo v časopisju. Dalje je voditelj tuje obiskovalce, čeprav so prihajali v nujnih in za SZ važnih zadevali, vedno manj sprejemal. Treba je bilo preklicati številne obiske in celo preložiti za nedoločen čas že sklicani vrhunski sestanek Varšavske zveze.
V času, ko je v Washingtonu predsednik Reagan pri svojih 73 letih nastopal dan na dan v javnosti, potoval iz enega konca prostrane države na dnugi, govoril, stiskal roke, se smejal in šalil, se je predsednik istih let v Moskvi komaj še kdaj pokazal na malem zaslonu in še tedaj je dajal podobo utrujenega, bolnega moža.
Talkšno vzdušje negotovosti in neprestano pričakovanje smrti naravno ni moglo pospeševati že tako majhnih možnosti za dialog z drugo velesilo, saj na vrhu ni bilo nobenega veljavnega sobesednika. Vsa sovjetska javnost se je zavedela, da potrebuje na čelu politbiroja moža, ki bo izžareval življenjsko moč, odločnost, samozavest in zlasti — zdravje.
GENERACIJSKI PRESKOK
In tako se je zgodilo tisto nenavadno: ko je umrl Brežnjev, je minilo 24 ur, preden je bil izbran Andropov. Po smrti Andropova so bili potrebni kar štirje' dnevi, da je prišlo ven Černenkovo ime. Tokrat pa je bilo drugače: samo štiri ure po objavi vesti o smrti černenka so povedali, da je plenum centralnega komiteja sovjetske partije na predlog zunanjega ministra Gromika soglasno izvolil Gorbačova za novega partijskega tajnika.
V Sovjetski zvezi je tako prišlo do generacijskega presikoka. Mihail Gorbačov, Rus po rodu, rojen 2. marca 1931, ne
Sestala se je posebna komisija o dogodkih v Medjugorju
V prostorih škofijskega ordinariata v Mostarju se je 7. in 8. marca letos sestala na svojo četrto sejo komisija za preiskovanje dogodkov v Medjugorju. Navzoči so bili vsi povabljeni razen Slovenca dr. Franca Oražma iz Ljubljane. Sejo je odprl krajevni škof Pavao Žanič, nato pa odšel, da bi lahko komisija popolnoma svobodno delala. Znano je namreč, da ima škof Žanič do medjugorskih dogajanj zelo negativno stališče, splitski nadškof Fra-nič po kar se da povoljno.
Prvi dan zasedanja so trije člani komisije obiskali Vicko Ivankovič na njenem domu in se z njo pogovarjali o njenem sedanjem zdravstvenem stanju. Pogovarjali so se tudi z Ivanom Dragičevičem.
Komisija je najprej razpravljala o smislu svojega nadaljnjega dela po nasprotujočih sii stališčih dveh hrvatskih škofov, ki sta bili objavljeni v tujem in delu domačega tiska, škofa sta zagotavljala, da je to njuno zasebno mišljenje, objavljeni stališči na sedanji stopnji raziskovanja dogodkov pa kljub temu pomenita oviro.
Posamezni člani komisije so poročali o nalogah, ki so jih bili prevzeli. Dva člana sta poročala o karizmatičnih gibanjih v Cerkvi; komisija je namreč ugotovila, da pastoralni delavci v Medjugorju vgrajujejo nekatere prvine karizmatičnih gibanj v svoje pastoralno delovanje, član komisije je poročal o postu, pokori in
spreobrnjenju v sporočilih medjugorskih vidcev. Pri tem je posebej iskal trajne sadove spreobrnjenja. Dva člana sta analizirala medjugorska sporočila s stališča teoloških težav. Pri tem sta naletela na vprašanje razlik v besedah samih vidcev in razlagah pastoralnih delavcev in drugih ljudi, ki so prihajali v stik z vidci. Trije člani komisije so poročali o disciplinskih težavah v zvezi z dogodki v župniji Medjugorje. Komisija meni, da na tem področju predstavlja največjo težavo cerkvena nepokorščina dvojice nekdanjih kaplanov iz Mostarja, ki sta odklonila prestavitev in se pri tem sklicevala na sporočila iz Medjugorja. En član komisije je analiziral eshatološke grožnje iz Medjugorja (oblast hudobnega duha nad svetom, grožnja skorajšnjega propada, skrivnostna znamenja, po katerih spreobrnjenje ne bo več mogoče).
Psihologa, tudi člana komisije, sta poročala o rezultatih testov, 'ki sta jih opravila na vidcih in nekaterih duhovnikih iz Medjugorja.
Pri svojem delu se komisija srečuje s težavami tudi zaradi nekritičnih negativnih sodb o njeni sedanji sestavi, ki so bile objavljene v različnih člankih v domačem in tujem tisku.
Naslednja redna seja komisije bo 30. in 31. maja 1985.
Opomba. Iz izjave je razbrati, da se komisija nahaja v veliki negotovosti in v
stvarnih težavah, kar vse izhaja iz treh dejstev: 1. Ker v Medjugorju ni še nobenega čudežnega ozdravljenja, iki bi ga potrdila kaka mednarodna komisija zdravnikov kot se to dogaja v Lurdu in Fatimi. 2. Ker so zadevo prikazovanj povezali z notranjimi spori v krajevni Cerkvi med škofom in frančiškani. Ti slednji se namreč sklicujejo na »Gospo« v svojem zadržanju do škofa. 3. Končno je tu razhod med hrvaškimi škofi samimi. Kdo ima prav?
Končno sodbo o dogodkih v Medjugorju bo mogoče izreči šele, ko bodo prikazanja prenehala in se bo dalo objektivno preveriti, kaj je Gospa v resnici povedala in naročila in kaj so same govorice bolj ali manj zainteresiranih. Okrog Medjugorja je že preveč prahu, da bi bilo možno izreči trezno in veljavno sodbo.
Skupni posvet sicilskih škofov
V mestu Acireale na Siciliji so se zadnji teden februarja zbrali vsi otoški škof je, 19 po številu, in razpravljali o položaju krajevne Cerkve. Ugotovili so, da sc med težavami, ki tarejo otok, največje sebičnost, mafija, nepoštenost, brezposelnost, slabo gospodarjenje. Vse to vpliva tudi na verske in duhovne vrednote sicilskih vernikov. Posvetu so prisostvovali tudi zastopniki pravoslavne, baptistične, valdeške in muslimanske skupnosti.
spada več v rod tistih, ki so pri oktobrski revoluciji sodelovali ali jo doživeli. Tudi je bil premlad, da bi se udeležil druge svetovne vojne. Član partije je postal leta 1952, eno leto pred Stalinovo smrtjo.
To, kar Gorbačova še posebej razlikuje od njegovih prednikov na vodstvu sovjetske partije, pa je dejstvo, da je razmeroma mnogo potoval po svetu. V zadnjih letih je obiskal Belgijo, Francijo, Portugalsko, ZR Nemčijo in Italijo, bil v Kanadi, lani v decembru pa se mudil v Vel. Britaniji. Angleški politiki so ga označili kot odprtega in razgledanega človeka, ministrska predsednica Thatcherjeva pa je dejala, da bi se z njim dalo sodelovati.
In še nekaj so zahodni časopisi o njem zapisali: da se zna nasmehniti. Tega Brežnjev v zadnjih letih vladanja ni zmogel več, prav tako ne Andropov in Černenko. In le kako bi to še zmogli? Bili so telesno že izčrpani, logika oblasti pa jih je silila, da so vztrajali, čeprav od smrti zaznamovani. Zaprti krog partijskih mogočnežev je čutil potrebo, da jih postavi na vrh, da sami ohranijo dejansko oblast in končno najdejo za partijo in državo primernega naslednika.
KOMEDIJA NA VRHU
Ponovila se je zgodovina iz časov ruskih carjev, polna spletk, zarot, upornih dvorjanov, prikritih in znanih tragedij. Toda vsaj smrtni boj je v času carjev potekal na tihem v njihovih dvoranah. Zadnjim trem sovjetskim »carjem« Brež-njevu, Androipovu in Černenku pa to ni bilo dano. Do konca svojega zemeljskega bivanja so bili obsojeni »živeti«, se pretvarjati pred televizijo in nuditi podložnikom lažni vtis, da je z njimi vse v redu.
Naravnost neverjetno je, da se mora režim, iki je (vsaj v teoriji) kolektivnega značaja in ne dopušča vpliva posameznikov, naslanjati na te posameznike in jih ohranjati pri lažnem zdravju, da je s tem zagotovljena trdnost režima in države. Oblast »znanstvenega« socializma se je morala kar trikrat povrsti zateči k laži o zdravstvneem stanju svojih voditeljev ikot v času velikih starih vladavin, kjer je zdravniško poročilo vedno ponavljalo isto: »Njegovo veličanstvo se počuti dobro.«
Zadnja leta Sovjetske zveze bodo prešla v zgodovino kot leta treh umirajočih starcev na prestolu, ki se bodo morali do zadnjega pretvarjati, da se počutijo dobro, da govorijo, da gredo na volišča, da izvajajo oblast. V preteklosti se je nakaj podobnega dogajalo pred smrtjo s Francom in Titom. In vendar je velika razlika: ves svet je vedel, da sta bolna, vsak dan so bili objavljeni zdravniški bilteni, kdo so zdravniki, kako zdravijo. Sovjetski vlastodržci tega niso bili deležni. Do zadnjega diha so morali igrati komedijo, da so zdravi.
ŠE SMRT JE TREBA PRIKRITI
Iskreno rečeno, o Černenku kot vodju države ni 'kaj povedati. Na oblast je prišel težko bolan. Kdo more jamčiti, da so bile njegove izjave res njegove? In kdo je dejansko stal za njimi? Višek pa je komedija s Čemenkom dosegla v ponedeljek 11. marca. Ves zahodni svet je že vedel, da je umrl, le narodi SZ o tem še niso bili seznanjeni. Saj res, še pred nekaj dnevi je šel na volišče in bil seveda izvoljen za poslanca. Novico o njegovi smrti je bilo treba pripraviti: najprej začneta radio in televizija oddajati resno glasbo, odpovedani so razni sprejemi, partijski mogočneži mrzlično hitijo sem in tja. Toda o smrti — ničesar. Kot da sovjetsko ljudstvo ni zmožno tega dejstva brez priprave sprejeti ali pa, da bo reagiralo na nepravi način. To prikrivanje ni bilo potrebno za tujino, ampak za domače ljudi, ki jim ni bilo nikdar povedano, da je voditelj bil prinesen na partijski prestol v nosilnici in na njem po enem letu svojo agonijo končal.
J. K.
Enotna slovenska delegacija v Beogradu
Po tiskovni konferenci v Rimu so predstavniki Slovencev v Italiji odpotovali v Beograd, kjer jih je sprejel predsednik zvezne konference SZDL Jugoslavije Marjan Rožič, ki je Slovenec. Tokrat so Enotno slovensko delegacijo sestavljali Antek Terčon (SSk), Boris Iskra (PCI), Jože Cej (PSI), Dušan Kodrič (SKGZ) in Viljem Černo (Slov. Benečija).
Marjan Rožič se je članom delegacije zahvalil za dane informacije. S svoje strani je podčrtal, da Slovenci od nekaterih zahtev absolutno ne smejo, pa tudi ne morejo odstopiti. Tako je nedopustno, da bi jih država z ozirom na pokrajine razdelila na več kategorij kar se tiče pravic; prav tako je nesprejemljivo, da bi bili zaščite deležni le tam, kjer jih je za neki določen odstotek. Tudi -morebitno preštevanje manjšine je nedopustno, saj je manjšinam potrebna zaščita, še predvsem tam, kjer so najbolj šibke. Naj še povemo, da bo Rožič v kratkem odpotoval v Rim, kjer bo imel razgovore s strankami vladne večine.
Slovenska delegacija se je sestala tudi z delovnim kolektivom glasila jugoslovanske komunistične partije »Borba«. Njen direktor Božo Kovač je samokritično priznal, da je jugoslovanska javnost premalo informirana o boju zamejskih Slovencev v Italiji za dosego zaščitnega zakona. Zato je predlagal, naj bi jugoslovanski časnikarji večkrat potovali v zamejstvo, da se podrobno in od blizu seznanijo s problemi tam živečih Slovencev.
Slovenska delegacija spet v Rimu
V sredo 20. marca je bila delegacija slovenske manjšine v Italiji spet na zahtevnem in važnem obisku v Rimu. Imela je najprej srečanje z ustavno komisijo senata, isto, ki je bila pred kratkim na obisku v naši deželi (in je takrat zaslišala le predstavnike uradnih izvoljenih organov dežele in pokrajin). Komisijo vodi sen. Garibaldi, ki je v njej poročevalec. Delegacija je senatorjem podrobno obrazložila zahteve Slovencev glede zaščite. Posebej to zadeva enotno zadržanje do celotne slovenske narodne skupnosti v naši deželi, nato rabo jezika, problem šole in kulture ter gospodarsko zaščito.
Med svojim obiskom v Rimu se je nato delegacija sestala z vsedržavnim tajnikom PCI Natto, ki mu je prav tako iznesla vprašanje manjšinske problematike v zvezi z zaščitnim zakonom. Slovenske predstavnike je sprejelo tudi vodstvo Proletarske demokracije (DP), ki je vložilo svoj zadevni zakonski osnutek v poslanski zbornici.
Kanadski Indijanci pri papežu
Zaradi slabega vremena 18. septembra lani papež Janez Pavel II. ni uspel obiskati Indijancev, ki so ga pričakovali v središču njihove pokrajine v Fort Simpson. Zastopstvo teh Indijancev iz plemen Dene, Inuit, Amerindi in drugih ga je nedavno obiskalo v Vatikanu in mu izročilo knjigo o zgodovini kanadskih Indijancev. Sv. oče je še enkrat obžaloval, da je odpadlo nameravano srečanje, obenem pa izrazil upanje, da bo do njega prišlo kdaj v prihodnje.
■ Egiptovski predsednik Mubarak je v Italiji zaključil svoje krožno potovanje, ki ga je v zvezi s palestinskim vprašanjem pričel v ZR Nemčiji ter nadaljeval v Vel. Britaniji in ZDA. Povsod je razložil svoj načrt, ki naj bi obstajal najprej v srečanju med severnoameriško in jordansko-palestinsko delegacijo, nato med slednjo in izraelsko, nazadnje pa naj bi bila sklicana mednarodna konferenca pod vodstvom Združenih narodov. Vendar Mubarakov načrt predsedniku Reaganu ni bil všeč in ga je zavrnil. O vsem tem je egiptovski predsednik poročal Cra-xiju, s katerim se je za nekaj ur sestal v Benetkah, pri čemer je bil navzoč tudi Andreotti.
Sporna knjiga »Strah in pogum“
Kardinal lifner o teoMi osvoboditve
Založba Mladinska knjiga je proti koncu lanskega leta ponatisnila novele Edvarda Kocbeka »Strah in pogum«. Gre za knjigo, ki je prvič izšla leta 1951. Čeprav je kmalu pošla, je do lani niso več ponatisnili; za ponatis je torej čakala več kot dvajset let.
Srbi so imeli manj strahu in več poguma ter so knjigo prevedli in je izšla v Beogradu leta 1982 pod naslovom »Strah i hrabrost«. Slovenci so se te knjige bali, ker je ob izidu izzvala pravo burjo nasprotovanja v partijskih vrstah in pri uradni kritiki, ki se ji je pridružil tudi Josip Vidmar. Edini tedanji zagovornik Kocbekove knjige je bil Boris Pahor v Primorskem dnevniku in pozneje v samostojni brošuri »Svobodna polemika«.
Knjigo je partija in z njo uradna kritika razglasila »za bloden pamflet na račun naših partizanov ter slavne tradicije domovinske vojne in narodne revolucije« (M. Hace). Vsled tega je februarja 1952 Kocbek moral odložiti svoje politične funkcije in sprejeti upokojitev. (Bil je podpredsednik prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije in podpredsednik izvršnega odbora OF). Poleg tega so ga porinili v. kulturni molk, ki je trajal deset let, tako da ni nikjer mogel ničesar objaviti pod svojim imenom.
Kaj so videli v njegovih novelah? Čisto preprosto; Kocbek je svoje partizane prikazal kot ljudi, ki mislijo, ki imajo svojo vest, ki se tudi bojijo in imajo pred likvidacijo (ustrelitvijo) resničnih ali umišljenih »izdajalcev« pomisleke in tudi sočustvovanje do žrtev.
To pa je bilo v povojnih letih socialnega realizma nedopustno: partizani so morali biti samo junaki, brez čustev, brez vesti, avtomatični izvrševalci ukazov od zgoraj, njih nasprotniki pa same barabe, izdajalci, okupatorju prodane duše, spolni razvratneži. Tako se je maralo pisati prva leta po vojni.
Ker se Kocbek tega ni držal, temveč riše tudi sovražnike kot ljudi, je s tem izdal revolucijo. »Ko je izenačil partizana, izdajalca in okupatorja v njihovih metodah in v njihovih namenih, je več ko jasno, da ni našel v revoluciji nič odrešujočega« (M. Kranjec). Partija se je ob tej Kocbekovi knjigi izkazala podobno kot sto let prej knez Metternich s svojo
V južnoameriški državi Čile živi tudi nekaj Slovencev. Eden od njih nam je poslal poročilo o tamkajšnji stvarnosti, ki ga radi objavljamo. Ta Slovenec je v Čilu že od leta 1948, zato dobro pozna socialne, gospodarske, politične in verske razimere. Pravi, da svetovna sredstva javnega obveščanja položaj v Čilu pristransko prikazujejo in da tudi katoliške publikacije vse preveč podlegajo levičarski propagandi. Sovjetska zveza in njeni sateliti še danes ne morejo preboleti, da se jim je izmuznil Čile iz objema, ko je že vse kazalo, da bo postal druga Kuba.
Da razumemo današnjo čilsko stvarnost, je treba poseči v leto 1970, ko so bile v državi predsedniške volitve. Kandidat levice (združeni socialisti in komunisti) Allen-de je prejel 38 % glasov, kandidat narodne stranke Alessandri 35%, krščanski demokrat Tomich pa 27%. Ker nobeden od imenovanih ni dobil absolutne večine (50 odstotkov in en glas), so bili poslanci in senatorji po ustavi poklicani, da izberejo med prvima dvema, ki sta dobila največ glasov. Krščanski demokrati so podprli socialista Allendeja in tako se je začela nagla socializacija države. Že po treh letih je bila gospodarska zmeda tako velika, da je prebivalstvo javno pozivalo oborožene sile, naj nastopijo. 11. septembra 1973 je tako prišlo do državnega udara, oblast pa je v imenu vseh treh rodov vojske prevzel general Pinochet. Leta 1980 je vojaška vlada razpisala plebiscit. 68 % volivcev se je izreklo, naj ostane Pinochet na oblasti do leta 1989. Če pomislimo, da je v rdečih diktaturah rezultat vedno 99,9 %, potem je 68 % glasov, danih Pinochetu, veliko bolj sprejemljivih in izraz vsaj relativne svobode državljanov.
Našemu dopisniku se je to zdelo primerno poudariti, da v nadaljnjem opiše verske razmere pod sedanjim režimom, saj sredstva javnega obveščanja večkrat tako poročajo, kot da bi bila Cerkev preganjana ali celo v slabšem položaju kot pod komunističnimi diktaturami. Kako pa je v resnici?
V Čilu je 30 % katoliških šol, ostale so občinske ali državne. V glavnem mestu Santiago je katoliška univerza z več podružnicami v notranjosti dežele (Valpa-
cenzuro za časa Franceta Prešerna.
Današnja literarna zgodovina pa drugače misli o knjigi »Strah in pogum«. Strinja se s sodbo, ki jo je Kocbek sam dal o svoji knjigi v predavanju v Kulturnem domu v Trstu 25. aprila 1965: »Ko sem leta 1951 izdal novele "Strah in pogum” in z njimi potegnil črto pod črno-belo slikanje partizanstva, sem s tem pravzaprav koristil razvoju literature. Literarna zgodovina ima danes knjigo za pomemben mejnik. Z njo se je končalo obdobje socialnega realizma.« Tako je zapisano v opombah, ki jih je napisal Andrej Inkret.
V knjigi so štiri novele. Prva »Temna stran meseca« govori o partizanu-straho-petcu, ki se dolgo skriva v bunkerju in upa, da bo tako prebil vojno in revolucijo. Toda ko sovražnik obkoli hišo, se v njem zbudi pogum in se z drznim izpadom reši.
V noveli »Blažena krivda« pa gre za likvidacijo izdajalca, ki se je ukradel v partizanske vrste. Odkrijejo ga in akademik Damijan dobi nalog, da ga brez hrupa likvidira. Pri tem pa se mu zbudijo razni pomisleki, končno pa izvrši, kar so mu naložili.
V tretji noveli »Ogenj« obravnava usodo partizana, ki so ga Italijani zajeli, pred ustrelitvijo si pa zaželi spovednika. Pride ga spovedat kaplan Zgur, ki je pa na strani »belih«. V zgodbo posega tudi župnik, ki simpatizira s partizani. Na koncu je župnik, ki partizana Toneta obhaja, ko ga Italijani ustrelijo ob napadu partizanov na cerkev in župnišče.
Zadnja novela je »Črna orhideja«. V tej zgodbi gre za partizanko Katarino ali Rinčico, ki se vanjo zaljubi komandant Gregor. Toda odkrijejo, da je Katarina nemška vohunka. Zato jo sklenejo ustreliti. To mora izvršiti komandant Gregor. »Dvignil je brzostrelko in jo nameril vanjo... Katarina se je zamajala, na njenih levih prsih so se prikazali rdeči madeži...«
V novelah Kocbek ne skriva svoje vere v revolucijo in v njeno upravičenost, tudi ne v upravičenost nasilja, da le zmaga revolucija. So pa novele napisane z veliko umetniško močjo, da bralca prevzamejo, četudi se s Kocbekovim gledanjem ne strinja.	(r+r)
raiso, Ternuco, Coquimbo...). Ta univerza upravlja celo lastno televizijo. Pod vojaško vlado se je položaj katoliških šol (osnovne, srednje, obrtne, kmetijske) zelo izboljšal, saj država daje vsak mesec isti prispevek tako za svoje kot za zasebne šole.
Pred vojaškim udarom je bil verouk v državnih šolah samo v 7. in 8. razredu osnovnih in 1. letniku srednje šole in to po eno uro na teden. Sedaj pa se poučuje verouk dvakrat tedensko od otroškega vrtca pa vse do 4. letnika srednje šole. Program in veroučno besedilo pripravi cerkvena oblast, država pa odobri. Voro-učitelji so lahko duhovniki, diakoni ali pa katoliški laiki. Slednji se morajo izobraziti na posebnih tečajih, ki jih Cerkev organizira v času počitnic, pristojni župnik jih mora priporočiti svojemu škofu, ta pa izda potrdilo, da sme pripravnik poučevati verouk. Šele nato prejme od države imenovanje za veroučitelja. Plačuje ga država kot vse druge učitelje.
Vse večje vojaške enote, bolnišnice in zapori imajo svojega kaplana z državno plačo. Kjer tega zaradi pomanjkanja duhovnikov ni, lahko vsak duhovnik ob katerikoli uri stopi v bolnišnico ali ječo.
Kjer še ni cerkvene stavbe, dajeta država oz. občine šolska poslopja na razpolago za bogoslužje in druge verske sestanke. Ob nedeljah in praznikih prenaša siv. mašo državna televizija, čeprav ima tudi katoliška univerza v Santiagu svoj lasten televizijski kanal.
Vsak večji 'kraj ima lastno radijsko oddajno postajo. Povsod si štejejo v čast, da lahko prenašajo nedeljsko sv. mašo ali premišljevanje, seveda brezplačno. Prav tako prenašajo radijske postaje »Ma rij in mesec« (Mes de Maria), ki odgovarja naši šmamični pobožnosti in se vrši od 8. novembra do 8. decembra.
Cerkev ne plačuje davkov od svoje imo-vine. Obstajajo katoliške tiskarne, številni farni listi, revije, koledarji... Če bi kdo dejal, da je Cerkev v svojem poslanstvu ovirana, bi pretvarjal dejstva. In si samo želimo, da bi Cerkev v tako imenovanih »ljudskih demokracijah« imela vsaj desetino tiste svobode, ki je je deležna pod Pinochetovim režimom.
—zm—
■ Prizivno sodišče v Rimu je na drugostopenjskem procesu zoper Morove morilce precej spremenilo kazni, ki jih je svoj čas izreklo prvostopenjsko sodišče. Namesto 32 doživljenjskih zapornih kazni jih je sodišče to pot izreklo le 22. Pomi-loščena sta bila tudi terorista Valerio Morati in Adriana Faranda, njegova ljubica, ki sta sicer obsodila oboroženi boj, nista pa hotela sodelovati s sodiščem kot tako imenovani skesani teroristi. Namesto dosmrtne ječe ju čaka 30 let zapora. Vendar sodba še ni dokončna, ker se je državni pravdnik pritožil na najvišje, tj. kasacijsko sodišče.
■ Belgijska vlada je nepričakovano pristala na namestitev 16 jedrskih raket vrste Cruise. Do sedaj se je namreč obotavljala za ta korak, češ da je treba dati Moskvi možnost, da zmanjša število svojih jedrskih izstrelkov. To se pa ni zgodilo; nasprotno, Sovjetska zveza je njih število še povečala. Rakete Cruise so medtem že prispele iz ZDA v Belgijo in so jih namestili v letalskem oporišču Floren, 62 km od Bruslja. Ostalih 32 raket pa bodo postavili do leta 1987, če medtem ne bo prišlo do jedrskega sporazuma med ZDA in SZ.
■ Številni državni poglavarji in predsedniki vlad so izkoristili pogreb sovjetskega voditelja Čemenka za pogovore z novim partijskim voditeljem Gorbačovom. Tako so imeli daljše pogovore z njim ameriški podpredsednik Bush, francoski predsednik Mitterand, zahodnonemški kancler Kohl, britanska predsednica Thatcherjeva in kitajski odposlanec Li Peng. Gorbačov se je pokazal kot samozavesten sogovornik, a ne polemičen ali napadalen. Poudaril je potrebo po medsebojnem zaupanju in in pripravljenost na izboljšanje odnosov do ZDA in Kitajske.
■ V noči pred slovesno umestitvijo Ne-vesa za novega brazilskega predsednika (ki naj bi se izvršila 14. marca) so predsednika nemudoma prepeljali v bolnišnico in operirali, ker je obstajala nevarnost razlitja slepiča. Vojaki so tako oblast predali podpredsedniku države Jose Sameyu. Kot znano, bi se moral te svečanosti udeležiti tudi predsednik italijanske republike Pertini, ki pa je dal prednost mrtvemu Čemenku in iz Buenos Airesa pohitel naravnost v Moskvo. Italijo je zato v Braziliji zastopal predsednik senata Cossiga.
■ Brazilski škofje izražajo v letošnjem pastirskem pismu svojo zaskrbljenost nad težkim položajem, v katerem se nahaja brazilsko ljudstvo. Zaradi podhranjenosti umre v državi vsako uro 35 otrok. Letos se bo rodilo štiri milijone novih otrok, a 300.000 jih ne bo preživelo prvega leta življenja. Večina žit, ki jih Brazilija pridela — država je na petem mestu pridelka žitaric na svetu — gre za izvoz, za domačo uporabo pa ga zmanjka. Državne oblasti, pravijo škofje, živijo v veliki utvari, da se bo vse uredilo, ko bo država odplačala zunanje dolgove. Interesi posameznih državljanov morajo imeti prednost pred državnimi. Kaj pomaga, če je država bogata, posamezniki pa obubožani in lačni?
V Ljubljani je izšel slovenski prevod papeževe »apostolske spodbude« o spravi in pokori, ki jo je sv. oče podpisal 2. dec. 1984. V jeseni 1983 je škofovska sinoda v Rimu razpravljala o pokori in spravi v poslanstvu Cerkve. Ob sklepu sinode so škofje (sinodalni očetje) papežu nakazali svoje predloge. Te predloge je Janez Pavel II. skrbno proučil in celotnemu besedilu dal svoj slog in poudarek.
Trije deli papeževe »apostolske spodbude« (L spreobrnjenje in sprava kot naloga in prizavedanje Cerkve, 2. ljubezen, ki je večja od greha, in 3. pastorala pokore in sprave) so izrazito pastoralno zasnovani. Zlasti v sedanjem času Cerkev ne sme prezreti, da je sama »znamenje in orodje sprave sveta z Bogom v Kristusu«. Zato tudi ne neha oznanjati in delati za spravo ter podpirati vsa prizadevanja človeške družine, ki gredo v to smer. Nobeno prizadevanje pa ni uspešno, če ne izhaja iz osebnega spreobrnjenja posameznika, ki se odziva božjemu klicu po pokori in spravi z Bogom, s seboj, z drugimi in s stvarstvom.
Papežev dokument ne govori o grehu, marveč o človeku-grešniku. Nekateri hočejo namreč naprtiti vse hudo, ki se dogaja na svetu, krivičnim razmeram, moralno nezdravemu okolju, neustreznim u-
Kolnski nadškof kardinal Joseph Floff-ner je na vprašanje, ki mu ga je zastavil časnikar revije »II regno« (izhaja v Bologni in zastopa večkrat glede Cerkve kritična stališča), kaj misli o teologiji osvoboditve dal jasen odgovor, ki se ga splača objaviti tudi v našem listu.
Kardinal Hoffner ta problem dobro pozna. Preden je postal škof, je bil profesor katoliških socialnih znanosti. V njih je zakoreninjen tudi nauk o osvoboditvi. Zato mu ni težko pritrditi, da je teologija osvoboditve sestavni del cerkvenega socialnega nauka. Težave pa se začno kopičiti, ko je treba to teologijo prenesti v prakso.
»Med zadnjim zasedanjem nemške škofovske konference v Fuldi sem navajal Clodovisa, Leonarda Boffa, Gutierreza in druge teologe osvoboditve. Bral sem njihova dela in mi je težko, ker je teologija osvoboditve prevzela nekatere marksistične razčlembe, na primer razredni boj. Slišal sem, da se ti teologi jezno odzovejo, če kdo napade njihovo teologijo. Pravijo: papeža je moč kritizirati, toda ne teologije osvoboditve. Toda tudi v znanstveni razpravi je prostor za kritiko, zato sem odkrito povedal svoja kritična stališča, navajal pri tem sveto pismo, koncile, papeža in njegove predhodnike. Za gospodarske in politične spore med razredi menijo, da jih je odkril Mara. To ni res. Katoličani v 'Nemčiji so o tem govorili že leta 1823, ko je bil Mara star pet let... Cerkev je prepričana, da je mogoče doseči družbeni mir prek evolucije in ne prek revolucije. Zdi se, da nekateri teologi osvoboditve sledijo predstavam revolucije...«'
Kolnski nadškof je na vprašanje, če tem teologom očita napake na teološkem področju, posebej glede cerkvene učitelj-
Solunski dnevnik »Hellenikos Voras« je objavil razgovor s carigrajskim ekumenskim patriarhom Dimitriosem I. O sv, Metodu je dejal sledeče:
»Vse slovesnosti, katerih cilj je počastiti sv. Metoda in njegovega brata sv. Cirila dvojice svetih bratov, enakovradmh apostolom in prosvetiteljem naših slovanskih pravoslavnih bratov, zanimajo v pivi vrst: ekumenski patriarhat. On je namreč ta dva izjemna moža poslal na sever z nalogo, da oznanjata križanega in vstalega Kristusa in preobrazita narode tistih krajev s pravo vero. Ta dva svetnika nista samo izpolnila svoje versko in misijonsko poslanstvo, temveč sta tem narodom po nudila način, da razvijajo svojo kulturo kot svojo narodno posebnost. V tej raz sežnosti je lahko samo želeti poln uspeh kongresa v Solunu, da bi mogel pomagat' osvetliti zgodovinske dogodke, ki se nanašajo na življenje in delo misijonarjev Cirila in Metoda.«
Ta kongres bo 14. aprila letos. Na velikih cerkvenih slovesnostih v Solunu bodo namreč proslavili 2300-letnico obstoja mesta in 1100-letnico Metodove smrti. Organizatorji upajo, da bo prisoten tudi ekumenski patriarh. Slednji sicer zelo po-
stanovam katere koli vrste, dokument pa ne neha poudarjati, da je človek tisti, ki greši. Brez osebne odgovornosti ni nobene odgovornosti. Novost dokumenta je, da je podrobneje opredelil tudi vpliv zunanjih vzrokov, ki omejujejo človekovo spoznanje, svobodno odločitev ali drugače vplivajo na njegova dejanja. Tudi krivične strukture so krive, da človek ne dosega cilja in popolnosti, h kateri je poklican.
Papeževa listina se dotakne tudi nekaterih vprašanj, ki so v ospredju v današnji moralni in pastoralni teologiji, tako npr. govori o pomenu tako imenovane temeljne odločitve, o vzgoji vesti, o vplivu antropoloških ved na sedanje pojmovanje greha in odgovornosti. Zadnji del pa je izrazito pastoralne in vzgojne narave, saj hoče med drugim zlasti ovrednotiti zakrament sprave v njegovih treh oblikah obhajanja.
Dokument je poziv posameznikom, narodom, sistemom, naj sprejmejo oznanila spreobrnjenja, pokore in sprave, ki ga oznanja Cerkev v Kristusovem imenu. Tedaj bo šele mogoč tudi trajen mir, po katerem hrepeni človeštvo. Ta mir pa je božji dar, je dar sprave človeka z Bogom in vsem, kar ga obdaja.
ske službe in katoliškega socialnega nauka, odgovoril pritrdilno: »Kot strokovnjak, kot profesor, ki pozna razvoj proletariata v Nemčiji in je ta razvoj tudi proučeval... Latinskoameriški položaj je podoben onemu v Nemčiji v preteklem stoletju. Pri nas je bilo 80 odstotkov kmetov. Siromašni so se organizirali v sindikate. Zakaj tega ne bi mogli narediti tudi v Latinski Ameriki?«
Posebej je poudaril: »Zgodovine ni mogoče izvažati, pač pa njene metode...«
Na vprašanje, če sodeluje pri sestavi nadaljnje listine o teologiji osvoboditve, je odgovoril, da ne. Niti ne ve, kakšen bo njen naslov. Meni, da bo v njej govor o svobodi. Listina je še v obdelavi. Izjavil je, da dobro pozna kolumbijskega nadškofa Trujilla, ki ne soglaša s stališči Leonarda Boffa. Tudi kardinal Sales iz Rio de Janeira ni privrženec teologije osvoboditve, pa še mnogi drugi cerkveni nadpastirji ne. Srž razprave se posebno živo vrti okrog razrednega boja.
O tem se je pogovarjal tudi s kardinalom Arnsom iz Sao Paula. Ta mu je dejal: »Sem proti razrednemu boju v marksističnem pomenu besede. Pred očmi mi je revščina mojih ljudi in iščem zanje človeško, demokratično rešitev.«
Moral je iti v zapor
Frančiškan Bonifacij Barbarič iz bosenskega samostana Humac je v teh dneh začel prestajati 40-dnevno zaporno kazen. Lani proti koncu leta je bil obsojen na dva meseca zapora; po besedah obtožnice je med pridigo vpletel nacionalistične misli. Redovnik se je zoper ra'.sodbo pritožil in na drugi stopnji dosegel delno znižanje kazni.
redkoma zapušča svoj sedež, to pa zarad' zapletenega položaja carigrajskega patr/iz hata v turški državi. Boji se, da bi rr u turške oblasti prepovedale vrnitev v domovino. Po zadnjih novicah iz Aten m Carigrada pa je vizo za vrnitev že dobil, čeprav je povabilo iz grškega mesta že dje časa ležalo na mizi odgovornih oseb.
Borba za slovenski jezik
Zdaj, ko veliko pišemo in razpravljamo o globalni zaščiti Slovencev, je prav, da pogledamo tudi v preteklost. V časopisu »Slovenski prijatelj«, ki ga je v Celovcu izdajal Andrej Einšpiler, beremo v julijski številki leta 1861 takole:
»Iz Goriškega. Naš deželni zbor v Gorici obeta slovenščini na Goriškem dobn-ga uspeha, kajti videti je, da pravični možje prispoznajo enakopravnost narod nosti in jezikov; se ve, da nekaterim se je čudno zdelo, ko je naš slavni domorodec F.(ilip) J.(akob) Kaffol ondi dvakrat v slovenskem jeziku govoriti jel, češ, da ga ne razumejo, pa ko jim je na laško pristavil zapopadek svojeh besedi, so se vpokojili, in obstali, da mu ne morejo prepovedati maternega milega jezika Svest rečem, da od mož, ki v našem zboru sede, smemo za slovenščino veliko pričakovati, morebiti več kakor se bo v dru gih zborih, kjer sami Slovenci sede, go dilo; samo poslušavci so v Gorici nekoliko prenapeti lahoni, obedvakrat so nevoljo kazali, dokler jih ni g. Kaffol zadnibart prav po domače okregal. Po tem so molčali.«
Ali po 124 letih sedanji »deželni zbor« res obeta slovenščini na Goriškem dobrega uspeha?
Nova katoliška univerza v Afriki
V Port Flarcourtu (Nigerija) je bila 23 februarja ustanovljena prva katoliška univerza na angleško govorečem področju zahodne Afrike. Nadzorstvo nad njo jc prevzela nigerijska Škofovska konferenca. Na njej bodo študirali predvsem bogoslovci in duhovniki teologijo in pedagoške vede ter pripravljali doktorate in magisterije, vrata te ustanove pa bodo odprta tudi laikom katere koli vere.
V tem delu Afrike že več let deluje katoliška univerza za francosko govoreče študente. Njen sedež je v Abidjanu (Slonokoščena obala). Poleg teh dveh vidnejših izobraževalnih katoliških visokošolskih ustanov pa deluje v Nairobiju (Kenija) od oktobra 1984 katoliška fakulteta za angleško govoreče prebivalce vzhodnega dela afriške celine.
Verske razmere v Čilu
Sprava in pokora
Carigrajski patriarh o sv. Metodu
Pokopali smo luanko Rudolf
V soboto 16. marca se je slovensko krščansko občestvo v Gorici poslovilo od Ivanke Rudolf; pogreb je bil v cerkvi sv. Ivana. Vodil ga je msgr. Fr. Močnik ob somaševanju g. Gašperja Rudolfa, nečaka pokojne Ivanke in župnika v Novi Gorici, in dr. Humarja, voditelja Marijine družbe. Na koru je pel zbor te družbe, ker je bila pokojna dolgoletna njena članica.
Ob slovesu od rajne Ivanke smo se pravzaprav zavedeli, kaj smo z njo izgubili: izgubili smo biser krščanske dobrote. Pokojnica je živela tiho življenje. V mladosti je nesrečno zdrknila po strmem bregu na poti iz Idrije v Črni vrh, od koder je bila doma. Pri tem si je zlomila nogo v kolku in ostala invalid vse življenje. Stric in teta sta jo poklicala k sebi v Gorico, ker sta bila brez otrok in ker sta imela lepo vpeljano trgovino z lesom v ul. Duca d’Aosta. Tako je Ivanka prišla v naše mesto.
Po smrti strica in tete je sama vodila podjetje. Tu se je izkazala vsa njena dobrota. Med vojno in po njej je Rudolfova hiša postala zatočišče premnogim beguncem in drugim potrebnim. Pri Rudolfovih so našli streho in kos kruha, za plačilo ni nihče vpraševal. O gostoljubnosti Ivanke Rudolf pričajo danes nekdanji begunci, raztepeni po vsem svetu, pa tudi številni, ki so ostali v Gorici. Med temi ni zadnji msgr. Močnik, ki je pri Rudolfovih našel začasni dom, potem ko so ga nasilno pregnali iz Solkana in ni vedel, kam bi se zatekel. Pri Ivanki je našla zatočišče mlada Bratuževa družina, ko so zaprli mater in so jih Nemci zasledovali. Tudi Viktor Prašnik je kot toliko drugih bil deležen gostoljubnosti Rudolfovih. Da omenimo le nekatere.
Pokojnici je stala ob strani tudi v njeni gostoljubnosti nečakinja Mici, ki je za teto skrbela do zadnjega, ko je onemogla iskala pomoč v bolnišnici. Toda že preveč je bilo let, kmalu bi jih dopolnila 91, da bi ji zdravniki mogli še kaj pomagati.
Odšla je polna dobrih del, polna pa tudi molitve in potrpljenja v svoji dolgi telesni prizadetosti. Vsem nam je bila živa priča krščanskega optimizma in vere. Vse to pa je bila tudi dediščina, ki jo je prinesla od doma iz trdne krščanske družine Rudolfovih v Lomeh pri črnem vrhu, od koder je bila tudi njena pok. sestra usmiljenka ter g. Gašper Rudolf in materi dveh nečakinj redovnic.
Bratu Karolu, nečakom in nečakinjam naše iskreno sožalje, pokojnici pa naj Bog nakloni večno plačilo za vsa njena dobra dela.
Z GORIŠKEGA
Občinska seja v Sovodnjah
Tudi sovodenj ski občinski upravi se čas naglo izteka, saj so upravne volitve vedno bliže. Na seji 14. marca (bila je predzadnja), je bila osrednja točka odobritev proračuna, na sporedu pa so bile še mnoge druge zadeve.
Najprej so prišli na vrsto odborovi sklepi. Tako je župan poročal o vložitvi tožbe zoper urednika tržaškega dnevnika »II Piccolo«, ki je januarja letos objavil za občinsko upravo izkrivljene, neresnične in žaljive trditve glede obrtniške cone v Rubijah. Svetovalci SSk so se pri glasovanju o tem sklepu vzdržali.
Sledila je odobritev sklepa o sprejemu nove uradnice Majde Pelicon iz Sovodenj v službo za dva meseca. Geometru Ivu Rojcu je bila poverjena naloga, da izdela načrt za prenovo strehe na šolskem poslopju v Rupi. Dela naj bi stekla v letošnjih šolskih počitnicah. Svet je tudi odobril izplačila podjetjema Dottori in Travanut za zaključne račune v zvezi z opravljenimi deli v otroškem vrtcu v Sovodnjah.
Razprava o spremembi organika občinskega osebja je prinesla to novost, da bi v bodoče čistilke šolskih stavb bile uvrščene v pomožno osebje; s tem pa ta služba lahko postane dostopna tudi za moškega, občinska uprava pa more tako moškega kot žensko uporabiti tudi drugje.
V Rupi so trenutno v teku dela za izgraditev greznic. Svet je odobril predlog ožjega odbora za postavitev že izdelanih korit, v katerih se bo zbirala črna voda ‘n deževnica ter od tam odtekala v pre-čiščevalne naprave.
Deželni zakon obvezuje občinske uprave, da ob pripravah novih regulacijskih načrtov ali različic izdelajo na svojem območju geološko študijo o zemeljskih Plasteh. Zato je svet dal to nalogo neki Seološki tvrdki, kar bo upravo stalo tri bilijone lir. Svetovalec SSk je v zvezi s tem vprašal, ali se ne bi za to delo po-
verilo Gorske skupnosti, toda podžupan je bil mnenja, da Gorska skupnost takih del ne izvaja in tudi ne nudi prispevkov zanje.
Proračun za leto 1985 je bil sprejet z glasovi večine, svetovalci SSk pa so se vzdržali. Glasovalno izjavo za SSk je pre-čital načelnik svetovalske skupine Remo Devetak. Vanjo je vključil tudi oceno sodelovanja med večino in opozicijo v času zadnje mandatne dobe. Omenjena je bila tudi resolucija, ki so jo svetovalci SSk naslovili na župana 2. februarja. Županu očitno spomenica ni bila všeč. V odgovoru jo je označil za »arogantno«, kar kaže da še vedno ni doumel poslanstva in vloge, ki jo ima opozicija v pluralistični družbi. V deželah realnega socializma je to seveda drugače.
Odobreni proračun predvideva 1.530 milijonov lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Za javna dela je namenjenih 535 milijonov 700.000 lir, 70 milijonov bo šlo za nakup tovornjaka za odvažanje smeti, 217 milijonov za zgraditev drugega dela greznic v Gabrjah, nad 40 milijonov za popravilo strehe na šolski stavbi v Rupi, 50 milijonov za ureditev parkirišča pri telovadnici v Sovodnjah, nad 49 milijonov za asfaltiranje ceste h Kulturnemu domu na Vrhu. Dela, programirana iz prejšnjih let, niso vključena v omenjeni znesek, ker imajo postavke v lanskem proračunu. So to popravilo šolskega poslopja v Gabrjah, razširitev pokopališča na Vrhu, zgraditev greznic na Peči in v Rupi, javna razsvetljava na Peči (Malnišče), urbanizacijska dela v obrtniški coni v Rubijah, zgraditev železniškega podvoza v Sovodnjah. Kulturnim društvom je letos namenjenih 7 milijonov, športnim tri, prispevek zadrugi Vrh dva, za različno kulturno delovanje v občini tri milijone. Odobrena je bila tudi sejnina občinskim upraviteljem za leto 1985.
V točki »razno« je svetovalec večine Bernard Florenin zastavil več vprašanj, ki so zadevala vožnjo vojaških vozil skoz Sovodnje in Gabrje, izdelavo vencev, ki naj bi jih izdelalo KD Skala iz Gabrij ob letošnjem 25. aprilu v zvezi s proslavo 40-letnice osvoboditve v priredbi tega društva, občina pa naj bi bila nekak pokrovitelj. Odgovori tako župana kot podžupana so bili pozitivni.
Spokorno bogoslužje za slovenske vernike
Spokorno bogoslužje s priložnostjo za sv. spoved bo v nedeljo 24. marca ob 16. uri v cerkvi Novega sv. Antona v Trstu. Vodil ga bo frančiškanski provincial p. dr. Mihael Vovk iz Ljubljane. S petjem bo sodeloval svetoivanski mešani zbor. Na voljo bo več spovednikov. Okoristimo se s tem velikim in izrednim božjim darom!
Jubilej obnovitve slovenske šole
Slovenske šole se pripravljajo, da bodo slovesno praznovale 40-letni jubilej obnovitve slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem. V ta namen je bila sestavljena posebna komisija (ali posebne komisije?), ki naj to praznovanje pripravi. V načrtu imajo tudi izdajo posebne knjige, v kateri bo prikazana zgodovina slovenskega šolstva. Osrednja proslava, pri kateri bodo sodelovali šolarji in dijaki vseh naših šol, bo konec maja s slovesno akademijo v tržaškem gledališču Rossetti.
V sklopu proslav v Trstu bo 20. aprila tradicionalno dijaško obmejno srečanje Primorske.
Tržaški škof Bellomi v Kopru
V petek 15. marca je bil tržaški škof Bellomi »uradno« v Kopru. Ob 17. uri je maševal v koprski stolnici za italijansiko skupnost iz Kopra in bližnjih župnij. Računajo, da se je sv. maše udeležilo 400 do 500 vernikov, ki so s petjem in molitvijo lepo sodelovali. G. škof je z izbranimi in prisrčnimi besedami pozdravil člane italijanske skupnosti in jih spodbudil, naj skupno povezani pogumno vztrajajo v svoji veri in naj bodo tudi njeni veseli pričevalci. S škofom je maševalo 9 domačih duhovnikov. Pri maši so bili še: škof Janez Jenko, italijanski konzul v Kopru s soprogo in poslanec Sergio Coloni. Zadnji trije so pristopili k sv. obhajilu. Ob koncu je domači pevski zbor v slovenščini zapel Marijino pesem. Sledilo je srečanje v prostorih nad stolnično zakristijo.
Pred večerjo v škofijski palači sta g.
Letošnji Dan žena
Cvetličarne v Trstu in širom Italije so za letošnji Dan žena razprodale ogromno število šopkov mimoze. Izkupiček je baje dosegel več desetin mliijard lir. Po ulicah in avtobusih, po šolah in zasebnih avtomobilih je bilo videti žene z rumeno vejico v rokah. Feministična zborovanja, manifestacije, sprevodi in debate so si sledili bolj ali manj po vseh mestih in vaseh. Pobudniki tovrstnega ženskega gibanja so sindikalne organizacije in Zveza žensk Italije. Mnoge so se pustile ujeti na trnek ženske emancipacije in lažne osvoboditve. Kdo ve, če se katera tudi vpraša, ali bo s tem kaj pridobila kakovostna rast družbe?
Dobro organiziran večer, posvečen ženski in poeziji, so priredili tudi v Skednju. Tam ni bilo toliko debate o pravičnejši ureditvi v zvezi z enakopravnostjo ženske. Med nastopom pevcev in recitatorjev se je g. Jakomin raje spomnil nekdanjih škedenjskih krušaric, ki so slovele ne samo v Trstu in okolici; v daljnem letu 1756 je segel glas o njihovem odličnem kruhu celo do Dunaja.
Izjema ob prazniku žena, pri katerem ni plapolala zastava feminizma, je bila tudi Beneška Slovenija. Skupno so pregledali svoje domače probleme o narodnostnem in manjšinskem vprašanju, za ovrednotenje in zaščito slovenske 'kulture ob prispevku ženske ustvarjalnosti.
V Trstu pa je dober del ženskega občinstva našel pot tudi v cerkev. Pri Novem sv. Antonu je škof Bellomi imel za tržaške žene mašo. V svojem nagovoru jih je spomnil na duhovne vrednote, o katerih nam skozi evangelij spregovori božja avtoriteta. Dejal je, da vidi Cerkev v tem poudarku žene »znamenje časov«; nekateri celo trdijo, da je ta pojav »največja skrita revolucija našega časa«. Kot še nikoli doslej, je dejal g. škof, se je žensko oporečništvo oddaljilo od Cerkve. Povabil jih je, naj ne pristanejo na razkol svoje izvirne identitete.
Univerzalnost ženskih vrednot je iskati v prvih poglavjih Geneze: enakost dostojanstva obeh: moža in žene, ki sta ustvarjena za medsebojno podaritev ljubezni. »Vogelni kamen, ki so ga zidarji zavrgli,«
Jubilej katoliškega svetišča na Tajskem
Leta 1834 je 1.500 Vietnamcev zaradi verskega preganjanja pribežalo v tedanji Siam (sedaj Tajska), kjer jih je kralj Rama III. prijazno sprejel in jim omogočil gradnjo katoliškega svetišča. Sedanja cerkev, posvečena sv. Frančiška Ks.i-veriju, ki je bila zgrajena na mestu prve, je med prebivalci tajske prestolnice Bangkoka zelo znana. Slovesnosti 150. obletnice se je kot zastopnik tajskega kra'ja udeležil tudi princ Vachiralongkong.
škofa pozdravila Janko Kosmina, predsednik skupščine občine Koper, in Darij Valenčič, predsednik koprske komisije za odnose z verskimi skupnostmi. Oba sta ostala tudi pri večerji.
Ob 20. uri je imel g. škof Bellomi predavanje na tečaju, ki ga že več let pripravlja koprska župnijska skupnost: Cerkev daje kristjanu zagotovilo, da je krščansko upanje trdno in usmerjeno v boljšo bodočnost. Predavanje je bilo za koprske poslušalce, ki jih je bilo nad 200, verjetno malce pretežko, ker med njimi ni bilo toliko izbranih izobražencev kakor pred nekaj tedni v Ljubljani. Vsekakor so predavanju, ki je bilo v slovenščini, sledili vsi z veliko pozornostjo in hvaležnim priznanjem, zlasti še diskusiji, ki je sledila predavanju. - l. š.
tem Pesem mladih ¥ Trm
je škof primerjal prebujeni zavesti nenadomestljive ženske vloge v svetu, ki pa nima nič skupnega s ponižanim dostojanstvom matere, ki uničuje sad svojega telesa. Zenski problem je v njeni globini. Njeno integralno zorenje, čustveno zadoščeno zakonsko življenje ob sproščenem dialogu dajejo ton in odločilno vplivajo tudi na družbeno rast. V tem je njena najvišja skrivnost, najsvetejše poslanstvo.
Svoj govor je g. škof zaključil s pogledom na Marijo. V Mariji je Bog na odličen način razodel svojo zamisel o ženski vlogi v svetu. Ni ji poveril kake naključne naloge, temveč tisto »večnostno nalogo« (škofove besede: »opera dei se-coli«) z učlovečenjem Besede. Marija iz Nazareta je bila vse prej kot pasivno krotka ženska ali čudaško pobožna; njen materinski vpliv je povezoval prvo apostolsko skupnost, na Kalvariji pa je zadobil vesoljno razsežnost. Ona, »blagoslovljena med ženami«, je sklenil škof svoje misli, naj bi bila vzor in tolažba ter zvesta pomočnica vsem ženam na poti življenja.
Morda ne bo odveč, če še dodamo: upravičeni boj za žensko enakopravnost, za pravičen socialni razvoj, zahteva po miru, proti spolnemu nasilju, brezposelnosti itd. bi ostal enostranski, če ne upošteva tudi drugih razsežnosti: duhovno kulturo, kul-toro samovzgoje, kulturno vzgojo našega mišljenja. Drugače bo vse ostalo omejeno na simbol ženske osamosvojitve: rumeno cvetlično mimozo.
F. V.
Pozorno sem poslušal vaše ubrano petje. Užival sem dovršeno izvajanje, zlasti ker sem upošteval mladost izvajalcev.
Čestitam pevovodjem, pevcem in vsem sodelavcem. Posebna pohvala gre pevovodjem, ki so požrtvovalno vadili izbrane pesmi.
Petje je vir radosti in veselja, čeprav se radost ne izraža vedno s petjem. Kadar človeško srce prekipeva od radosti, nujno to radost izraža v pesmi.
Naj vaša srca, prosta vsake vezi greha, hudobije in sovraštva, vedno prekipevajo od sreče, radosti in veselja. Naj ta spev odmeva v globini srca vseh tistih, ki vas poslušajo, da dosežejo notranji mir in bratsko sožitje z vsemi!
Tako je pozdravil tržaški škof Bellomi mlade pevce in pevovodje pri zadnji reviji Pesem mladih. Govor je napisal sam in to v brezhibni slovenščini.
Revija je bila že štirinajsta po vrsti.
Nastopilo je 14 zborov s približno 450 mladimi pevci. Zapeli so 42 različnih pesmi. Na odru so se zvrstili naslednji zbori: otroški zbor Glasbene matice; otroški zbor »Naša luč« - Riomanje; zbor osnovne šole »I. Trinko« - »M. Samsa« - Ricmanje-Domjo; otroški zbor »Zvonček« - Repenta-bor; otroški zbor »Vesela pomlad - Opčine; otroški zbor »Kraški slavček« - Nabrežina; zbor osnovne šole »Bazoviški junaki« - Rojan; mladinski zbor iz Sv. Križa; mladinski zbor »Zvonček« - Repentabor; otroški zbor »Slovenski šopek« - Mačkolje; otroški zbor »Slomšek« - Bazovica; zbor osnovne šole »A. Gradnik« - Repentabor; zbor osnovne šole »F. Milčinski« - Kati-nara; mladinski zbor »Vesela pomlad« -Opčine.
Kljub velikemu številu zborov je spored potekal hitro. Petje je pokazalo, da so se zbori skrbno pripravljali. Mali umetniki so bili deležni navdušenega ploskanja. Posebno je vžgala skupna zaključna pesem »Nikoli slabe volje« (L. Kuper), ki jo je spremljal ansambel Zvezde, vodil pa Franc Pohajač. Pesem so morali seveda ponoviti. Dvorana je bila do kraja zasedena.
Čestitamo Zvezi cerkvenih pevskih zborov v Trstu za pripravo in organizacijo tega koncerta in hvala vsem za trud!
SZ
rodno leto glasbe z namenom, da bi se z glasbeno govorico sporazumela vsa evropska mladina. Lepo bi bilo, ko bi ta klic segel v srca vseh mladih ljudi, zlasti pa da bi našel primeren odmev v naših šolskih in sploh vzgojnih ustanovah.
Pesem naj postane bistveni del vzgoje in izobraževanja naših otrok. V bodoče bodo v pesmi izpričevali slovenski javnosti in svetu podobo našega naroda, naše zemlje, našega življenja.
S pesmijo bodo lahko ponesli v svet svojo kulturno dediščino, narodno identiteto svoje sedanjosti in prihodnosti, v katero hočemo vsi verjeti.
Ta revija Pesem mladih — štirinajsta po vrsti — nas v tem smislu navdaja z optimizmom, ker vemo, da se bo nadaljevala z vedno večjimi uspehi. Navdaja pa nas tudi z upanjem, da bodo mladi vzgojitelji, ki so tu prisotni, čutili potrebo, da še in še poglabljajo svojo pevsko izobrazbo.
Zadnja misel, ki je pravzaprav dobrohoten opomin, naj gre prav slednjim: Vsak dan, ko stopate v razred ali se kakorkoli posvečate naši mladini, naj vam bodo vodilo besede velikega pedagoga A. M. Slomška: Slovenska šola, ki ne poje, prvič, ni slovenska in drugič, sploh rti šola.
Spori;
Petje je bistveni del vzgoje
{Govor ravnateljice tržaškega učiteljišča E. Slokar na reviji Pesem mladih v Trstu).
Ob letošnji Pesmi mladih vam bom povedala misel, ki sicer ni prav nič originalna, niti moderna, a mi je vendar nadvse draga, vse odtlej, odkar sem jo kot študentka prvič zaznala pri branju Cankarjevega Kurenta: »O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in rekel: Tod bodo živeli veseli ljudje, pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!«
Lepa, navdušujoča misel: govoriš in tvoja beseda je pesem, poješ in tvoja pesem govori. Rahločuten prijatelj, ki gotovo ni imel v mislih Conkarjevih Nebes pod Triglavom, mi je pred kratkim rekel, da je pesem povzdignjena oblika govorice. Sama bi si pa upala trditi, da je naša pesem veliko več: ni samo besedna ali glasbena umetnina — slovenska pesem je neprecenljivi vir za spoznavanje našega človeka, njegove preteklosti in njegove sedanjosti, saj je pesem spremljevalka naših vsakdanjih in prazničnih dni, odsev življenja, ogledalo mišljenja, odmev čustvovanja.
Pesem človeka prevzame in ga osvoji ter ga tako rešuje iz vsakdanjega pehanja v mirno in tiho notranje podoživljanje vsega lepega, kar lahko nudi življenje.
Prav zaradi te svojskosti je pesem še posebno važna pri vzgoji naše mladine. V današnjem ztnaterializiranem svetu je srčna kultura lahko zanjo rešilna bilka, pesem pa ključ do srčne kulture.
Zato z veseljem pozdravljam sklep Evropskega sveta in Evropske gospodarske skupnosti: skupaj s Finsko in Apostolskim sedežem sta razglasili leto 1985 za medna-
Under 15
OLVMPIA - LOČNIK 2 : 0
(15 : 8, 15 :12)
01ympijci te kategorije nizajo zmago za zmago in so se povzpeli na sam vrh začasne lestvice. Tekma v Ločniku je bila ostra v obeh setih vse do desetih točk, nakar so naši fantje zaigrali bolj odločno in zmagali.
Igrali so: Špacapan, Breganti, Cotič, Lutman, Degrassi, Corsi, Bertolini, Peric, Ter-pin, Dornik, Brajnik.
Do konca prvega dela prvenstva čakata naše igralce še dve tekmi; najprej se bodo pomerili z VBL Cormons in nato v slovenskem derbiju z ekipo -Naš prapor.
Društvene smučarske tekme ŠZ 01ympie
V Rablju so se v nedeljo pomerili med seboj v veleslalomu člani in njihovi svojci. Udeležba je bila še kar zadovoljiva, udeležencev je bilo okrog 60. Proga je bila kljub neugodnim vremenskim razmeram dobro pripravljena. Med skupino odbojkarjev je najboljši čas dosegel Aleš Prinčič, med odbojkaricami pa Marjetica Vrtovec. Dobre čase sta imela tudi Alenka Vrtovec in Marko Vrtovec. Rezultati so naslednji (prvi trije):
Moške kategorije
Letniki 1972-73: Drašček L. 131”, Kuster-le S., Mlakar A.
Letniki 1970-71: Delai 1*12”, Medeot M., Guido R.
Letniki 1967-68-69: Vrtovec M. 1’13”2, Peric M., Rizzato S.
Seniorji: Prinčič A. 1'13"7, Kosič H., Ter-pin S.
Veterani A: Pintar G. 1’14”, Makovec V., Sclauzero R.
Veterani B: Flago I. 1’21”, Vrtovec J., Vida A.
Veterani C: Kranner M. 1’38”.
Zenske kategorije
Letniki 1972-73: Makovec E. r20”, Lutman L., Mosetti M.
Letniki 1970-71: Vrtovec M. 1’13”, Lutman A., Vetrih A.
Seniorke. Belai R. 1'0911, Vrtovec A. Marassi K.
Dame: Delai D. 1 '26”, Flego M., Tominec
F.
Prvi iz vsake kategorije so bili nagrajeni s pokali, ki so jih darovale razne tvrdke in ustanove, vsi ostali pa so prejeli medalje.
V nedeljo 31. marca pa bodo v Rablju tekme v smučarskem teku. Vpisovanje traja do četrtka 28. marca.
Mladinska in teološka predavanja
Duhovnija sv. Ivana v Gorici je v letošnjem postnem času pripravila najprej tri predavanja za mladino: dr. M. Šef je govoril na temo »Vera, spolnost, ljubezen«; dr. P. Kogej na temo »Cilj človeka je sreča«; Marija in Janko Mlinar sta obravnavala »Pozor, iščem prijatelja«. Gre za vprašanja, ki so blizu slehernemu mlademu človeku. Vsakemu predavanju je sledila živahna debata z vprašanji in odgovori.
V drugi polovici posta pa si sledijo predavanja za odrasle. V četrtek 14. marca je dr. Oskar Simčič razpravljal o tem, ali je nedelja še Gospodov dan. Svoje predavanje je začel s kritičnim pogledom, kako se danes obhaja nedelja, ki ni več tisto, kar je bila v polpreteklosti. Nato je analiziral, kaj je »praznovanje« oziroma »Praznik«, saj poznajo to vse kulture -in vsa verstva. Potem je iz zgodovine razvil pomen Gospodovega dne za kristjane in kako so ga obhajali ter zaključil, kako naj danes napolnimo nedeljo, da bo res Gospodov dan.
Prihodnje predavanje je ta četrtek 21. marca. Med nami bo dr. Marino Oualizza iz Vidma.
Delovanje goriškega občinskega sveta
Goriški občinski svet v tem času hiti z zadnjimi večjimi problemi in se počasi bliža zaključku svoje petletne mandatne dobe. Pred razpravo svetovalcev je sedaj predvsem proračun za leto 1985, ki je združen še z drugimi upravnimi obveznostmi (odobritev proračuna mestnih podjetij in občinske lekarne v Štandrežu). Odprto je še vprašanje raznih osnutkov resolucij in interpelacij, ki bi morali za-dobiti svoje končne oblike v tem času.
S svojim delom zaključujejo tudi svetovalske skupine, ki so vsaka na svojem področju proučevale posamezna področja občinske uprave. Prav tako tudi rajonske konzulte in seveda občinska kon-zulta za slovensko manjšino.
Občni zbor Mladinske sekcije SSk v Gorici
Po dveh letih, toliko jih je namreč minilo od zadnjega občnega zbora, so se mladi somišljeniki Slovenske skupnosti z Goriške zopet zbrali, da bi pregledali in ocenili dosedanje delovanje Mladinske sekcije SSk. V mali dvorani Katoliškega doma se je tako v nedeljo 17. marca zbralo lepo število mladih, kar je dokaz, da je zanimanje mladine za politiko oz. za uveljavitev pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji, kar je glavni cilj stranke SSk, dokaj veliko.
Dosedanje predsednica Mladinske sekcije SSk dr. Milenka Rustja je občni zbor odprla, čemur sta sledila pozdrava pokrajinskega tajnika SSk Marjana Terpina in tajnika Mladinske sekcije iz Trsta Marjana Breclja. Prvi je poudaril, da v stranki dobro deluje tudi mladina, sicer bi stranka okostenela in bi ne imela bodočnosti. Ta vidik bo stranka upoštevala tudi pri izbiri kandidatov za letošnje upravne volitve, ko bo v kandidatne liste skušala uvesti čim večje število mladih. Marjan Brecelj pa se je spomnil dosedanjega plodnega in tesnega sodelovanje obeh Mladinskih sekcij, ki je obrodilo že dobre rezultate ter nakazal nekaj bližnjih skupnih pobud: deželni kongres Mladinske sekcije SSk, udeležba na letnem seminarju mednarodne mladinske organizacije evropskih manjšin (MENS) in organizacija »Tabora narodnosti« v Kanalski dolini.
Milenka Rustja je nato poročala o nastanku in prvih korakih Mladinske sekcije SSk na Goriškem. Delovanje zadnjih dveh let pa je bilo razvidno iz tajniškega poročila, ki ga je podal Renco Frandolič. Ugotovil je, da je zanimanje mladih za politiko v zadnjem času naraslo. Tudi Mladinska sekcija je svoje delovanje razširila in popestrila. To dokazuje Tabor zamejske mladine v Števerjanu junija 1983, idejno politični seminar v Gorici februarja 1984 ter obisk nemške manjšine z Danske oktobra 1984. Goriška Mladinska sekcija se je aktivno vključila tudi v volilne kam-nje zadnjih dveh let in dala izreden prispevek uspešni organizaciji majske vseslovenske manifestacije na goriškem Travniku.
Tajnika Renca Frandoliča je doberdob-ski volilni urad obtožil, da je ob Taboru zamejske mladine v Števerjanu v času volilne kampanje nalepil po doberdobskih gostilnah nekaj plakatov za to prireditev, ki naj bi bili, kolikor izhaja iz sodnega
poziva, volilno-propagandnega značaja. Sodna obravnava s tem v zvezi bo v ponedeljek 25. marca ob 9. uri na sodišču v Tržiču.
Sledilo je poročilo Roberta Cotiča, ki je nakazal probleme, s katerimi se sooča današnja študirajoča mladina in ukrepe, ki jih bo moral podvzeti v zvezi s tem novi odbor Mladinske sekcije.
Po krajši razpravi so bile volitve novega odbora, ki ga sedaj sestavljajo Renco Frandolič, Aleksandra Kosič, Milenka Rustja, Štefan Cotič, Damjan Terpin, Igor Devetak, Natja Cotič, Pola Karlo, Marko Terčič, Robert Cotič, Simon Terpin, Aleksander Kosič in David Brešan.
Na občnem zboru je bil tudi odobren predlog statuta Mladinske sekcije SSk, katerega bo dokončno sprejel deželni kongres Mladinske sekcije, ki bo predvidoma v nedeljo 14. aprila v domu A. Sirka v Sv. Križu pri Trstu.
Ker so v neposredni bližini majske upravne volitve, je bilo danih tudi nekaj predlogov za kandidatno listo za goriški občinski svet in razne rajonske svete. Tako predlaga Mladinska sekcija Milana Jarca, Gorana Rustja, Štefana Cotiča, Aleša Lojka in Aleksandra Košiča, obenem pa si pridržuje pravico, da ta predlog dopolni z imeni nekaterih, ki se niso udeležili občnega zbora. - dt
Rom jan
Zanimiva večera. V organizaciji ženskega pevskega zbora z Laškega sta bila v Romjanu dva prosvetna večera. V' petek 1. marca sta M. Bobiz in K. Mučič pred va-jala diapozitive o življenju in prireditvah, ki so bile v zadnjih mesecih v Rorn-janu. Posebej so pritegnile gledalce slike z lanskega miklavževanja in o božiču1 kantati.
V sredo 6. marca pa se je pričela vrsta srečanj z raznimi amaterskimi filmskimi ustvarjalci s Tržaškega. Prvi se je predstavil inž. Marjan Jevnikar, ki je predvajal nekaj filmov o svojih potovanjih po Sev. Ameriki in Egiptu. - K. M.
DAROVI
Za Katoliški glas: Ana Kovic, Sovodnje 24.000; Štefka Ambrožič 24.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: Marija Rutar v spomin Ivanke Rudolf 5.000 lir. Za katoliški tisk: Marija Vidau, Bane
10.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: družina Kosič ob 21. obletnici smrti očeta Benedikta 200.000 lir.
V spomin Dominika Gorkič: Mirjam in Viktor 30.000 za Zavod sv. Družine.
Ob smrti Zalke: Cilka Kovač za lačne otroke po svetu 30.000; v spomin iste pokojne stolniški zbor za orgle v Pevmi
125.000 lir.
V blag spomin pok. s. Estere Saksida:
M. M. za Zavod sv. Družine 50.000 lir.
V spomin Ivanke Rudolf: Viktor Prašnik za novo telovadnico v Gorici 50.000 lir.
Za kapelo v Cerovljah: Božena Terčon, Mavhinje 20.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: družina Kerpan v spomin na mamo Kristino 200.000; Ivanka Hrovatin v spomin na svaka Franca 50.000; družina Pisani v spomin na Ano Vidali-Ridge 20.000; Milič-Sosič 15.000; Er-minia Daneu-Kalc v spomin na sošolko Marijo Brišček-Simič 10.000; razni 73.000 lir.
Za sklad Mitje Čuk: družine Parovel, Bajc, Leonzini in Ritossa v spomin Sergija Dolesa 50.000; družina Kufersin namesto cvetja na grob Stanka Pavlice 40.000; Ju-šta, Majda in Milko Cibic v spomin na Silvo Škabar vd. Puntar 30.000; žena Pavla in hči Živa ob 7. obletnici smrti Mirka Grudna 30.000; Sergio Antoni namesto cvetja na grob Marije Cecohet 20.000; Zvonka in Franko v spomin na Maria Faganela 20.000; Anica Brce por. Malalan ob 8. obletnici mamine smrti 20.000; namesto cvetja na grob Frančiške Drole por. Majcen daruje družina Bradassi 20.000, Rafaela Rustja pa 15.000; v spomin na Borisa Grgiča družina Ferluga 15.000, družina Žagar (Padriče 70) pa 10.000; Štefi Bratina namesto cvetja na grob pok. Sergija Dolesa 10.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: v spomin na Danila Ferluga Andrej in Viktorija Maver 20.000, Anita Ferluga 20.000 in Anica Ferluga 10.000; namesto cvetja na grob istega pokojnika Bruna Emiliani 6.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj
Videmska pokrajina pripravlja zbornik o Ivanu Trinku
Videmska pokrajinska uprava je sklenila, da izda Trinkov zbornik, ki naj osvetli »delo in misel Ivana Trinka, pokrajinskega upravitelja od 1902 do 1923«. V zborniku bodo razni članki obravnavali Trin-kovo udejstvovanje na področju jezikoslovja, filozofije (bil je profesor filozofije v videmskem bogoslovju), politike in kot posrednika slovenske kulture Italijanom. Urednika bosta prof. Pietro Zovat-to s tržaške univerze ter dr. Marino Oualizza, sodelovali pa bodo M. Vertovec, B. Zuanella, M. Jevnikar in prof. Ferluga-Pe-tronio. Za ta zbornik je pokrajinska uprava namenila 25 milijonov lir.
OBVESTILA
V nedeljo 24. marca od 8.30 do 18. ure bo
v Zavodu San Luigi (ul. Don Bosco)
5. SKAVTSKO ŠPORTNO SREČANJE
ki se ga bodo udeležili slovenski tržaški koroški in goriški skavti. Lepo vabljen: tudi starši in prijatelji organizacije.
SZSO-SGS, vodstvo veje IV
Sveta gora pri Varallu
Pokojna Ivanka Furlan je dobro leto pred svojim zadnjim romanjem raznim v Trstu zelo priporočala, naj se vendar enkrat odločimo na izredno božjo pot na Sacro Monte pri Varallu. Predložila je razne slike in turistične zvezke. Kmalu smo sklenili, da Ivankino idejo sprejmemo. Toda pred dobrima dvema letoma je umrla; ideje sicer nismo pozabili, smo jo le odložili. V tem času je preteklo 400 let po smrti sv. Karla Boromejskega, ki je poleg imenovane svete gore povzdignil podobno sveto goro pri Vareseju in svoje rojstno mesto Arono, kjer ima sedaj 25 m visok bronast kip. V lanskem novembru je te kraje obiskal tudi papež Janez Pavel II.
Radi pa priznamo, da je zadnja odločitev za obisk teh krajev padla lansko jesen, ko smo se vračali iz Orope in Turina. Takrat nam je neka devinska roma-rica veliko govorila o 45 kapelah na Sveti gori pri Varallu in krasnih krajih ob Lago Maggiore, ki sega v Švico. Tako gremo letos od 25. do 27. junija na tridnevni romarski izlet in to predvsem romarji iz župnij devinskega dekanata, dalje iz Bazovice in s Katinare. Vpisovanje v teh krajih traja do 25. aprila. Za vse stroške od kosila prvi dan do večerje tretji dan 155.000 lir. Za šolarje iste usluge, ista vsota. Informacije na kraju vpisa. Omenimo še, da bo to prvi slovenski romarski izlet v te znamenite kraje v Lombardiji.
Postni govori
Na sporedu so vsak torek in petek ob 16.30 na radiu Trst A.
Petek 22. marca: Poklicani, da sebe drugim darujemo (Vinko Paljk).
Torek 26. marca: Poklicani k zakonskemu in družinskemu življenju (dr. Bojan Ravbar).
Petek 29. marca: Nekateri so poklicani, da uresničujejo svoj poklic v duhovniški in redovniški službi (msgr. Metod Pirih).
PD »Štandrež« prireja v nedeljo 24. marca ob 18. uri v župnijskem domu »A. Gregorčič« v Štandrežu gostovanje dramske skupine iz Branika s komedijo Cvetka Golarja
»VDOVA ROŠLINKA«
Vabljeni!
Počitniška kolonija v Comegliansu
Slovenska Vincencijeva -konferenca v Trstu bo tudi letos organizirala počitniško kolonijo v lepem gorskem kraju Co-meglians za otroke od 6. do 14. leta starosti in sicer v dveh izmenah julija in avgusta. Prosimo starše, ki mislijo poslal' svoje otroke na letovanje v našo kolo nijo, -naj se čimprej prijavijo pri bolniških asistentkah na šolah, ki jih otroci obiskujejo, da izpolnijo prijavnico. Na šolah bo vpisovanje že v teku meseca marca. Vzgojiteljice in delovno osebje, ki bi bilo pripravljeno sodelovati v koloniji, naj čimprej vloži prošnjo na Slovensko Vincencijevo konferenco v Trstu, ali naj se zglasi osebno ali telefonično na našem sedežu v Trstu, ul. S. Nicolo 31/11., tel. 68762 ob četrtkih med 16.30 Ln 18. uro.
Za cerkev v Trebčah: Valerija Čuk 15.000; družina Sivitz v spomin Fani Stiickler 50.0000; Valerija Čuk v spomin Marije Grgič 10.000 lir.
Župnija Zgonik je letos v januarju nabrala za lačne v afriških deželah 910.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: N. N., Opčine 50.000 lir.
Mii Trst A
Spored od 24. do 30. marca 1985
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Krtek samovrtek«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetijski tednik. 14.10 Nediški zvon. 15.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 A. Thomas: Mignon (1. dej.). 11.30 Beležka.
12.00 Smer slovenske gore. 13.20 Zbor Val Rosandra. 14.10 »Jakec Vohljač, otroški detektiv«. 15.00 Iz šolskega sveta. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.10 Violinist Miha Pogačnik. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Med Brdi in Jadranom. 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 A. Thomas: Mignon (2. dej.). 11.30 Beležka. 12.00 Filmskemu ustvarjanju naproti. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Mladi mladim. 16.00 Veter raznaša besede. 17.10 Violinist Miha Pogačnik. 18.00 Brecht: »Zasliševanje Lukula«.
Sreda: 8.10 Gospodarska problematika. 10.10 A. Thomas: Mignon (3. dej.). 11.00 Oddaja za 1. stopnjo osn. šole. 11.30 Beležka. 12.00 Liki iz naše preteklosti. 13.20 Primorska poje 1985. 14.10 Povejmo v živo.
15.00 Kocka na kooko. 16.00 Od Milj do Devina. 17.10 Glasbena kronika s Hrvaškega. 18.00 Poezija slov. zahoda.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.00 Oddaja za 2. stopnjo osn. šole. 11.30 Beležka.
12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14.10 Povejmo v živo. 16.00 Na goriškem valu. 17.10 Primorska poje. 18.00 Primorska diaspora v svetu.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.30 Beležka. 12.00 Spoznavajmo ribe našega -morja. 13.20 Mladinski pevski festival v Celju. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 V svetu filma. 16.00 Pripovedništvo. 17.10 Nabožna glasba. 18 00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Violončelist Mlejnik in pianist Šetinc. 11.30 Beležka. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 Otroški kotiček: »Igrajmo se pravljice«. 15.00 Z Gershvvinom od popevke do opere. 16.00 Naša šolska obzorja. 17.10 Mi in glasba. 18.00 J. Povše: »Obračun«. Komorna igra.
Poletna ura se bo pričela 30. marca opolnoči, kar pomeni, da bo treba ure pomakniti za 60 minut naprej. V veljavi bo do zadnje nedelje v septembru.
Teološka predavanja v Katoliškem domu v Gorici. Ta četrtek 21. marca ob 20.30 »Cerkev, znamenje in zakrament odrešenja« (dr. Marino Oualizza), prihodnji četrtek 28. marca ob 20.30 »Ali ljubezen premaga strah?« (dr. Anton Stres). Po predavanju razgovor.
Župnijsko občestvo v Nabrežini bo v nedeljo 24. marca praznovalo v cerkvi in v dvorani po maši »Dan staršev«.
Fantje izpod Grmade in dekliški zbor Devin vabita na gostovanje štandreške dramske skupine, ki bo v soboto 23. marca ob 20.30 v osnovni šoli v -Devinu uprizorila igro L. Povšeta »Milijonarji v oblakih«.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu bo
ponedeljkov večer 25. marca posvečen dr. Rafku Dolharju in njegovi knjigi »Vabilo v Julijce« ob diapozitivih. Začetek ob 20.30.
Župnijski pastoralni svet Trebče vabi na predavanje, ki bo v četrtek 28. marca ob 20. uri v župnišču. Predaval bo prof. Matjaž Puc iz Ljubljane o življenju kristjana v današnji družbi. Vabljeni!
Slomškov dom v Bazovici priredi v nedeljo 24. marca ob 17. uri v župnijski dvorani praznik staršev. Nastopili bodo: otroški zbor Slomšek, otroci z deklamacijami in igro »Torta za mamo«. Govorila bo pesnica Ljubka šorli.
V Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu, ul. Brandesia 27 nastopi v nedeljo 31. marca ob 17. uri gledališka skupina PD Štandrež z veseloigro »Milijonarji v oblakih«. Vabljeni!
Pri Knjižicah v Ljubljani je izšla nova številka z naslovom »Starši in mladostniki«; avtor je jezuit Franc Cerar. Kdor jo bo začel brati, bo bral do konca in jo še drugim priporočil. Knjižica je pisana iz življenja za življenje. Cena v knjigarnah 500 lir. Kdor naroči po Marijanišču (F. Š.) stalno več izvodov, ima popust. Za veliko noč izide v isti zbirki Knjižic nova številka »Pismo mladim«; besedilo je pripravil nadškof A. Šuštar. Prednaročila sprejemajo na Rakovniku v Ljubljani.
Prvi letošnji strežniški shod bo za Tržaško v soboto 23. marca v Bazovici ob 15.
t
V torek 19. marca smo položili k večnemu počitku našega dragega strica
Frančiška Leghissa
Žalostno vest sporočata svakinja Marija in nečak Riccardo.
Gorica, 19. marca 1985
DAROVI Za Marijin dom v Rojanu: starši ob 8. obletnici smrti malega Marka Pupulin 50.000 lir.
Za lačne po svetu: Violetta Reni v spomin sestre Milene 50.000; -Felicita Posega 10.000; Rozina Vovk 20.000; Brazzani 15.000; N. N., Trst 100.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 350 lir, k temu dodati 18% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je zapustila naša dobra teta
Ivanka Rudolf
Vsem, ki so z nami na kateri kol’ način sočustvovali, ob tej ločitvi iskrena hvala
Nečakinja Mici z družino in sorodniki
Gorica, 16. marca 1985
S *
'Mt •>.
Knjige
Šolske potrebščine • Nabožni predmeti
GORICA Travnik, 25 Tel. 84407