Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemslvo
me .ečno 35 Din nedel|ska Izdala celole no v Juqo-slavlll SO Din, za Inozemslvo 100 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 slolp. pelli-vrsia mali oglasi po I 50 ln 2 D, veCJI oglasi nad 45 mm vlitne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po lO Din g Pri veCjem o naročilu poruši
Izide ob 4 zjulraJ
razen pondel'Ka ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitar levi ulici it. 6 lil Kokoplsl se ne vračalo, nefranklrana pisma se ne spre/emafo * Uredništva telefon štev. SO. upravnlitva štev. 328
Političen lisi sza slovenski narod
Uprava /e vKopltarlevl ul.št. 6 /• Čekovni račun: C/ubl/ana Ste v. 10.6S0 In tO. 319 xa Inserate, Saralevošt.7563. Zanreb St. 39-Otl. Prana In Dunal št. 24.797
Čudna pojmovanja.
ii.
Belgrajska »Samouprava« nadaljuje s svojo polemiko proti zahtevam, ki jih je stavil parlamentarni klub SLS pri pogajanjih z g. Uzunovičem za vstop v vlado. Zdaj se je vrgla na točko, ki zahteva, da se vse tiste davščine, ki so bile pobrane na ozemlju Slovenije in ki bi po proračimskih določbah morale ostati za Slovenijo, tudi res za Slovenijo porabijo, ker se doslej niso uporabile. Tu gre pred vsem za tiste milijone in milijone cestnih doklad, ki jih je državi vsa leta plačevala Slovenija in ki bi se bile morale uporabiti za gradnjo in vzdrževanje slovenskih cest, a se niso; ampak je belgrajska vlada ta denar potrošila drugam, naše ceste pa pustila propasti.
Mislimo, da o absolutni upravičenosti te zahteve sploh ne more biti nobene debate, in da bj jo morala priznati tudi »Samouprava«, če bi bila količkaj pravična. Toda ne. x Samouprava« se nad to zahtevo naravnost zgraža in je stvar tendenciozno zasukala take, kot da bi SLS zahtevala od države povračilo sploh vseh davkov, karkoli jih je Slovenija doslej plačala. Pa vprašuje ironično »šefove« SLS, kako bi, morala izgledati država ,ako b; to isto zahtevale vse druge dežele in kaj bi potem državi ostalo oziroma s čim bi se država mogla vzdrževati? Ker, kakor rečeno, nihče tega ni zahteval in ker le Samouprava« to po svoje zavija, da more napadati, zato ji na tako neresno vprašanje tudi ne bomo odgovarjali. Odgovorili ji pa moramo na to. ko izkuša celo ironi-zirati zahtevo SLS, naj bi država dala resnično in izdatno pomoč našim krajem, ki so toliko trpeli od poplav, naj bi jim dala tisto pomoč, ki jo je država dolžna dati narodu, to: Da je naravnost nezaslišan škandal, kakor je centralna vlada postopala napram slovenskim krajem, prizadetim od vremenskih katastrof. V narodni skupščini so naši poslanci z nepobitnimi številkami dokazali, da je iz Slovenije samo v enem letu iztisnilo nad 100 milijonov davkov več, nego bi jih po preliminaru morala plačati. A zdaj, ko jo je zadela katastrofa, kj ji je zadala stomilijonsko škodo, pa je prejela od države za pomoč — celih 60.000 Din. In ko »Samouprava« užaljeno vprašuje ,kje da je to nepravično zapostavljanje Slovenije »u ovoj našoj sadašnjoj državi«, pa naj se vgleda v ta slučaj : To je zapostavljanje!
Eno od sto in sto zapostavljanj, ki jih je Slovenija v tej sedanji svoji državi doživela in jih vedno zopet doživlja. To ni pritožila samo SLS, to je pritožba celokupnega slovenskega naroda. In na kupe teh pritožb o zapostavljanju Slovenije je že slišal Belgrad, a je ostal gluh zanje. Ako bi se Slovenci ne čutili zapostavljene in še kako zelo zapostavljene, bi se gotovo ne pritoževali. Kar je res, je res, in tega ne bo izbrisala »Samoupravina« kon-statacija: »Slovenija danas ima sve, što sebi može poželeti jedan slobodan narod u svojoj slobodnoj državi.«
To »konstatacijo« more kvitirati Slovenija danes samo z žalostnim smehljajem in pa da pomoli beraško palico, na katero je že prilezla, pod nos »Samoupravinemu« člankarju, ki očividno nima pojma, kako je bilo v Sloveniji preje in kako je danes. Sicer se ne bi skliceval pri svoji konstaticiji v prvi vrsti na to, da ima Slovenija danes, v tej državi, najboljši, najpopolnejši, moderni železniški promet. Kaj misli, da smo bili preje brez železnic? Pa boljši je bil naš železniški promet tudi kot je pa danes. Če je pa danes najboljši od vseh železniških prometov v državi, je pa to pred vsem zasluga slovenskega izvrstnega železniškega osobja.
Seveda »Samoupravi« žilica ne da miru, da ne bi obenem s to svojo konstatacijo tudi malo izzivala in piše: »Pod upravo Avstro-Ogrske je bila Slovenačka zares zapostavljena. Od nje je Avstro-Ogrska jemala, kolikor je mogla, dajala je pa, kolikor je hotela. Toda da bi drzko te neresnične trditve (namreč da je Slovenija danes zapostavljena) bila še bolj frapantne, moramo omeniti, da SLS za časa avstro-ogrske vladavine ni imela hrabrosti, da učini to stvarno in istinito konstatacijo o zapostavljenosti Slovenačke.«
Na to nimamo »Samoupravi« drugega reči kot to, da čisto evidentno nima niti najmanjšega pojma, kako je bilo s Slovenijo pod Avstrijo. A kar se tiče nastopanja SLS, je imela vedno ravno tako drznost iu hrabrost povedali Dunaju resnico v obraz, če je bilo treba, kakor jo ima danes povedati rcsnico Belgradu. Sicer pa »Samoupravo« resno prosimo, naj neha s svojim provokatorskim šlagerjem o razmerah pod Avstrijo, s katerim
nas misli užugati, kadar ji zmanjka drugih argumentov. Mi se namreč čisto nič ne bojimo njenega vnaprej pripravljenega očitka, da smo »avstrijakanti«, ako ji povemo v lice, da smo v Avstriji kakor vsi drugi Slovani bili politčno zapostavljeni in zatirani ter smo radi tega trpeli tudi kulturno škodo, ker se v nesvobodi pač noben narod ne more razvijati kakor treba — da pa naj se čestita »Samouprava« informira pri svojih poslancih radikalih iz Bosne in Vojvodine, kako je bilo pod prejšnjim tujim režimom v prečanskih krajih v gospodarskem in upravnem oziru! Saj so ti radikali večkrat drzno in hrabro povedali v Narodni skupščini, tla je uprava in gospodarstvo sedanjega belgrajskega centralističnega režima daleč pod prejšnjim avstrijskim ali madjarskim!
In mislimo, da bo celo »Samoupravi« pri njenih čudnih pojmovanjih, ki jih razvija, vsaj ta logika jasna: da ko bi bil sedanji režim boljši od prejšnjega, bi se nam moralo danes tudi boljše goditi, kot pa se nam je preje. A se nam ne godi, žalibog. Pri vsem navdušenju za svobodo moramo namreč ugotoviti, da politična svoboda sama za zadovoljno življenje ne zadostuje. Ker se namreč od svobode same še ne da živeti. In da je potrebno tako stanje, da moreš v svobodi eksistenčno napredovati, ne pa da propadaš.
To pa bi se dalo v naši državi prav lahko in hitro doseči, samo če bi se opustil centralistični sistem in režim, ki je skoz in skoz zanič. Katere resnice tudi »Samouprava« ne more utajiti.
Položaj po oblastnih volitvah.
RADICEVE GROŽNJE SO OSTALE BREZ UČINKA. — PRAZNE SANJE 0 NARODNEM BLOKU NASILJA IN KORUPCIJE. - DO APRILA OSTANE VSE PRI STAREM.
Belgrad, 27. januarja. (Izv.) Radi praznika sv. Save, ki ga vse na slovensen način proslavlja, je Stjepan Radič odložil svoj prihod in pride v Belgrad šele jutri. Na njegov prihod se vežejo razne kombinacije, ki pa bodo najbrž ostale vse lakšue, kakor vedno do sedaj. Svoji nejevolji nad neuspehom svojo stranke pri volitvah je Stjepan Radič dal duška s precej ostrim napadam na vse in vsakega. Posebej si je tokrat privoščil predsednika vlade g. Uzunoviča in notranjega ministra Maksimoviča, katerima očita volivno korupcijo in nasilje ter jima preti s prekinitvijo koalicije. Radikalom te pretnje niso šle precej globoko k srcu. Radikali Radiča preveč dobro poznajo in vedo, da bo Radič jutri najbrž zopet drugače govoril, da bo vse to, kar je sam napisal, označil za neresnično. Zapel bo visoko pesem o poštenju zaveznikov, ki jih je ravnokar napadel. Da lio ta nova pot v Canosso še bolj izrazita, so radikali po svojih organih spustili v javnost tudi vest, da bi bilo potrebno in koristno, da se lakoj prekine
vsaka zveza z Radičem in se zopet osnuje tako zvani nacionalni blok, ali, kakor so ga takrat krstili, blok korupcije in nasilja. Gotovo je, da je precej radikalov, ki želijo, da bi se zopet povrnili stari zlati časi neomejenega nasilja in plačkanja državne blagajne. Še bolj gotovo pa je, da si samostojni demokrati še bolj želijo, da bi napolnili svoje prazne strankarske blagajne in da bi z bajoneti rešili svojo stranko popolnega razsula. Absolutno gotovo pa je, da so te uade brez vsakršne podlage in da bodo ostale brez uspeha. Naj pride, kar hoče, te želje so ne bodo uresničile. Najverjetnejše je, da bodo do sprejetja proračuna, to je do začetka aprila ostalo vse pri starem. Vlada i K» najbrž sama poskušala, da bi v sedanjo vlado vstopila še kaka druga stranka, da bi se na ta način sprejel proračun z večjo večino. Od tega si obeta vlada velike koristi z ozirom na ugled naše države v inozemstvu. Brez sprejetja proračuna bi za sedaj ne bila mogoča uobena kombinacija.
Davki v Sloveniji ostanejo isti.
NEKATERE OLAJŠAVE PRI TROŠARINAH TN TAKSAH, ŠTIRn.ETNI MORATORIJ IN UGODNOSTI PRI ODPLAČEVANJU DOLŽNIH DAVKOV IN IZPLAČILO 20% BONOV OB PRILIKI ŽIGOSANJA KRON ODVZETIH ZNESKOV.
Poslanec Pušenjak o preobremenitvi Slovenije. - Poslanec Smodej o financiranju oblastnih skupščin.
SAMOSTOJNI DEMOKRATI POMAGALI VEČINI, DA SE JE SPREJEL ZA SLOVENIJO
KRIVIČNI PRORAČUN.
Belgrad, 27. jan. (Izv.) Danes popoldne je finančni odbor pričel razpravo o državnih dohodkih, ki znašajo približno 13 milijard in pol. Najprej je v imenu vladne večine poslanec dr. Nikola Novakovič predlagal razna zmanjšanja določenih državnih dohodkov. — Predvsem se zmanjšajo dohodki: davki na invalide, tako zvani invalidski davek, od 140 na 137 mil jenov 600 tisoč dinarjev, izredne doklade, 300 odstotkov, se znižajo od -150 milijonov na 447,600.000 Din, komorske doklade od 70 milijonov na 68,800.000 Din, od prido-1 bivanja I apitala od 500 tisoč na 10 tisoč dinar ev. državne doklade na direktne davke od 33,900.000 na 22,250.000 Din. V Sloveniji se zmrnjša pri osebnih davkih pridobnina 1. od 300.000 na 10.000 Din, 2. od 348.000 na 12.000 dina rjev.
Nato je finančni minister v svojem ekspo-zeju navedel razne ukrepe, s katerimi bi se doseglo olajšanje davčnih obremenitev, tako za posredne, kakor za neposredne davke, in kateri ukrepi naj bi pomagali k pravilnemu gospodarskemu razvoju in ublažitvi sedanje gospodarske krize. Med temi ukrepi so najznačilnejši: Cona soli se zniža za pol dinarja na kilogram. Trošarina na riž, sveče, surogate kave in karbid se popolnoma ukine, enako za cikorijo. Takse, ki se plačujejo ob pr liki ustanovitve. delniških družh, se zmanjšujejo takole: Takse za akcije, ki se glasijo na ime, od 2 na 1 in pol, za akcije, ki se glasijo na do-ncsitelja, od 4 na 3 odstotke. Takse na pogodbe se znižujejo, in sicer za nepremičnine od 6 na 4 odstotke, za premičnine od 2 na 1 odstotek. Ker so mnoge kazni pri taksah, ki so že registrirane pri davčnih uradih, bile pretežke, se kazni v tem slučaju znižujejo od trikratnega na enkratni iznos.
Posebno pozornost se je posvetila nepo-sredn m davkom. Da bi se ustvarili člmbolši pogoji za varčevanje, se popolnoma ukine da-
vek na obrestne vloge za varčevanje. Vprašanje dolžnih davkov in rent, ki predstavljajo posebne težave, se likvidira na dvojen način. To se bo izvršilo z dovolitvijo štiriletnega moratorija, ki se bo po zakonu takole uredil: Državni davki in državne doklade, katere se iz kateregakoli vzroka niso mogli plačati do konca 1926, marveč so se prenesli ali bi se morali prenesti v leto 1927 kot dolgovi iz prejšnji let, se bedo odplačevali z ozirom na višino tega dolga s tekočimi davki davčnih let 1927, 1928, 1929 in 1930, in sicer: Ako je skupni dolg večji od enoletne davčne obveznosti, v štirih letih. Ako je davčni dolg večji cd tri četrt'ne davčne obveznosti v enem letu, v treh letil£ Ako je dolg večji od polovice enoletne davčne obveznosti, v dveh letih, ako je večji od četrtine v enem letu. Ako znaša četrtino ali manj. kakor četrtimi enoletne davčne obveze, se izvrši eksekucija. Na ta način določene letne kvote se bodo odplačevale v obrokih v letnih rokih po obstoječih zakonskih odredbah, ki veljajo za pobiranje davkov. Na ta n 'čin zakonsko plačilo tako razdeljenega dolga se ne bo odplačevalo za čas pred 1. januarjem 1927. Odplačevalo pa se bo v * 'tu odplačevanja za tiste obroke, ki se pravočasno ne plačajo in za tisti čas, za katerega se je la obrok pozneje plačal. Ako znaša dolg četrtino ali manj od enoletne davčne obveznosti, se bodo obresti za zakasnelo plačilo odplačevale samo za čas od 1. januarja 1927 do dne plačila. Pod enoletno davčno obvezo se razume tista vsota državnih davkov in državnih doklad, ki bi jo moral davčni obveza-nec plačati v davčnem letu 1926. Če se pa v tem leta zadolžitev ni izvršila v celoti, se ta vsota razume za eno leto prej. za katero je davčni obvezanec plačal vse. Če se pozneje dokaže, da je dolg večji od vsote, se izvrši popravek prej razporejene vsote na ta na^in, da se cela razlika dolga enako razdeli na vse
letne obroke in tisti njen del, za katerega rok odplačila je že zapadel, se bo odplačeval v prvem rednem zakonskem roku. Sporedno s tem se bodo ob priliki plačila dolžnih davkov sprejemale mesto denarja tudi priznanice, ki se glasijo na 20 odstotkov oh priliki žigosanja kron odvzetih novčanic. Po cenitvi je teh priz-nanic v prometu v vrednosti do 320 milijonov dinarjev. Finančni minister misli, da bodo ti ukrepi nekaj pomagali k ozdravitvi razmer.
Kot prvi je govoril S e č e r o v , ki misli, da lio težko dobiti vse dohodke, ki jih minister namerava dobiti. Letošnje leto kaže, da ue bomo dobili več, kakor 10 milijard 200 tisoč dinarjev. Ker je gospodarsko kriza, bomo za drugo leto dobili še manj. — Poslanec
Pušenjak
poudarja, da se je proračun dohodkov sicer zmanjšal za 814 milijonov.. To zmanjšanje ne pomeni zmanjšanje dajatev, temveč izvira odtod, ker so se zmanjšali dohodki državnih gospodarskih podjetij. Dohodki iz. neposrednih in posrednih davkov in dohodki iz mono-polske uprave so ostali nespremenjeni, oziroma izkazujejo v primeri z lanskim proračunom neznatne razlike. Ker se minister zaveda, da je predlagano zmanjšanje nezadostno, je sam predlagal znižanje trošarin in taks za nekatere predmete, ugodnosti glede dolžnih davkov in izplačila 20% bonov ob priliki žigosanja kron odvzetih zneskov. Kakor nam kažejo mesečni izdatki, so se dohodki v prejšnjem proračunu pretirano visoko cenili. Isto napako vidimo v predloženem proračunu. Dohodki železniškega ministrstva, poštnega ministrstva, komorskih doklad itd. so preračunani previsoko. V predloženem proračunu so se davkoplačevalci razdelili v tri kategorije. • V nekaterih pokrajinah Bosne, Hrvatske in Vojvodine se davki nekoliko znižajo, v Sloveniji so isti, kakor lani, v Srbiji in Dalmaciji se nekoliko zvišajo. Potrebno hi bilo, da bi so v proračunu znižali tudi davki za Slovenijo ker so ti pretirano visoki. Radi neznosnih davkov davkoplačevalci propadajo. Znižanje hi bilo potrebno radi tega ker plačuje Slovenija poleg Vojvodine največje davke. Gotovo je. da bodo davčne oblasti v Sloveniji v prihodnjem letu davčni vijak enako strogo navijale, kakor lani, ker se ni v proračunu nič spremenilo. Največ pritožb v Sloveniji izvira od tod, ker vlada velikanska neenakost glede posameznih davkov v posameznih pokrajinah. V 1. 1925.-26. n. pr. je Slovenija plačala davka na poslovni promet 16.8 milijonov dinarjev. Srbija samo 38.5 milijonov dinarjev. Invalidskega davka Slovenija 30.2 milijona, Srbija 23.7 milijonov dinarjev itd. Istočasno se predpisujejo pretirani davki na poslovni promet kmetijskim zadrugam, ki ogrožajo obstoj teh občekoristnih ustanov. Zahtevamo, da se čimpreje izenačijo davki v celi državi iu da se v Sloveniji olajšajo neznosna davčna bremena. To zahtevajo obupne razmere kmetijstva, obrti, trgovine in industrije v Sloveniji, kjer so konkurzi in prisilne prodaje na dnevnem redu. Mnogi dohodki so v proračunu preračunani previsoko in jih je nemogoče doseči. Zato je proračun fiktiven, kakor prejšnji. Davek na ročno delo bi se moral ukiniti. Carine so se povišale za 38 milijonov, namesto da bi se znižale. Zelo nesigurni so dohodki državnih podjetij. Čudimo se, da so se povečale mouopolske kazni, čeravno je minister obljubil, da bo te kazni znižal. Nadalje se čudimo, da so se dohodki državne solarne znižali, sol pa uvažamo iz inozemstva, namesto da bi se dohodki in produkcija solarn .zboljšali in povečali. Dohodki kmetijskih šol se povečujejo, namesto, da bi se dohodki teh šol porabili za pospeševanje gospodarstva. Kmetijske šole ne smejo služiti za to, da bi dajale dohodke državni blagajni, marveč za to, da napredujejo in skrbe kolikor mogoče za povzdigo kmetijstva. Poslanec izjavlja, da bo glasoval proti proračunu.
O razmerah v Vojvodini je govoril poslanec Stanko vič Njemu je odgovarjal G r g i n. — Poslanec
Smodej
je v svojem govoru načel vprašanje financU ranja oblastnih skupščin. Obžaloval je, da ni dala vlada glede lega vprašanja še nobenega pojasnila, kaj misli in ali je mogoče kaj ukrenila. Samouprava je začela graditi pri strehah iu jih je poklicala v življenje zato, da ne bi mogle delovati. Ne v finančnem zakonu ne v proračunu ni razvidno, kakšne finančne vire namerava državna finančna uprava odstopiti oblastnim skupščinam. Govornik opozarja na potrebščine, ki jih je morala kriti n. pr. nekdanja kranjska dežela, ki se približno kri-
jejo z onimi pri oblastnih skupščinah in opozarja na to, kakšne vire je imela dežela za kritje teh potrebščin na razpolago, .lasno je eno, da jp absolutno nemogoie, da bi se mogle poleg državnih davkov in doklad naložiti ljudstvu še nova bremenu za oblastne samouprave. Prvo, kar mora država storiti, je, da vrne oblastnim samoupravam imetje nekdanjih dežel in da odstopi deželne doklade. ki jih sedaj pobira in sama uporablja. S pre-vzetjem gotovega dela državnih poslov bodo morale dobiti oblastne samouprave temu primeren del davkov, doklad, davščin in taks. Morda se bo našel temelj za vse oblastne skupščine. V posameznostih bodo razlike. Tako n. pr. je želeti, da bi se gozdovi verskega zaklada v Sloveniji odstopili samoupravam, v drugih pokrajinah bodo morda kaka druga dobra, ki bi jih naj država odstopila oblastem. Obžalovati je, da se do sedaj k temu vprašanju še ni oglasil noben govornik iz Srbije in opisal samoupravo v Srbiji, kako si zamišlja financiranje oblastnih samouprav. Govornik zahteva, da finančni minister izjavi, ali je vlada v tem vprašanju že kaj sklenila in ali se hoče posvetovati z velikimi župani, finančnimi delegacijami in zastopniki strank, in kakšni so njeni načrti. Vlado naj pri tem vodi misel, da ni mogoče, da bi se
moglo n. pr. v Sloveniji ostati pri davkih v višini zadnjih let. Ker je Slovenija izčrpana, bi moiKila država odstopiti en del svojih dosedanjih finančnih virov oblastni skupščini.
Nato je dobil besedo muslimanski poslanec Kapetanović, ki je govoril 0 razmerah v Bosni.
Po govoru poslanca Kapetanoviča se Je prešlo takoj na glasovanje. Finančni minister ni hotel dati nobenega odgovora. Vladna večina jo proračun sprejela s 14 proti 4 glasovom tudi ta proračun, ki nalaga nova devčna bremena vsem pokrajinam. Pri tej priliki moramo pribiti dejstvo, da so vsi samostojni demokrati, člani finančnega odbora, dvorano pred glasovanjem zapustili in se glasovanja niso udeležili. To je tem bolj zanimivo, ker spada današnji proračun med najvažnejše z ozirom na to, ker odreja višino davkov. Za Slovenijo so ostali davki v isti višini. Samo oba poslanca Jugoslovanskega kluba, člana finančnega odbora, sta z vso odločnostjo branila slovenske interese. Samostojni demokrati so, kakor rečeno, dvorano pred glasovanjem zapustili ter se na ta mačin sodalizirali z vladno večino in finančnim odborom pri odreje-vanju davkov tudi za Slovenijo. Prihodnja seja bo jutri. Na dnevnem redu bo finančni zakon.
Pred angleško-kitajskim sporazumom?
Pred sestavo nemške vlade.
v Berlin, 27. jan. (Izv.) Dr. Marx se je podal danes ob 10.45 predpoldne v parlament, kjer je imel kratek razgovor z Guerardom, voditeljem frakcije centruma. Istočasno se je prekinila seja demokratske frakcije, katere predstavnika dr. Koch in Haas sta odšla k državnemu kanclerju, da mu predložita nekatere pomisleke demokratske stranke proti smernicam centruma. Nato je sprejel dr. Marx voditelja bavarske ljudske stranke prelata L e i c h t a. Končno se je dr. Marx razgovar-jal še z ministrom državnih del dr. Braun-eom.
v Berlin. 27. jan. (Izv.) Demokratska frakcija je sklenila, da ne vstopi v vlado.
v Berlin, 27. jan (Izv.) V parlamentarnih krogih se računa s tem. da bo še danes ponoči sestavljena nova vlada. Glede zasedbe posameznih resorov bosta odločili končnoveljavno
frakciji centruma in nemških nacionalistov, ki se sestaneta danes zvečer k seji, ki zna trajati do polnoči. Zaenkrat prevladuje mnenje o sledeči vladni kombinaciji:
Centrum dobi 4 zastopnike v vladi: dr. J Marx (drž. kancler), Kohler (finančni minister), dr. Brauns (drž. dela) in dr. Bell (zasedene pokrajine). Od nemških nacionalcev pridejo tudi štirje zastopniki v vlado, in sicer Griife ali dr. Dryalnder (pravda), Lindeiner (notranje zadeve), Schill ali Stausenberg (prehrana) ter dr. Koch (promet). Nemško ljudsko stranko pa naj bi zastopala v vladi Stre-semaim (zunanje zadeve) in Curtius (drž. gospodarstvo). Minister za pošto Stingl (bavarska ljudska stranka) in Gessler bi na podlagi te kombinacije obdržala v novi vladi dosedanja resora. Vendar sestava nove vlade po tej kombinaciji še ni avtentična in definitivna.
London, 27. jan. Izjave iz dominijonov, ki se branijo nekega sodelovanja proti Kitajski in enake odklonilne izjave vseli prizadetih zunanjih držav napravljajo na angleško javnost znaten vtis. Zato se splošno jKiZdravlja vest, da je angleška vlada v Hankovu predložila nove konkretne predloge, ki opravičujejo nfldo, da se doseže sporazum, še preden dospo na Kitajsko angleške Čete.	..
v Johannisburg, 27. jan. (Izv.) Izvršilni odbor južnoafriških strokovnih organizacij Je na kongresu teh organizacij poudaril pravioo vseli narodov do samostojnosti, hkrati izrazil Kitajski svoje simpatije v njenem boju za svobodo in proti tujemu izkoriščanju ter protestiral proti vojaški intervenciji, ki hoče preprečiti, da se odpravijo krivice, radi katerih je doslej kitajski narod trpel.
v London, 27. jan. (Izv.) Reuterjev biro poroča iz Hongkonga, da So zapustile usmiljene sestre svoje zavode v Ma-Bue, Nantanu in Naincèn v pokrajini Kuangtun ter se napotile v Hongkong.
v London, 27. januarja. (Izv.) Osma floti-Ija rušilcev, ki obstoja iz 0 enot, odpluje dne 4. februarja proti Kitajski.
v London, 27. januarja. (Izv.) Iz dobro poučenih krogov se doznava, da bo teku 14 dni pripravljenih 20.000 mož za zaščito britanskih državljanov na dalnjem vzhodu.
v London, 27. januarja. (Izv.) Churchill je dejal včeraj v nekem govoru, da ni pričakovati rešitve kitajskega vprašanja v bližnji bodočnosti.
v London.. 27. januarja. (Izv.) Lord Cecil je izrazil mnenje, da bi bilo najboljše, da se vprašanje Kitajske predloži Društvu narodov.
Sklep angleškega delavstva. London, 27. jan. Strokovni svet in narodni odbor Labour Party sta včeraj sklicala zbo-
rovanje, mi katerem so razpravljali o položaju glede Kitajske. Z zborovanja je odšla k zunanjemu ministru deputacija, ki jo je vodil Macdonald. Po daljšem pogovoru se je deputacija vrnila nn zborovanje, kjer so nato sprejeli resolucijo, v kateri angleško delavstvo obžaluje vojaške akcije proti kantonski vladi in zahteva, da se potrpežljivo in pošteno nadaljujejo miroljubna pogajanja s Kitajsko. Dalje izraža resolucija kitajskemu delavstvu svoje odkritosrčne simpatije in svojo pripravljenost, da mu v njegovem prizadevanju po izboljšanju gospodarskega položaja pomaga. Kitajski želi, da sedanje težave srečno premaga, tako da bo mogla sklepati svobodne pogodbe, ki bodo odgovarjale interesom in dostojanstvu kitajskega naroda. Resolucijo pošljejo kantonske-mu zunanjemu ministru Cemu.
Dominijonj odklanjajo sodelovanje proti Kitajski.
London. 27. jan. Iz vladnih krogoy v Avstraliji. Indiji in Kanadi so došle izjave, da britanska vlada v slučaju resnih zapletljajev na Kitajskem nikakor ne sme računati na sodelovanje teh dominijonov.
Amerika za revizijo vseh enostranskih pogodb.
Washington, 27. jan. Reprezentančna zbor-! niča je sprejela Porterjevo resolucijo, ki po-| živa predsednika Coolidgea, da uvede s Ki-> tajsko pogojanja za revizijo vseh enostranskih pogodb.
v Washington. 27. januarja (Izv.) Državni tajnik Kellog je izrazil simpatije Amerike probujoči se Kitajski 1er izjavil, da bodo v vprašanju Kitajske zavzele Zedinjene države stališče striktne nevtralnosti.
Francija in Nemčija.
Pariz, 27. jan. »Petit Parisien« objavlja članek znanega prvega politika Francije in najodličnejšega sotrudnika francoskih zunanjih ministrov — Jaquesa Seydou-ja o razmerju med Francijo in Nemčijo, Seydoux izvaja v glavnem:
Francija smatra mir za cilj, ki ga je treba z uporabo nekih sredstev doseči. Nasprotno pa smatra Nemčija mir za sredstvo, da bi dosegla nek cilj. Ce ji eno sredstvo za to ne zadostuje ,se posluži drugega. Potemtakem loči naziranje obeh dežela cel prepad. Dokler se ta prepad ne premosti, v Evropi ni mogoče priti do zdravega stanja.
Potem riše Seydoux grenke izkušnje Francije po vojni. V vojni je imela Francija poleg sebe zaveznike, po vojni je ostala popolnoma sama. Zavezniki so odšli vsak na svoj dom, vsak k svojim lastnim skrbem, do-čim je morala Francija sama nadaljevati svoj pot na Kalvarijo- Bil je tedaj posebno en narod, pravi zmagovalec v svetovni vojni, Združene države, ki so pustile Evropo in Francijo na cedilu, dasi bi jim bilo lahko ostati Evropi ob strani in se praktično udeležiti njene obnove. Francije niso le zapustili zavezniki, ampak tudi ni mogla dobiti svoj čas v Versail-lesu obljubljenega pakta ob Reni. iti je morala sama svojo pot.
Zgodovina se bo nedvomno nekoč čudila, da težko prizadeti deželi nobeden njenih prejšnjih zaveznikov ni nudil ne materijelne ali financijelne pomoči za obnovo njenih opu-stošenih pokrajin. Bodoča zgodovina ne bo nikdar razumela, da je mogla ona dežela, ki je tako hladnokrvno povzročila vojno in uničila velik del Francije, pri plačilu vojnih dolgov tako tržiti in trgati. Bodoča zgodovina pa bo občudovala, kaj je storila Francija iz lastnih sredstev. Čudovito je obnovila svoja opu-stošena severna ozemlja. V severnih okrožjih je danes vstala industrija, katere konkurence se boji celo nemška industrija.
Francija želi mir. Spoznala pa je, da miru. o katerem je sanjala in ki se ji je obljubil, ne bo kar tako dobila.
Nemčija si je po svojem polomu 1. 1918. zopet opomogla. Vojno je izgubila, toda znala je izvrstno izkoristiti vse ugodnosti premaganca. Gospodarsko obnovo Nemčije je v veliki meri plačala Anglija s svojim rudarskim štrajkom. Sedaj, ko je Nemčija zopet dosegla neko višino svoje gospodarske moči, vstajajo v nemških duhovih zopet predvojne nade. Franciji sta njene iluzije vzçla vojna in mir, dočim v Nemčiji znova vstajajo predvojne nade v razmerju, kakor gospodarsko ojačenje.
STRESEMANNOVA ZATRDILA GLEDE NEMŠKE ZUNANJE POLITIKE.
London, 27. jan. »Times« prinašajo pogovor svojega berlinskega poročevalca z dr. Stre-semannom glede zunanje-političnih smernic nove vlade. Stresemann je rekel, da leže vzroki sedanje vladne krize na notranje-poli-tičnem poprišču. Zunanja politika pri tem ni tangirana in velja kol ob sebi uinljivo, da mora biti nadaljevanje dosedanjih zunanjepolitičnih smernic zajamčeno. Enako stališče zastopa dr. Marx, če sedaj nemškonacionalna stranka opušča opozicijo in vstopa v vlado pod omenjenim pogojem glede zunanje politike, potem pomenja to, da se v Nemčiji od leta 1925 vrši znalna i/iprememba. To je dokaz, da je zmagalo razumevanje za locarnsko politiko tudi v krogih, ki stoje za nemšikona-clonalno stranko, in da se bo mogla ta politika v bodoče opirati na veliko, pretežno večino tako v parlamentu kakor v javnosti.
KOMPROMIS V RAZOROŽITVENEM VPRAŠANJU.
Pariz, 27. jan. Pogajanja glede obeli preostalih razorožitvenih vprašanj: vzhodnih utrdb in izvoza vojnega materijala se bližajo uspešnemu zaključku. Versailleska medzavez-niška komisija je odobrila tostvarni začasni dogovor med nemško vlado in generalom Wal-ohom in je treba sedaj le še ratifikacije od strani poslaniške konference. — Glede vzhodnih utrdb se je sklenil kompromis v tem zmi-slu, da ostanejo utrdbe v Kônigsbergu nedotaknjene, ostale utrdbe pa se porušijo.
Ali Puc ali Brecelj?
Prejeli smo sledeče: Z ozirom na notico »Ali Puc ali Brecelj« v 5t. 18 Vašega lista Vas prosim, da priobčite sledeči popravek: Ni res, »da sem si privoščil v Kazini kandidata dr. Breclja,« res je marveč, da si ga nisem privoščil, in tudi na sploh ne imenoval njegovega imena. Ni res, "da je Trgovska obrtna zadruga v Gorici, kjer je imel dr, Puc eno prvih besed, Sla v njegovi goriški dobi v kon-ktirz in da še danes trpe naši bratje na Goriškem na posledicah tega gospodarstva;« res je marveč, da Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici ni šla v konkurz in da pri njej ni nobeden upnikov ničesar izgubi!. Z odličnim spoštovanjem dr. Dinko Puc.
POINCARE 0 FRANCOSKIH FINANCAH.
Pariz, 27. jan. V včerajšnji seji zborničnega finančnega odseka je poročal Poincare o dosedanjih uspehih vladne akcije za sanacijo financ. Vlada je mogla brez vsake inflacije zadostiti vsem notranjim in zunanjim obveznostim deloma že predčasno. Obenem se je državno blagajniško stanje v inozemstvu zopet vzpostavilo. Z nakupom deviz se je ustvarila rezerva, ki presega Morganov fond, razen tega pa razpolaga državni zaklad s potrebnimi devizami za letošnja zunanja plačila. Državni zaklad si je z normalnimi sredstvi brez nove zadolžitve pridobil zopet potrebno gil>č-nost. Prvič od 31. decembra 1921 je mogla država zopet izplačati letni obrok dveh milijard v povračilo dolga francoski banki, tako da se je znižal državni dolg pri banki od 38.600 na 36.500 tnillionm' frankov.
Notranje zmede na Poljskem
Varšav», 27. januarja. Vlada je sejmu predložila zahtevo, da naj naknadno izroči pet ruskih poslancev, ki jih je oblast zaradi proti-državne akcije zaprla. Preostali ruski in ukrajinski poslanci so predlagali nezaupnico sejinskemu predsedniku in zahtevali, da naj vlada odstopi. DoŠlo je do viharnih prizorov. Neodvisni kmetski poslanec Wojdcki je za-klical namestniku ministrskega predsednika Bartlu: »Kako morete prevzeti odgovornost za dokumente, ki vam jih je podtaknil Ka-tarlnin hlapec!« S tem je mislil justičnega ministra Nejoztowicza, ki je svoj čas zbiral prispevke za spomenik carici Katarini. Poslanca Wojdckega so šiloma odstranili iz bornice in ga za mesec dni izključili od seji
Ruska liojna organizacija »Hrortiada« kljub razpustu tajno deluje dalje in šteje po zatrjevanju ruskih poslancev že 98.000 članov.
v Varšava, 27. jan. (Izv.) V proračunski razpravi je izjavil socialist Niedzidal-k o v s k y, da je stališče poljskih socialistov glede zapadne meje, da mora ostati nespremenjena in da leži bodočnost poljske politike v utrditvi njenega položaja v Društvu narodov. Obenem se pa izjavlja za mirovno politiko napram sosedu na vzhodu.
HPS NARASTLA PREKO 100%.
Zagreb, 27. jan. (Izv.) V okrajih, kjer je nastopila HPS popolnoma samostojno, je dobila 26.550 glasov. Od tega odpade na Medji-murje 1962, na Dalmacijo 10-000, na Hercegovino 2778, na Bosuo 220 (tukaj je nastopila HPS samo v okraju Zenica), na zagrebško oblast 5000, na osiješko oblast 4200, na primorsko oblast 1700 in ua Srem ^00 glasov. Če upoštevamo še to, da je HPS nastopila ponekod skupaj z nekaterimi drugimi strankami, smemo domnevati, da je dobila HPS pri oblastnih volitvah do 30.000 glasov. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je dobila HPS samo 12.000 glasov, tako da je narastla najmanj za preko 100%. dočim so nazadovali radičevci za 35%.
USTANOVITEV DRUŠTVA KATOLIŠKIH AKADEMIČARK.
Zagreb, 27. jan. (Izv.) Jutri se vrši na tukajšnjem vseučilišču ustanovno zborovanje novega katoliškega akademskega društva. Katoliške akademičarke zagrebškega vseučilišča so se namreč odločile, da osnujejo posebno žensko katoliško akademsko društvo. To bo prvo žensko akademsko društvo v Zagrebu, ki ni samo strokovno društvo, ampak ki ima tudi svojo nacionalno in kulturno orientacijo. Ustanovitev prvega ženskega akademskega društva predstavlja prvi korak v napredku ženskega pokreta ua Hrvatskem.
PROSLAVA 100 LETNICE NADŠKOFIJSKEGA ZAVODA.
Zagreb, 27. jan. (Izv.) V nedeljo, dne 30- t. m. se bo vršila proslava 100 letnice nadškofijskega konvikta. Proslava se prične s sveto mašo ob 8, ki jo daruje prevzvišeni nadškof dr. A. Bauer. Ob 5 popoldne pa se vrši svečan Te Deum. Propoved pa ima dr. Josip Lončarič.
OBISKI V ZUNANJEM MINISTRSTVU.
Belgrad. 27. januarja. Včeraj so obiskali zunanjega ministra dr. Periča madjarski poslanik ilory, ki odhaja z.a stalno iz. Belgrada, češkoslovaški poslanik Šoba, poljski poslanik Oksuski in avstrijski poslanik Hoffinjjer.
Prisrčna antanta med kapitalom in delom.
Včeraj je Jutro« napisalo uvodnik go. sjiodu trboveljskemu županu Siterju na čast SDS bo namreč v oblastni skupščini krvavo rabila njegov glas.
Nič novega ni razodelo »Jutro« naši javnosti. če je brez rokavic proklamiralo združene socialiste in komuniste za »skrajno levo krilo napredne fronte v Sloveniji«. To skrajno napredno fronto poznamo že izza časa, ko je g. Anton Kristan bil za upravnika na Belju in za upravnega svetnika v »Slavenski banki«, tej skrajni napredni fronti se ima zahvaliti g. Ribnikar, da komandira v OUZD. in ta skrajno leva napredna fronta je poetavila g. dr. Bohinca za ravnatelja OUZD, druge socialiste pa zraven njega.
Ali mislite, da se je »Jutro« zlagalo, ko je reklo, da imajo SDS in socialistični voditelji »marsikaj skupnega«? Ne. To pot ne. Skupno z SDS so komunisti (izvestni voditelji namreč) in Kristanovi socialisti že enkrat hoteli omogočiti zmago SDS v Ljubljani. Skupno hodijo SDS in socialisti v ol>činskih odborih na Koroški Beli, v Trbovljah, v Tržiču itd. Skupaj sta sedela gg. dr. Žerjav in Kristan v sindikatu »Slavenske banke«.
Ali je potem čudno, če pravi »Jutro«, da »spremlja s simpatijo to konsolidacijo skrajne levice napredne politične fronte v Sloveniji«? Saj je sedaj že javno z.nano, da so kristanovci dobili ukaz, da pri oblastnih volitvah volijo SDS in so la ukaz tudi izvršili. Kje bi bila sicer SDS dobila na Jesenicah in drugih delavskih centrih toliko glasov kot jih je! »Jutro« res lahko simpatizira, saj ga hvaležnost veže. Hvaležnost je dolžna SDS »Delavski politiki«, ki je v volivnem boju napadala samo SLS, hvaležnost g. Sedeju, ki je na zadnjem shodu v Mestnem domu kakor tudi na vseh ostalih posvetil ves svoj govor samo klerikalcem.
»Marsikaj se danes drugače presoja in vidi. Čas je veliko ostrin opilil... Socialistična stranka je z nedeljskimi volitvami stopila zopet na polje pozitivnega udejstvovanja«, tako končuje »Jutro« svoj navdušeni slavospev na socialiste. Mi mu tudi to pritrdimo in pravimo: Danes se čisto jasno presoja in vidi zveza med združenimi socialisti in komunisti ter SDS. Čas je socialističnim voditeljem opilil vse ostrine proti SDS, tako da ti »socialisti« ne vidijo več niti strahot PP režima proti delavcem. Pozitivno udejstvovanje socialistov pa se bo zaenkrat pokazalo v tem, da bo g. Siter glasoval z. SDS.
Kaj pa bodo na to rekli delavci, ki s<. dozdaj verovali »združenim«, to je pa drugo vprašanje. Morda jim bodo tople simpatije glasila slovenskega velekapitala do »z.družo mh socialistov« vendar.enkrat odprle oči?
I 0RD CHURCHILL V PARIZU.
Pariz, 27. jan. Angleški zakladni minister Churchill, ki se je zadnje dni mudil v Južni Franciji, je včeraj dospel v Pariz. Seslal so je samo s finančnim ministrom Loucheurjeni ter je že sinoči odpotoval v London.
DRUMMOND V RIMU.
v Rim, 27. jan. (Izv.) Včeraj je sprejel Mussolini glavnega tajnika Društva narodov E. Drummonda, ki je prišel včeraj v Rim, da se dogovori glede naslednika g. Attolico. glav nega podtajnika Društva narodov, ki je bil se daj imenovan za poslanika v Rio de Janeiro. Tako vsaj govore uradna poročila.
Kaj se godi đoma
Svetosavska proslava na univerzi.
Naša slovenska univerza še nima mnogo tradicije, kakor tudi ne tej odgovarjajočih običajev. V tem pozna le eno izjemo — vsakoletno proslavo praznika sv. Save januarja meseca. Svečani značaj in pomen tega praznika 6e dviga vsako leto, letos pa se je izvršila proslava tega edinega praznika na univerzi na posebno odličen način. K temu je znatno pripomogel nastop letos osnovanega akademskega pevskega zbora, ki se je včeraj predstavil udeležencem proslave ter akademski mladini. Zbor šteje sedaj 50 članov, posamezne vokalne skupine pa so si medseboj enako močne. Pevci se vežbajo v lastni šoli, ki je pod umetniškim vodstvom g. Franceta M a -rolta. Zbor je včeraj dokazal s svojim nastopom. da razpolaga s krasnim glasovnim materijalom ter da ima s tem vse predpogoje za umetniško izpopolnitev. Akademikom-pev-cem pa moremo h krasnemu uspehu le čestitati!
Proslava praznika sv. Save na univerzi se je vršila včeraj, dne 27. januarja ob 11 dopoldne v zbornici. Proslave so se udeležili gg. iknezoškof dr. A. B. Jeglič, veliki župan dr. Baltič, divizijski general Kalafa-t o v i 6, konzularni zbor, predsednik odvetniške zbornice dr. M a j a r o n , prosvetni šef dr. Lončar, mestni komisar dr. Mencinger, predsednik Glasbene Matice dr. R a v -nihar, zastopniki Trgovske zbornice, Zveze industrijcev, ženskih organizacij itd. Polno-številno je bil navzoč seveda zbor univerzitetnih profesorjev ter številna akademska mladina.
Svečanost je otvoril g. rektor dr. Luk-Ш a n, ki je pozdravil zastopnike in vse navzoče ter se zahvalil za dokaze simpatij, ki jih uživa slovenska univerza.
Akademski pevski zbor je nato zapel Foersterjevo kantato »Psalm 12G«, s čigar besedilom: »Komur Gospod ni zgradil doma — zaman bo trud njegov, da doni bi postavil sam. — Kadar Gospod ne varje mesto — zaman čuje, kdor ga varje sam k — je hotel vodja pevskega zbora nakazati zboru in univerzi sploh dispozicijo za nadaljnje delo ter e tem označil potrebo, da je akademska mladina prožeta z ljubeznijo do dela in da si ustvari z njim tesno notranjo vez, brez česar nobeno delo ne more usipevati.
Sledilo je
SLAVNOSTNO PREDAVANJE G. REKTORJA DR. LU KM ANA
o razvoju starokrščanske književnosti
V razvoju starokrščanske književnosti niso delovale samo one sile, ki so določale razvoj sodobni poganski literaturi, ne zunanje in zlasti ne notranji. Starokrščanska književnost je po svoji vsebini celota, ki se kot taka razlikuje od poganske. Co tudi krščanski pisatelji uporabljajo različne običajne literarne oblike, če tudi posnemajo poganske vzore, hočejo vendar z vsem svojim literarnim delom služiti krščanstvu, bodisi, da poročajo o njega ustanovitelju, bodisi, da branijo in utemeljujejo njegov nauk, bodisi, da vzpodbujajo vernike z opomini in s poukom, bodisi da zavračajo nasprotnike ali jih skušajo pridobiti. Misli evangelija, ki so tudi oblikotvorne ideje starokrščanske književnosti, pripravljajo novo soc alno in politično pojmovanje, ki je antičnemu nasprotno. In za to novo pojmovanje življenja se bore starokrščanski pisatelji.
Spisi novega zakona so nastali po večini pred letom 69., to je pred judovsko vstajo, ki jo je zaključila jeruzalemska katastroia. Le J-n zovi spisi, evangelij, trije listi in apokalipsa so iz zadnjega desetletja prvega stoletja. Prva dva evangelija, Matejev in Markov, sta neposredno namenjena kristjanom, ki so prišli iz judovstva, saj je Matejev evangelij bil prvotno pisano v aramej-ščini. Lukov evangelij je posvečen uglednemu poganu Tcofilu. Izmed Pavlovih listov je eden zasebnega značaja, devet pa jih je naslovljenih na posamezne občine.
Iz novozakonskih knjig posnamemo kot zgodovinsko dejstvo, da se je v prakrščanstvu izvršil notranji razvoj, ki je bil hkrati gonilna sila z<< nastanek teh knjig samih. Razlikujemo tu tri stopnje. Prva stopnja je krščanstvo jeruzalemske praobčinc, druga stopnja je pavlinsko krščanstvo občin v helenističnem svetu, tretja pa joanejsko univerzalistično krščanstvo. Niso to tri medseboj si nasprotujoče oblike, marveč organična narast ene življcnske klice. Vsem trem stopnjam so v različni popolnosti skupne štiri stvari. Prvič: Vera v enega Boga, v njegovo razodetje po Jezusu Kristusu, njegovem sinu, in odrešenje po Kristusu. Dalje: Prakrščanstvo je imelo od prvih početkov svoje bogoslužje: evharistijo. Tretjič: Prakrščanstvo pozna podeljevanje božje milosti po zunanjih znamenjih. Slednjič so krščanske občine v prvem stoletju hierarhično organizirane.
Veliko število krščanskih pisateljev je nekako od leta 140. naprej zastavilo pero, da so v apologetičnih spisih ali zavračali abotne bajke, ki so bile razširjene med ljudskimi masami in eo se verjele, ali da so v ekspozejih cesarjem in oblastem dokazovali nedolžnost in lojalnost kristjanov, pa tudi njih popolno pravico do eksistence, ker hočejo očistiti spoznanje božje in dvigniti moralno življenje, ali da so v razpravah — diatri-bah — namenjenih poganskim izobražencem, dokazovali nesmiselnost mnogoboštva in utemeljevali monoteizem. Pri negativnem dokazovanju so se posluževali materiala, ki ga je poganska filozofija v zadnjih stoletjih sama podala proti poli-teizmu. V pozitivnem razpravljanju so zavzeli različna stališča napram grški filozofiji. Eni so priznavali, da je prišla grška filozofija do dragocenih spoznav, ker je božji Logos deloval že prej, nego se je včlovečil v Kristusu: deloval v starih mislecih in pevcih, razsvetljeval Sokrata in Platona, in kar so ti nepopolno spoznali, je Logos razodel v krščanstvu, ki je najpopolnejša prava modrost. Ti so v sebi čutili potrebo s pomočjo filozofske špekulacije razbistriti pojem o Bogu ter z vpo-rabo platonskega nauka o praidejah ter nauka o Logu ponazorili krščansko vero v troedinega Boga, predvsem osvetliti odnos očeta do sina — Loga.
Nato omenja predavatelj posamezne spise cerkvenih očetov in apologetov: Klementa, rimskega škofa, antiohijskega škofa Ignacija in smirn-skega škofa Polikarpa, pisma in kolekcije listov Dionizija iz Aleksandrijc, Origena, Dionizija i i Korinta in liste Ciprijana iz Kartage.
Dalje je predavatelj podrobno očrtal opas-nosl, ki je pretila pravemu krščanstvu s strani gnosticizmu. heretičnega nauka o Kristusovem božanstvu, ki je izviral iz iranskega verstva. Gnostične sekte so bile literarno zelo agilne. N so produciralc le spisov o svojih posebnih naukih, marveč je iz teh izšla pretežna večina apokrifnih knjig, evangelijev, apostolskih dejanj, apostolskih listov in apokalips. Mnogi pisatelji pa so branili krščanstvo pred gnostičnimi zmotami, kakor Justin, Teofil, Meliton, Tertulijan, Hegezip in najvažnejši med njimi, Irenej ter njegov učenec Hi-polit. Živahno literarno gibanje je nastalo zopet, ko so se za gnostiki pojavile zopet druge sekte, kakor montanisti in novacijanci.
Naravno je, da je prav zgodaj nastala litur-£ čnu in cerkvenopravna literatura. Najstarejši opis te vrste je tako zvano »Učenje dva: ajstih apostolov« iz zadnjih decenijev prvega stoletja. Manj pa je ta doba producirala historične literature, ker se je historična refleksija vzbudila šele pozneje, ko je krščanstvo doseglo enakopravnost v rimskem imperiju.
Za uporabo pesniških oblik je biio predvsem troje povodov: potrebni so bili nagrobni epitafi, liturgične pesnitve in pesmi didaktične vsebine. Več.na epitafov v vezani besedi, ki so nam ohranjeni, spada v dobo po Konstantinu, iz prvih treh stoletij sta znana samo dva.
Gotovo je, da so kristjani od prvih časov rabili pri liturgiji himne, ki pa navadno niso bili metrično sestavljeni, marveč zloženi v nevezani besedi s paralelizmi misli in stavkov po zgledu starozakonskih psalmov, treh spevov v začetku Lukovega evangelija in helenističnih religioznih pesnitev. Taki primeri se nahajajo že v Pavlov,h listih Efežanom in 1. Timoteju in Apokalipsi, 0. Plinij mlajši omenja v svojem listu, ko vprašuje cesarja Trajana, kako naj postopa z obtoženimi kr.stjani, da je dognal, da se kristjani sestajajo ob določenih dneh in pojejo himne Kristusu kol Bogu, Kake so bile te himne, ne vemo. Najbrže kake aklamacije Kristusu v pozdrav, ki jih j' govoril eden, na katere je ljudstvo odgovarjalo z refrenom ali invokacijami, morda s »kirije elcj-som«. Kbmcnt Aleksandr.jski sklepa svojo prej omenjeno knjigo Pedagog s himnom Kristusu Odrešeniku v zelo svobodnem metru. Metod iz
Olimpa je na koncu svojega dialoga o devištvu postavil himen o Kristusu in cerkvi, ki ima stvarno paralelo v partenijah starogrških lirikov, formalno pa pomeni prehod od vpoštevanja kvantitete k pesnitvam v prostem ritmu. Zdi se da se je v prvih stoletjih religiozna poezija najbolj razvila v Egiptu, kar je vsled Aleksandrijskega literarnega vpliva lahko umljivo.
Didaktično pesništvo, pripovedno-didaktično ali didaktično v ožjem ротепџ, ki je v poznejši dobi, zlasti na zapadu, doseglo precejšnjo višino, se pred Konstatinom menda ni pojavilo, razen če je latinski pesnik Comodian živel res v tretjem stoletju. To pa ni izvestno.
RAZDELITEV NAGRAD.
Po predavanju, ki je razodevalo globokega poznavalca in samostojnega preiskovalca, je sledila razdelitev svetosavskih nagrad in sicer eo dobili po 500, 700 in 800 Din:
a)	na filozofski fakulteti:
z.a temo Anton Linhart in njegov l-iterar-no-histoVičen pomen g. Alfonz G s pan (geslo: Ob stosedenideeetletnici);
za temo: Kolonizacija briksenških in brižiuških škofov na Slovenskem ter njen učinek na krajevno jezikoslovje- g. Bogomir Pregelj (geslo: -Porthos«),
b)	Na juridični fakulteti:
Za temo: >Splošni vidiki o pravni zakonodaji zaščite delavcev« g. Jože M i h c 1 a k (geslo: Minimalua mezda«);
za temo: Notranji ustroj avtonomnih občin vzhodne Istre« g. Ciril Miku ž;
za temo: »Pravice in dokumenti cerkvenih patro-nov v Sloveniji« g. Tone Z u p a n -č ič.
c)	Na tehnični fakulteti:
Za temo: ïAnaliza stacionarnega gibanja vode : g. Anton K u h e 1 j.
d)	Na teološki fakulteti:
Za temo Življenje v maloazijskih krščanskih občinah : g. Jakob K o 1 a r i č ;
za temo: -Liberijev problem g. Janez Hladnik;
z.a temo: >Nauk Tomaža Akvinea- g. Ivan M a r t e 1 a n c.
Vsem odlikovancem je g. rektor izrekel svoje čestitke, nato pa izrazil hvaležnost Nj. Vel. kralju, ki je omogočil s svojim darilom te nagrade. Pozval je navzoče, naj vzkliknejo njemu na čast trikrat Živel I čemur se je vsa dvorana navdušeno odzvala.
Nato je akademski pevski zbor zapel državno himno. — Krasno uspelo proslavo je zaključil g. rektor ob pol eni.
Tihotapstvo na meji.
Obmejni tihotapci se večinoma rekrutirajo iz Maribora. Ker so zelo previdni in zvijačni, jim je težko priti na sled. Te dni je padla v roke finančnim organom tihotapska družba iz Maribora, ki je dolgo časa prenašala preko meje saharin, cigaretni pûpir itd. Dne 11. I. m. je v St. Ilju ustavila obmejna finančna straža 4 osebe, ki so se skušale prokrasti preko meje! Dva moška tihotapca sta pobegnila, streljajoč na stražnike s samokresi, dočim se je posrečilo dve ženski prijeti. Nosili sta saharin. Alojzija Š. in Julijana R., doma iz Maribora sta nato izdali še svoja tovariša, ki sta bila te dni aretirana.
Utopljenec.
V torek, dne 25. t. m., so našli blizu Reke pri Lipoglavu v malem potočku pod mlinom moško truplo. Spoznali so. da je ponesrečenec mali posestnik Josip Struboli, po doni. Starec iz Stare vasi. Umrli je šel v ponedeljek k sestri v D. M v Polju j klat prašiče. Naz.aj grede je tožil svoji spremlja-; joči ga nečakinje, da mu je slabo, zavil je k Ipav-cu na požirek žganja, da inu odlež.o, nagovoril še pri Rekarju Žagarja drv in šel dalje proti domu. Kmalu za njim je šel mesarjev sin iz Dobrunj po opravkih. V potočku je zagledal mrtveca in obvestil Rekarjeve in druge o nesreči. Vsak po-
F. W. Foerster:
Difoboi in samomor.
Neki polkovnik je vzel desetletno hčerko sv jc°a v vo;ni padlega tovariša za svojo. Ko je e'ei l ca odrasla je p stala tako ljubka in prijetna, da se je poštami polkovnik zaljubil vanjo. Ne da bi bil prej preizkusil njeno srce in ji dal priložnosti, da bi sama preudarila svoje obîut'e ?auj, jo je prosil njene roke. Ona ga je ljub la kakor očeta in mu bila hvaležni — , ato je privolila v zakon z njim.
Čez no' aj lot se je pa ona strastno zaljubila v n* k ga drugega, izpo/nbila se je in je jiostaia z- peljivka in aoeljanka. Po raznih nosiečnili slučaj h je prišla v prav ni,-kotno ni sra otno odvisnost od svojih poslov, ki so Lili pri a njene pregrehe. Tedaj ji.pravi ne-1 e :a ve era n on mož: Pres'ar sem zate; boji-. e da bo prišel nokoč nekdo in mi ukra-<1 1 t- 'je srce. Umrl bi, če bi me ti zapustila!« \sa pre zeta P'u odvrne ona: Jaz bi pa tudi rajši umrla, kakor šla h komu drugemu.« Te l es do niso bde hinavske, zakaj prav odkri-t sr no jih je i govorila, ker je prav tedaj r i ienila, da se bo v kopalnici zastrupila. In že 'e 1 otola zavžiti smrtonosni prašek, ko se je nenadoma sp mnila svojega očeta, ki je pr drl sredi naihujšega p-ranatnega in et e/a un lu s-, o c a polka mod sovražne vrste. In L iior 1 l sk se ji je posvetilo, da ni samomor nic druT ga, kakor če kdo strahopetno zbeži, in je taka strahopetnost nevredna človeka. Z«
človeka je vse bolj častno, če si naloži težko u odo na pleča in zadosti za svoj greh, dssi se zdi, da ni takega : adoščenja. Silni razgovor in mu no priznanje bo težka pot zadoščenja. Pa se je spet spo . nila, da se ni hotela zastrup ti zalo, ker b se bala svoje sramote, nu.rvej ato, ker bi utegnilo bridko razočara-n e umoriti njenega moža. od katerega je pre-, jemala sane dobrote. Ko je tako razmišljala, je v drugič p segla po strupenem prašku. Pa ji je sp t prišlo v dušo. da sledi iz vsega toga to, da ne sme radi slabosti ničesar prikrivati staremu vojaku ki je svoje življenje pri' le-nil na n eno. Da mora tudi on junaško pogledati v oči resničnosti, in čutila je, da je ona iu njena usoda njegova last, zato da zadobi on moči, ra sodn sli in ljube ni. Prav tedaj, ko ■ je jasno spo nala, kako zelo se je pregrešila spričo svojega moža. je tudi razumela najglobljo skrivnost zakona, zadnjo globino odgovornosti moža in žene, ki jo imata drug do drugega in sia tudi < d govoru a za pregrehe drug I drugega. Pa je zagnala strup v vodo in jo ! spustila da je odtekla; koj je odšla k svojemu 1 možu, da mu vse razodene. Povedala mu je pa sv, jo zg dbo v obliki romana s takim zaključkom, da se je dotična žena zastruipila, njen mož pa. ki je pozneje vse zvedel, je ubil I v dvoboju svojega tekmeca in se potem še sam ' umoril. Če se mu zdi to prav? — ga je vpra-j šala na koncu.
On ji je edvrnil: >Pošteni ljudje ne morejo ravnati drugače. Za barabe, seveda, je stvar drugačna. Kolikor se kdo ceni, tako tudi
dela!« Za trenutek je ona vsa vz,trepetala, pa : se jc --pet zavedla, ker je stala že dobre pol , ure ua trdnih tleh, ko se je bila namreč bo-; rila s strupom, je v kratkih minutah zelo napredovala: Izjiebila se je bila polovičarskega in samo zunanjega naziranja o pomenu časti iu junaštva in se oprijela junaštva višje vrste. Zato je odlo.no odgovorila: »Prav gotovo je j mogoče rešiti to zadevo tudi drugače — in sieer na dva načina: Tako, kakor jo rešujejo hrabri 1 udje, in tako, kakor jo rešujejo strahopetci Ona rešitev, ki jo zagovarjaš ti, spada k strahopetcem!« — - Kako misl š to? pravi ! on in pov ame: ^Gotovo so v življenju take j prilike, ko mora človek na vsak način oditi. Ne vem, kaj bi se mi bolj studilo kot to, da hoče človek na vsak način obviseti na življen-i ski nitki!« — »Rese pravi ona, »kaj takega zasluži vse zaničevanje. Človek pa more živeli tudi tako, da popravi v sebi in krog sebe vse tisto, kar je zagrešil. In slednjič more živeti tudi še z.ato, ker občuti, da je vel ko laže odnesti pete. če grozi pogin, kakor pa dovršiti visoko šolo ponižanja in poniževanja, dokler se junaško ne prorine iz te šole in je spet sam svoj gospodar in gospodar svojega življenja. : — »Že,c povzame on, ^а lepo te prosim, kako si pa to niishš: Ona vendar ne more v nobeno družbo več — in mož tudi ne! Skupaj pa tudi ne moreta živeli več, čc so je /godilo kaj takega!« — Ona na to: Prav, prav, res je i tako. Tudi jaz sovražim tisto lahkomiselno j vdanost iz vse duše. Gotovo je neka čast tu, 1 neko zadoščenje. Žena je zaigrala svojo srečo,
skus, oživeti ga, je bil zastonj. Ponesrečenec je pustil klobuk in cekar na poti. sam pa se je nagnil pit iz potočka, da bi inu kaj odleglo. V slabosti pa je utonil. Pokojnik je t>il zelo marljiv gospodar, kateremu je predlanskim vse pogorelo, a je vse znova krasno uredil. Pri ljudeh je bil zelo priljubljen, z.alo vsa župnija žaluje za njim. Mir njegovi duši!
Zastrupljen volk.
Gozdar Toniaschek v Kočevju je bil opazil volka v gozdu v trenutku, ko je trgal srno. Ustrelil je, pa je zgrešil, volk je pa srečno odnesel pete, pustivši svoj plen. Toniaschek je Kaslrupil srno in verno hodil vsak dan gledat, če bo volk nasedel. Toda volk jo hodil blizu kakor mačka okoli vrele kaše; končno ga je le premotilo, po 14 dnevih, zgrabil srno in jo požrl. Naslednji dan ga je gosp. Toniaschek našel ne daleč od mesta, kjer je bila srna, mrtvega. Volk je bil dolgo časa razstavljen pri g. Strausu, kjer so ga tudi fotografirali.
V bolnici aretiran.
V mariborski bolnici se je zdravil neki Alojzij Grilc, katerega zasleduje sudbeni stol v Zagrebu radi tatvine. Mariborska policija je doz.nala za Grilca ter ga je, ko bi moral oodravljeft zapustili tioljnico, aretirala in izročila zagrebškemu sodišču.
Slovenci v Italiji
Koliko slovenskih učiteljev je
še na Primorskem.
očiščenje meti slovenskimi in hrvatskimi učitelji še ni končano. Minister Fedele pripravlja sedaj nov zakon, ki bo omogočil prosvetnemu ministru, da prestavi učitelja tudi izpod enega območja šolskega skrbnika (deželnega nadzorni-ka) v drugo. Po sedanji šolski uredhi minister ne more premestiti slovenskega učitelja s Primorskega v Italijo, ker bi ga sicer moral premestiti v drugo območje šolskega skrbnika. Primorsko tvori v šolski upravi celoto zase, ki jo* upravlja šolski nadzornik v Trstu. Jasno je, da pripravlja g. Fedele novi splošni zakon le zato, da bo udaril šc enkrat po slovenskem učiteljstvu, da razprši še lo malo slovenskih učnih moči po vsej Italiji.
Ministru Fedeleju preostaja le še prav malo dela. Na Primorskem je danes le še 300 slovenskih in hrvatskih učiteljev. Hrvate lahko prešteješ na prste. Ko so Italijani zasedli Primorje, je tu poučevalo 800 slovanskih učiteljev! Gospodu Genti-leju gre seveda tudi velika zasluga za to čiščenje. Saj je ravno prvi pričel sistematsko preganjati in odpuščati slovenske učitelje, on je tudi zatrl slovensko šolo. Fedele mu le stepo sledi; originalnega ne more ničesar iz.takniti, ker idejno niti zdaleka no dosega svojega prednika.
Gosp. Fedele ie pred nekaj meseci uvedel odpustno postopanje proti 13 slovanskim učiteljem. Vsakemu je poslal poseben dekret, ki ugotavlja, >da se je učitelj postavil v nasprotje s splošnimi smernicami fašislovske vlade«. Vsi učitelji so vložili rekurz in dokazali, da nima minister ugotovitev nikako podlage. Minister rekurzev ni upošteval in do sedaj je prejelo že 20 učiteljev dekret o definitivnem odpustu iz služIte. Učitelji so morali po vročitvi dekreta takoj zapustiti šolo. Za svoje življenje, ki so ga darovali šoli, dobijo malenkostno odpravnino.
Tako ostane še 300 slovenskih učiteljev na Primorskem; morda še za to leto, drugo leto »so pojdejo učit italijanščino v Italijo.. Kako lepo to zveni, posebno pred svetom! Kako minister samo skrbi, da se slovenski učitelji poceni naučijo italijanskega jezika. Pošilja jih v srce Italije, odkoder jih ne bo več...
Žalostne razmere v reški
skofiH.
O it.'j zadevi smo nedavno napisali članek, kateremu nimamo ničesar dodejati. Navajamo pa j danes več konkretnih slučajev.
Na Reki ni danes niti enega slovanskega duhovnika. Hrvatsko župnijo, ki jo je upravljal č. g.
izginiti mora, a zakaj bi morala izginiti s samomorom? Čim huje občuti svoj greh, tem bolj mora hrepeneti po tem, da se očisti že na tem svetu! Saj ie svet tako velik! Zakaj se ne bi kje v tujih krajih posvetila težki in požrtvovalni službi bolniške strežn ce? In mož — kaj se mora sesuti? Ali ne veleva čast moža, da prevzame svojo usodo nase in da odide — kakor njegova žena — v iihoto in mir in da radosti navzlic svoji nedolžnosti tudi on za greh žene in se tako razvija iz. zunanjega v notranje življenje? Ali ni ta misel, da sla združena na la način dva človeka v Bogu in živita d.-ug za drugega navzlic temu, da ju je razdelila tako strašna tragika, ali ni ta i misel tako vzvišena in polna tolažbe?« — To je govor la tako straslno in s takim čudnim izrazom v očeh, da -e je stari vojak nenadoma zavedel, vse spoznal in se z. grozo zaz.ri vanju. Tedaj se je ona zgrudila pred njim, mu objele kolena, se z dolgim pogledom zazrla v njegove oči in vzkliknila: Jaz, jaz. sem lista žena, odpusti — odpusti mi — še nocoj poj-dem odte.dk
On ji je položil roki na glavo in obsedel, kakor bi ga zadela kap. Nepremion > je strmel v daljo. Ves ta razdor in obenem ves ta val sumih novih in iskrenih misli o grehu in zadoščenju jo šlo ixp'xetka nemo mimo njega; preslab je bil, da bi razumel. Kakor okame-I nol jc sedel dalje, ko se je ona nežno odločila od njega. Čez uro je slišni, kako so škrtale njene stopinje' po peslat na vrtu. Planil je i pokonci, da bi jo priklical, l'a se je spomnil.
Kukaljanič, jo škof razdelil med druge Župnije, ne da bi prej sploh informiral hrvatskega župniku o tej nameri. Župnik se je neaiadoma znašel pred rezidenco in danes hodi v naši državi od kraja v kraj in nadomestuje druge duhovnike. Na Reki pa živi še upokojeni župnik Defar âime, ki ga ljudje dobro poznajo; na nom ga hodijo klicat, da bi v hrvatskem jeziku opravili verske dolžnost), ftkofu ni to prav in v zadnjem času dela na to, da bi ga spravil г Reke. — Noki Slovenec iz Bele Krajine si je kot bogoslovec izvolil reško škofijo, da bi v tej škofiji, ki nima danes nWi enega bogoslovca, tem več koristil katoliški stvari. Škof ga je postavil za pretekla v svojo novo gimnazijo. Hrvatske in slovenske fante je skušal prefekt vzgajati v njihovem materinskem jeziku Radi tega ga je škof takoj odslovil. V tem internatu poučujejo duhovniki globoko iz Italije, ki ne razumejo niti besedice hrvaščine. Gojenci so seveda večinoma Hrvati in Slovenci; staršev se je radi tega polotilo veliko vznemirjenje in prihodnje leto bo zavod seveda stal prazen. Poslovati je pričel to šolsko leto. Da so bili imenovani v stolni kapi-telj samo Italijani, je znano.
Ko je škof povišal Opatijo v lastno župnijo in jo odcepil od one v Voloskem, je imenoval za župnika Italijana, ki ne zna hrvatskega jezika. K župniku v Voloskem ga je pripeljal, da ga predstavi, škofov tajnik. Ko je župnik vprašal svojega tovariša, ali je že mislil na to, da bodo njegovi verniki po večini Hrvati, ga je škofov tajnik osorno zavrnil: »Bisogna finisa con questo croatlsmo (Treba je že končati s tem hrvatstvoin!)« Tajnik je tudi iz Italija
V Bršeču se je vršil sv. mieijon; vse pridige eo bile v hrvatskem jeziku. Sa zaključni govor pa je škof poslal nekega italijanskega duhovnika, ki je g svojo italijansko pridigo vse pokvaril. Ljudje ao odhajali iz cerkve.
Ali je kaj čudnega, spričo takih razmer, da jo nastal med ljudstvom velik odpor proti sedanjemu škofu, Med verliki vlada prepričanje, da je položaj škofa Saina nevzdržen. Ko je monsignor Bartolomasi uvldel, da vsled nepoznanja razmer na Tržaškem ne more delovati, kakor je bila njegova dolžnost, se je odpovedal. Lahko bi Se do-dejali, da je škof Sain nedavno predstavnika hrvatskih katoličanov na Reki, ki ga je prosil, naj se na Reki spet uvede hrvatska služba I »ožja, odpravil, češ »ubogajte, ubogati je lepa čednost!«: Vendar se omejimo bolj na gori navedene slučaje, glede katerih smo mnenja, da bi škof tudi napram prefektu lahko branil stališče cerkve.
Rnzbndanoftt med šoKkn mladino т Utri. Iz Trsta smo prejeli naslednje vrstice, ki pričajo o naravnost obupnem propadanju šolske mladine. To so pač sadovi raznih šolskih reform na Primorskem in preganjanje našega učiteljstva: Deca je pri na* tako razbrzdana, da starši kar obupavajo nad njo. Sami ne vedo. kako naj naučijo mladino ubogljivosti in spoštovanju njih samih in drugih predstojnikov. Slarši, ki ves dan delajo v vinogradu ali na polju, nimajo časa in potrpljenja, da bi sami vzgajali otroke Pošiljajo jih v šolo. A kaj naj počne učitelj ali navadno kaka ndada učiteljica, ki je prišla iz mesta ali tam doli iz Kala-brije in se z otrokom ne more sporazumeti? Odkod naj vzame potrebno avtoriteto? Z golim straho-vanjem ni mogoče niftfcar opraviti. Rezultat je vedno tn-le: Ali se otrok prijoče domov ali pri-*meje. V prvem slučaju se otrok trese pred učiteljem in šolo obsovraži, v drugem pa si iz učitelja dela norca. V Istro naj I » i prišel pogledal Fodele svoje delo! In kaj naj -tori duhovnik? Katere fare so danes pri nas sploh še tako srečne, da imajo hrvatskega duhovnika? Ure in ure moramo hoditi, da pridemo do duhovnika, ki bi nas razumel. A ko pride duhovnik v šolo, morda enkrat na teden, kaj naj uči otroke? Katekizma sploh ne more rabiti, otroci ne znajo hrvatskega Citati ; ali naj prične z sbecedo? Kako naj jim razloži skrivnost sv. vere. ko otroci ne razlikujejo pojmov? Kako naj otroke pripravi do tega, da se bodo v cerkvi spodobno vedli, ko nima mladina več spoštovanja niti pred vidnimi predstojniki? In ravno v cerkvi se danes kaže v vsej goloti razlika med današnjo in nekdanjo mladino. Starši s pomilovanjem zrejo na svojo deco okoli oltarja. Res je, da bi morali tudi starši sami nekoliko skrbeti za svojo deco. A težko jih je do tega pri-praviti, ker so pač še danes navajeni prepuščati vzgojo otrok učitelju in duhovniku; družinske navade kmet pač nerad menja.
Dnevne novice
•k Župane po vsej Sloveniji opozarjamo na uradno popravo volivuih imenikov in sicer za občino in za narodno skupščino. Skrbite, da bodo imeniki v redu. Na stotine glasov nam gre v izgubo radi nemarnosti nekaterih občinskih uradov. Somišljenike SLS pa prosimo, naj naše župane in druge občinske funkcijonarje opozore na važnost imenikov. Letos bodo občinske volitve skoro v vseh občinah na Slovenskem.
k Smrtna kosa. V Škofji Loki je dne 27. t. m. v starosti 74 let umrl g Andrej J a m -nik, posestnik, klobučar in trgovec. Pogreb bo v soboto ob pol 5 popoldne. — V Hrastniku je 26. t. m. umrl g. Viktor B i r t i č , mesar. Pokopali ga bodo danes popoldne ob 2. Blag jima spomini
Ur H krizi naših gledališč. Uprave centralnih gledališč v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani so prejele od umetniškega oddelka prosvetnega ministrstva sledečo rešitev: »Z načrtom novega proračuna za 1. 1927-28 so izvršene znatne štednje v vseh panogah državne uprave, zalo so reducirane tudi vsote, določene za izdatke centralnih državnih gledališč. Ker stopi novi proračun v veljavo 1. aprila t. L, je neobhodno potrebno, da se izvrši do konca marca redukcija osobja in restrikcija v prvi vrsti honorarja in gotovih dodatkov, da bi se v novo proračunsko I&to stopilo s popolnoma uravnoteženimi financami. Potrebno je naglašati, da je v današnjih prilikah, v splošni težnji za štednjo, izključena mogočnost vsakršnih naknadnih in izrednih kreditov in da je treba računati samo s krediti, ki so odobreni v proračunu. Radi tega se opozarja uprava, da čimprej prične v smislu instrukcij, sprejetih v umetniškem oddelku in na poslednji konferenci upravnikov centralnih gledališč, z urejevanjem finančnih odnosov z ozirom na sredstva, katera daje novi proračun za 1. 1927-28, in da do 1. aprila t. 1. izdela in uvede tak sistem financiranja, da ne bodo izdatki v nobenem slučaju presegali kreditov, odobrenih v proračunu. Z reševanjem tega vprašanja, baš v korist gledališča, se mora energično in konkretno pričeti, ker ne bodo v trenutku, ko novi g. minister financ najodločnejše zahteva zmanjšanje splošnega državnega proračuna za 1. 1927-28 še za 700,000.000 Din, od katere vsote odpade na proračun prosvetnega ministrstva šesti del, lamentacije, shodi in apeli, motivirani z bolj osebnimi interesi, niti najmanj pomagali. Izvršitev te naredbe se bo najstrožje kontrolirala. Po naredbi prosvetnega ministra za načelnika umetniškega oddelka Mir. D. Dimo-vič 1. r.« — Toliko javnosti v obvestilo!
•k Novo imenovanje pri poštni hranilnici. Za pomočnika generalnega direktorja poštne hranilnice v Belgradu je imenovan glavni inšpektor poštne hranilnice v Belgradu g. An-drija Kovačevič, ki je Ljubljančanom že znan, ko je vodil senzacijonelno preiskavo v decembru pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani
k Komisija za poštne strokovne izpite pri poštnem ministrstvu. Za tekoče leto je v poštnem ministrstvu ' imenovana nova komisija za poštne strokovne izpite. Komisija šteje 16 članov, izmed katerih so sledeči Slovenci: Načelnik inž. Marij Osana, šef odseka Ernest Lavrenčič, šef odseka Josip Lavrič, višji kontrolor dr. Franjo Rapotec in sekretar Nikola Pavlič.
•k Komisija za kvalifikacijo poštnih uradnikov. Pri poštnem ministrstvu je za 1. 1927. sestavljena nova kvalifikacijska komisija. Člani komisije so: generalni direktor Stjepan Gjorgjevič in načelniki: inž. Marij Osana (Slovenec), dr. Dragutin Frank in Nikola Vučevič.
k Popravi. Kozje: Izid volitev v nedeljo 23. jan. je bil na tukajšnjem volišču pra-
vilno sledeči: SLS 132, SKS 58, SDS 27, Soc. (Kristan.) 1, Soc. (Bernot.) 5. — Čad ram: SKS je pri nas dobila samo 1 glas in ne 7, kakor je bilo pomo4oma poročano.
•k Zanimanje za hmeljarstvo v Slov. goricah. Zanimanje za hmeljarstvo je začelo rasti po Slov. goricah, ki so po klimi in legi zelo prikladne za saditev hmelja. Radi gospodarske okrepitve in razmotrivanja v hmeljarskem vprašanju bo prišel k Sv. Lenartu v Slov. goricah v nedeljo 6. febr. hmeljarski strokovnjak, ki bo razlagal hmeljarska vprašanja v posojikiičnih prostorih po rani službi božji. Kdor se zanima za to stroko, naj pride poslušat.
k Smrtna kosa. Dne 26. t. m. je preminul v Kočevju veleugledni trgovec in hišni posestnik g. Franc L a y v starosti 69 let. Bil je veren mož in zvest somišljenik SLS. Zapušča 5 odraslih otrok in soprogo. Naj v miru počiva!
•k Poročila sla se dne 26. jan. na Brezjah g. Boris Grad, šol. upravitelj v Gaberju, z gdč. Betty Stalowsky, učiteljico na Dov-žu pri Stopičah. Obilo sreče!
k Zakaj tako? Do zdaj je žel. direkcija v Ljubljani razpisovala dobavo lesa za železnico v svojem delokrogu z določitvijo franko nakladalna postaja. Sedaj pa naenkrat določa, da se morajo vsi ofcrli glasiti na: franko Ljubljana. Kaj pa mi Štajerci? Ali naj svoj les v Dravo mečemo? Ali ni veliko bolj gospodarsko, da se vršijo dobave po dosedanjem načinu?
k Kaj je z novo župnijo Cczanjevci? Za
ustanovitev nove župnije Cezanjevci pri Ljutomeru so vse predpriprave, ki jih sicer državna in cerkvena oblast zahteva, izvršene. A vendar ni rešitve. Ako se hoče ta zadeva, posebno zidanje, takoj spomladi pričeti, se mora že zdaj pripraviti. Ne vemo, kaj je vzrok, da se ta zadeva končno ne uredi. Morda bo ta javen poziv zadevo pospešil.
k Predavanje v Rušah. V nedeljo, dne 30. t. m. se vrši ob 3 popoldne v Rušah predavanje o potovanju na Sinaj. Predaval bo g. prof. dr. Jehart. Predavanje spremljajo skioptične slike, nad 50 po številu. Vsak, kdor le more, naj se udeleži tega predavanja!
k Umrl je 26. t. m. pri Sv. Trojici v Slov. goricah občeznani Fcrd. Golob, trgovec, svojčas dolgoletni župan in poštar.
k V Zahvali Debeljak je bilo v sredinem »Slovencu« ime J e 1 i c a pomotoma natisnjeno z Jerica. Bodi ta neljuba pomota tem potom popravljena.
k »Zastrnpljenje« pravoslavnega župnika. Na Visu v Dalmaciji je v zadnjih par letih prestopilo v pravoslavje nekaj kmetov. Zapeljali so jih, ker so jim obljubljali, da bodo na ta način lažje dobili v dar zemljo, ki jo obdelujejo. Seveda so vsi ti, rojeni pravi »Harvati« (domači dalmatinski izraz), z vero premenili tudi svojo narodnost. Postali so Srbi in prestopili v »narodno« (srbsko) radikalno stranko. (Glej članek: »Mala Srbija« v belgrajskem listu »Vreme« z dne 24. novembra 1926.) To je »klerikalizem«, ki izrablja pravoslavno vero in cerkev, da po njih privede človeka v drugo narodnost in v gotovo srbsko stranko. Seveda so za malo številce novih »pravoslavnih« takoj poskrbeli za cerkev in za paroha (župnika). Da »spreobrnjence« utrdi v pravoslavju, je često prihajal pa-roh U r u k a 1 o iz Splita in jim „ kot nekak pooblaščenec onih, ki danes vedre in oblačijo, obetal zlate gradove, zemljo, podpore, žveplo itd. S pomočjo Kola srbskih sester so brezplačno oddali v neki zavod dve deklici, ki sta pa morali prej prestopiti v pravoslavje. Drug slučaj: Neki revež je dobil občinsko službo šele potem, ko je stopil v pravoslavje.
Tako se vera zlorablja v kupčijske svrhe. Zgodilo se je pa še tole: Na katoliški božični dan so paroh Urukalo in še dva druga prišli v gostilno »Tomič« na večerjo. Popili so dva litra viškega vina, kar na sebi ni veliko, toda more škoditi tudi domačinom, ki so tega vina vajeni, kajti viška kapljica ima več kot 16 stopinj alkohola. Ko so prišli iz gostilne, so seveda izbruhali večerjo in vino. Poznavalci viškega vina so dobro vedeli, da jih je enostavno vino prevarilo. Toda razglasilo se je, da so Višani hoteli zastrupiti paroha Uru-kala, četudi so tudi drugi ljudje pili isto vino brez posledic. Nastopilo je sodišče, zaplenilo vino in drugo in vse poslalo v Split, da se kemično preišče. Čuje se, da znanost v Splitu ni našla ničesar in da se je vse poslalo na višjo inštanco v Zagreb, pa do danes ni rešitve. Ako je sumnja opravičena, zakaj ne zapro gostilničarja? Ako je pa znanost dokazala, da je le presneto viško vino prevarilo paroha Urukala in njegova tovariša, naj se to čimprej objavi, ker dober glas Visa in poštenost viških katoličanov ne more dopustiti, da stvar zaspi!
k Nakup nepremičnin v pasu 50 km od državne meje in obale po tujih državljanih. Po čl. 48 o proračunskih dvanajstinah za mesec julij, avgust in september 1923, »Ur. 1.« z dne 14. julija 1923, štev. 235-65 mora vsak nakup kakršnihkoli nepremičnin, ležečih v ozemlju naše države, v razdalji 50 km od njene meje po državljanih tujih držav odobriti minister za vojno in mornarico ter minister notranjih del. Ta odobritev je predpogoj za veljavnost kupne pogodbe ter vpisa lastninske pravice v zemljiški knjigi. Ker si v nekem konkretnem slučaju stranka ni izposlo-vala potrebne odobritve od obeh ministrstev, je okrožno sodišče vpis v zemljiško knjigo razveljavilo.
*	Volivne spise so ukradli na Korčuli. >Ne/Jiani« zli ko vc i — tako pravi poročilo — so vdrli v mestno posvetovalnico in odnesli vse spise. Volivni odbor fie ni bil točno ugotovil, kdo je izvoljen. Policija seveda zlikovce zasleduje. Našla jih pa še ni.
k Splitska luka se mora preurediti, razširiti in nanovo zgraditi, da bo zadostovala za nov veliki promet /-a našo državo. V ta namen se sklicuje za prihodnje dni posebna konferenca strokovnjakov.
*	Novi Sad hoče postati sedež oblastne skupščine. Veliki župan uraduje v Somboru in seveda hoče imeti tam tudi oblastno skupščino. Novoizvoljeni člani skupščine pa pravijo, da v Sombor ne gredo. Če se ne pogode. skupščina ne bo delala.
k Prvega oblastnega poslanca je dal aretirati okrajni glavar v Kladnju v Bosni. Poslanec se piše Avdag Hafič in je član Spahove skupine. Zaprli so ga radi nekega prestopka iz leta 1925, radi katerega je bil že dvakrat oproščen.
•k Očetovo ime bodo lahko dobili v bodoče nezakonski otroci. Nezakonske matere bodo morale vložiti tozadevne prošnje in jih nasloviti na vladarja. Tako je sklenilo kasacij-sko sodišče.
•k Zveza mest v SHS bo imela v nedeljo 30. januarja v zagrebški mestni posvetovalnici prvi sestanek vseh mestnih županov (in komisarjevi). Razpravljali bodo o pravilih zveze. Sedež zveze bo v Zagrebu, ki bo priredil za ta prvi sestanek večje svečanosti.
k: Popust na železnicah. Tudi letos je ministrstvo za promet odredilo 50 odstotni popust na dalmatinskih železnicah za vse tiste, ki bodo 14 dni prebili na našem Jadranu.
k Zadnji dnevi meseca potekajo. Skrbna gospodinja razmišlja, kaj mora za kuhinjo kupiti pri svojem trgovcu. Pri tem naj pač ne pozabi na Ziko, kajti otroci jo pijejo radi ter je ne morejo več pogrešati.
k Elektrotehniško podjetje sprejme absolventa strokovne šole za elektrotehniko. Naslov se izve v upravi pod št. 571.
da ni vedel, kaj bi ji rekel in s kakšno pravico hi ji zastavil pot. Čutil .je, da se tu prav tako neizprosno izvršuje neka železna usoda, kakor se sicer ob takih prilikah vrši streljanje. Za trenutek se je pogreznil v svet svojih nazorov, v njem je v/.plaintela želja po maščevanju. da bi /grabil samokres in pozval tekmeca. Pa so ga bile preveč prevzele besede njegove žene. Odklonil je staro naziranje, ni se mogel upirati novemu in večjemu junaštvu, ki mu je v njegovem duhu ona vse priznala in vzela posledice svojega greha nase. Srdel je za mizo, napisal onemu človeku prav nakratko, kako je vse zvedel in kaj se je zgodilo in zakaj ne more smatrati stari način zadoščen.a za pristno zadoščenje. Sklenil je: »Želim, da živite še dalje. Tudi j«z bom še živel, da vse popravim. Vaša krivda mi je odprla oči za krivdo, ki sem jo tudi jaz zagrešil. Bog nam vsem skupaj pomagaj!«
Potem se je začel pripravljati za na pot. Tedaj se je zavedel popolne opreme svojih sob, krasote pn/lačenih zrcal in lestencev, razkošja perila in toaletnih mizic, dragocenosti preprog, razkošja kopalnice — in dejal si je: »Kakšno nasprotje je v vsem tem spričo nebogljenega človeka! Koliko je tu prevzetnosti, koliko laži, koliko neokusnosti! Ker — ali, kaj je človek, kaj je človek, kaj, kaj!«
Šest let sta delovala vsak zase in daleč drug od drugega in sta pomagala ljudem, ki so hudo trpeli. Ona je stregla bolnikom, on jim je pomagal drugače, jim bral in bil upravnik. Pa je zbolel — in poklicni je svojo nek-
danjo družico k sebi. Stregla mu je — in umrl je v njeni oskrbi.
Ona je do dna spoznala svoj greh in odkritosrčno zadostila zanj in se za vedno oprostila same sebe iz prejšnjih let. Dozorela je v poslednje skrivnosti človeškega očiščenja: močila je noge Zveličarja s svojimi solzami in jih mazilila s svojim oljem. Namesto da bi bila brez misli iu strahopetno ugasnila svoje življenje in |iotegnila neočiščeno življenje nekoga drugega s .seboj v »nut, je rajši ugasnla svoj greli in pokazala tujemu grehu na [Kit sprave m spreobrnjenja. Bila je kakor Marija Magdalena pod križem.
Aspirinove /f^v tablete
W '(Boy*'
HËfln te mnogokrat ponarejajo. Da se ob-ЏЈШШ varujete pred ponarejenimi izdelki, ЂШЈ tahievajie vedno te oriqinalni zavoj H|	fploêtnati kartoni s 6
vHPK ali 20 tabelami J t modro-belo-rdeto varstveno znamko.
VbA^ Odklanjajte vse druge zavoje.
Dr. R. O.:
Kotnikov oče.
(Skromen spomenik na grob slovenskemu katoliškemu kmetu.)
Kjer med Guštanjem in Dravogradom zavije Meža proti severu, se ozka dolina toliko razširi, da pusti prostor prijaznemu selišču z lepim imenom Dobrije. Tu je na Župančevem posestvu k meto val od leta 1882 Dominik Kotnik, znan in čislan daleč čez ozke meje mežiške doline. V 79. letu ga je poklical Bog dne 24. novembra 1926. Kotnikov oče je bil karakterističen zastopnik tistega našega -.■plemstvac, katerega odlikuje globoka, resna vernost, ljubezen do slovenskega ljudstva in njegove grude in pa skalnatotrdna značajnost.
Tri vzorne lastnosti osvetljujejo dolgo življenje Kotnikovega očeta. Opišem jih na kratko z namenom, da hi našle mnogo posnemal-cev med našim kmetskim prebivalstvom.
1. Razumevanje za skupne potrebo ljudstva. Ozikosrčne sebičnosti, ki gleda le nn lastno korist, ni poznal. Dobro se je zavedal, da se bo tudi njemu kot kmetu le tedaj dobro godilo, ako se zboljša stanje kmetskega gospodarstva sploh. Zato mu je bilo kmetsko zadružništvo srčna zadeva in glavna skrb. Leta 1888 je pomagal ustanoviti hrnnilnico in posojilnico v Dravogradu. Bil jo njpn načelnik <>d počelka do svoje smrti : iu le zadnjii bolezen gn je zadržala, da ni ho-1 dil vsak teden enkrat, na ludi do večkrat ura-
dovat in na seje se posvetovat. Hranilnica je pod njegovim načelstvom kupila v Dravogradu lastno hišo. Bilo je zaraditega dosti hude jeze in nasprotovanja nemčurjev, a Slovenci so dobili s tem v nasprotnem gnezdu svoj lasten dom. Mnogo se je trudil, da bi pregnal kmetom, sebičnim in ozkosrčnim, predsodke zoper zadruge. Leta 1911 se mu je vendar posrečilo ustvariti živinorejsko zadrugo za občino Tolstivrh. Za svoje namene je kupila zadruga v Črnečah leipo posestvo. Tudi ta zadruga je z njim izgubila svojega načelnika. Osemnajst let je županoval občini tolstovrški. Prvo je bilo, da je kupil hišo za občinsko pisarno tik trga Guštan.'a, kamor so občani hodili v župno cerkev, da je bil tako občinski urad vsem pri rokah. Največja zasluga župana Kotnika je bila lastna slovenska šola tolstovrške občine. Prej so bili všolani otroci v nemško šolo guštanjsiko. Dolg in hud je bil lioj z nemškimi oblastmi, a kremeniti pa vendar na zunaj mirni značaj Kotnikov je dosegel zmago. Dal je občinsko pisarno prezidati v ponosno dvora/.redno slovensko šolo. Boj je bil opisan svojčas v >Miru« in v »Sildsteirischo Post«. Ker je imel o vsaki reči lastno trezno In pretehtano sodbo in povrh še nek poseben čut zn skupne koristi, je bil mnogoupoštevan in mno-gouporabljen svetovalec svojim sosedom, bližnjim in daljnim. Ni veliko govoril, a kar je rekel, je držalo.
2. Smisel za korist Izobrazbe. Sam ni užival dobrote šoks le dve zimi je mogel hoditi v šolo v oddaljene Kotlje. Sam
tC. f mM fana
Ilanice pot v nebesa ponovi ljudski oder \ Ljubljani v nedeljo 30. t. ni. ob 3. uri popoldne. Delo je bilo že dvakrat vprizorjeno in obakrat doseglo velik uspeh. Opozarjamo občinstvo, da si pravočasno oskrbi vstopnice, ker se drlo v prizori zadnjikrat v tej sezoni.
© Krekova mladina — podružnica Ljubljana ima danes točno ol> 8. uri zvečer predavanje samo za moške člane. Predava g. p. Angelik Tominc. Za vse člane je predavanje strogo obvezno! — Odbor.
л> Posvet narodnih društev, ki jih je sklicala Narodna obrana za danes v petek ob 18 na magistratu, se je moral preložiti na četrtek d. februarja ob 18 v posvetovalnici ua magistratu. i\er veliko število povabljenih društev ni pravočasno priglasilo svojih delegatov, prosimo društva, da sporočijo Narodni obrani do četrtka op ildne svoje odposlance.
0 Policijska kronika. Policija je aretirala tri osebe in sicer dve radi vlačuganja in eno radi telesne poškodbe. Neki Vinko je ovaden radi poneverbe celih osem in dvajset dinarjev, dalje je policiji prijavljen en slučaj neprevidne vožnje, štirje prestopki pasjega kontumaca, trije slučaji strogo prepovedane hoje ob železniški progi in enajst cestno-poli-cijskih prestopkov. — Neki vojaki so za »hec« streljali iz osebnega vlaka, s katerim so se vozili, ker je ta »hec« precej nevaren, bodo imeli še sitnosti.
© Iz ljubljanske bolnice je pobegnil že večkrat predkaznovani tat Janez Borštner. Za Borštnerjem je izdana tiralica. Borštner je pobegnil kar v bolniški obleki,
© Neprevidna vožnja. Voznik M. E. je v sredo dopoldne vozil s takim dirom preko Zmajskega mostu proti Resljevi cesti, da je podrl kolesarja Breclja Andreja na tla. K sreči je bil Breeelj toliko spreten, da je še pravočasno skočil s kolesa in se tako izognil težji nesreči. Breeelj ni poškodovan, pač pa njegovo kolo, katerega popravilo bo stalo 150 Din.
© Najfinejša sveža šunka in domače pripravljena žolica se dobi v dobro znani trgovini Jane samo v Židovski ulici št. 1.
I
Nedosegljiva
lieu de Cologne Chypre
Btturjols — Pnrïs
Protestno zborovanje akademikov slovenskega vseučilišča.
Za včeraj popoldne ob treli ie sklical Svet slušateljev v univerzitetno avlo protestno zborovanje z dnevnim redom: Reduciranje kreditov za našo univerzo in ukinitev honorarjev zdravnikom-pripravnikom. V tej drugi zadevi se je že pred tednom dni vršilo protestno zborovanje Društva mcdicincev; med tem pa so zagrebški akademiki «vojo akcijo razširili in proglasili generalni štrajk, na kar je tudi ljubljanski Svet slušateljev sklical zborovanje vseh akademikov. O vprašanju budžeta zn našo univerzo pa v vsej slovenski javnosti že delj časa vlada nekaj napetosti, kajti že prvotna postavka 900.000 Din je pomenila občutljiv sunek v eksistenco le naše najvišje kulturne institucije, v finančnem odboru pa so to postavko še znižali ua 640.000 dinarjev; slovenski akademiki so ta akt vlade sprejeli kot prikrito napoved postopnega reduciranja slovenske univerze.
Zborovanje je otvoril podpredsednik SSLU arhitekt J ti r k o v i č. V svojem govoru je okrcal nerazumevanje odločujočih krogov za kulturne potrebe naroda. Nemogoče je, da univerza v polni meri vrši svojo kulturno mi-
sijo, Se vlada na lak način neprestano s svojimi ukrepi ogroža njeno materielno eksistenco. Nenaklonjenost vlade do kulturnih zavodov je znamenje uešolanosti njenih mož. Tu citira govornik zanimivo izjavo Radiča, da je treba odpraviti vse srednje šole. pouk ljudske šole skrčiti na štiri leta, na univerzi pa pustiti samo tehniko in medicino. Toda narod si ne bo kar tako dal porušili kulturne zgradile, ki si jo je sam iz sebe zgradil. Zahtevamo, da vlada končno prestane s svojimi ogrožanji in da nam študentom da priliko, da se v miru pripravljamo za delo med narodom.
Proti ukinitvi honorarja z.dravnikoni-sta-žistom je govoril akademik Mrzel. Ta akt finančnega odbora ne le materielno zadeva medicince, temveč tudi krši avtonomijo univerze: parlamentarni odbor je s kratko gesto označil zdravnike-stažiste za študente in tako svojevoljno medicincem za leto dni podaljšal študijski rok. V imenu svoje skupine je izjavil, da sta oba ukrepa vlade, ogrožanje slovenske univerze in ukinitev honorarja stažistom, le dva različna koraka iste sistematične politike: doslednega reduciranja vseh kulturnih postavk, zapostavljanja slovenske univerze in zapostavljanja slovenskega naroda.
Sprejete so bile brzojavke vladi in predsedstvu jiarlainenta; na vodstvo belgrajskih in zagrebških akademikov je bil sprejet apel, da naj nastopijo tudi proti zapostavljanju slovenske univerze, na kar je podpredsednik g. Jurkovič zborovanje zaključiL
МагЉог
□	Pridno na delu. Letošnja zima jc zavila Pohorje v precej debelo sneženo odejo, ki je zelo dobrodošla vsem lastnikom razsež-nih pohorskih gozdov. Ze par tednov sc v pohorskih gozdovih podira s polno paro in sprava podrenih plohov je letošnjo zimo lahka, ker je precej snega in drči les po zasneženih drčah kar sam s hribov v doline. Ob Dravi je že nakopičenega mnogo lesa, ki se bo povezal spomlad v splave in odpremil proti jugu. Z letošnjo zimo so tudi zadovoljni vsi lesni prckupci in lesni trgovci, ki bodo lažje kalkulirali z lesnimi ccnami radi cenejše sprave.
□	Ljudska univerza v Mariboru. Hrvaški ciklus v Ljudski univerzi v Mariboru se nadaljuje s sledečimi prireditvami: Namesto g. profesorja Ribariča, ki je nenadoma zbolel, predava v petek 28. t. m. g. dr. Andro Dru-š k o v i č , insp. minist. trgovine, o velezani-mivi in aktualni temi: »Emigracija Jugoslavije nekdaj in sedaj«. Navedeni gospod je strokovnjak na tem polju. — Prihodnji pon-deljek, t. j. 31. t. m., predava na podlagi izbranih skioptičnih slik znani hrvaški zgodovinar dr. Horvat iz Zagreba o zgodovini Zagreba. Ker namerava Ljudska univerza organizirati tudi izlet v Zagreb, bo to predavanje posebno važno za one, ki se mislijo udeležiti lega izleta. Po teh predavanjih bo za dva tedna prekinjen hrvaški ciklus in sicer prvi v svrho postavitve Beethovenove stoletnice smrti. Tudi naša institucija hoče k
Kot obrambno sigurno sredstvo proti hripi se uporabljajo neštetokrat z najboljšim uspehom preizkušene
Ш180ШШШ
Dobivajo se v vsaki lekarni in drogeriji.
se je učil brati in pisati in ni nehal vse življenje se izobraževati in poglabljati v znanje, ki je. v današnjih razmerah kmetu potrebno. Zato tudi vzlic svoji visoki starosti ni bil zastarel, korakal je s časom krepko naprej. Kar njemu v mladosti ni bilo omogočeno, to je oskrbel v izdatni meri svojim otrokom, sedmerim sinovom in edini hčerki. Vse je podal v šole. Tri sinove, ki so danes sposobni in pridni kmetje, v kmetijsko šolo; štiri na srednjo šolo. da je danes dr. Franc profesor v Ptuju, dr. Janko v Mariboru, Šimen pa duhovnik; najmlajši Zorko je učitelj; hčerko je bil dal v šole v Ljubljano. Hudo je bilo, ko so po trije, celo po štirje otroci se šolali izven doma. Moral se je oče zadolžiti, da je zmogel •stroške. A vse je žrtvoval, ker je predobro vedel, da je temeljita izobrazba boljša dota kakor denar. Tako je izšolal otroke pa tudi dolge poplačal. Tudi /a izobrazbo med svojimi stanovskimi tovariši se je mnogo trudil. Kratkovidnost drugih mu je onemogočila velik načrt. Občina naj bi bila kupila graščino Ja-vornik in lam bi se uredila prppotrebna kme-lijska šola — edina slovenska na Koroškem in štajerskem.
3. G 1 o b o k a vernost je kakor soln-i-ni žarek zlatila njegov lepi značaj in mu dajala čar one ljubeznivosti, ki je lasten ljudem, ki živijo v sebi globoko notranje življenje združeni z Bogom. Njegovo vernost smo občudovali ne samo v vestnem izpolnjevanju nanj i h verskih dolžnosti, ampak še bolj v dejanjih ljubezni. Zgledna je bila njegova očetovska skrb in ljubezen v družini. A še bolj i h' to se je kazala v n jegovem širšem delu izven družine. Bil je odločen narodnjak. Vsi Nemci in nemčurji so vedeli, s kom imajo
opraviti. Nikdar se ni zbal, zahtevati in posluževati se svojih pravic, ki so mu šle kot Slovencu. Pa vzlic temu ni imel osebnih sovražnikov nikdar, kakor sam ni nikdar poznal osebne mržnje do svojih načelnih nasprotnikov. S pravo krščansko modrostjo je znal združevali zvestobo načelom in ljubeznivost do oseb. Ko je moral v žalostni pomladi 1919 bežati pred razjarjenimi tolpami koroškega Volkswehra in je bival mesec dni v Marijinem gradu pri Mozirju, je ostal enako miren kot v vseh udarcih življenske usode in je delal načrte za čas vrnitve, pa ne načrtov maščevalnosti, ampak načrte pozitivnega dela. O vrnitvi je bil prepričan tako Irdno kakor more biti le tisti, ki zida na nezmotljivo previdnost božjo. Najlepše je pokazal svojo vernost v bolezni. Samo enkrat je bil bolan v življenju — za smrt. A bil je zgled potrpežljivosti, le eno besedo je poznal v bolezni: »Naj bo v časi božjo!«
Pomagala je Kotnikoveniu očetu ujega povsem vredna K o t n i k o v a mati Helena. Delala in skrbela je. ljubila in molila. Oče je delil nasvete, mati miloščino. Tako so našli pri Zupancu vsi stiskani in trpeči odprta srca in ljubeznivo pomoč. Petinštirideseto leto sta živela v lepem zakonu, ko je smrt posegla v to zvezo. A ločitev ni bila dolga. Pet tednov za očetom je 2. januarja letos šla v večnost po več nego dveletni bolezni tudi mati.
Iskren slovenski in krščanski duh. ki je vladal v Kotnikovi družini, se je v otrocih in njihovih družinah osmeio pomnožil. Blagoslov krščanskega očeta in matere-mučenice deluje naprej. Daj Bog mnogo takih očetov našemu uarodu, še prav posebno tam gori ob mejil
proslavitvi tega velikega genija prispevati in ; sicer z dvemi koncertnimi prireditvami. 4. fe- j bruarja gostujejo štirje umetniki graške Ura- j nije, v pondcljek 14. februarja pa Sevčikov J kvartet iz Prage.
□	Občni zbor Združenja rezervnih častnikov v Mariboru se vrši v nedeljo, dne 30. t. m. ob 9.30 »Pri zamorcu«.
□	Konkurenca, ki škoduje našemu vinogradništvu. V Mariboru se otvarjajo eden za drugim dalmatinski vinotoči, kjer se prodaja dalmatinsko vino po zelo nizkih cenah. Da krčmarji lahko konkurirajo takim vinotočem, so prisiljeni, da tudi oni prodajajo dalmatinska vina, ki jc znatno cenejše od domačega. Prodaja domačega štajerskega vina radi tega nazaduje, kar ni nikakor v prid domačemu vinogradništvu, čegar obstoj je že itak resno ogrožen. Treba bo nekaj ukreniti, da se zaščitijo domači vinogradniki.
□	Nov dalmatinski vinotoč je bil te dni otvorjen na Aleksandrovi cesti, na dvorišču
i špedicije »Balkan«.
□	Denar je izgubila. Marija K. je izgubila na Glavnem trgu iz ročne torbicc črno denarnico z vsebino 400 Din in 10 šilingov.
Cel/e
•0" Gerent za mesto Celje je baje žc imenovan v osebi g. policijskega svetnika dr. Se-nekoviča. Ako te govorice odgovarjajo resnici, ■■v- 4) javno poudariti, da novi gerent kot občinski funkcijonar ne bo imel za seboj zaupanja ogromne večine mestnega prebivalstva, nc samo, ker bo samo vladi odgovoren uradnik, ampak tudi zategadelj, ker smatramo dr. Senckoviča za izrazitega somišljenika SDS, ki je doživela pri zadnjih volitvah tako katastrofalen poraz. Ako jc to imenovanje dejansko izvršeno, bomo morali v imenu ogromne večine mestnega prebivalstva proti temu odločno protestirati.
•©• Demokrati so skušali pod patronanco visokega političnega uradnika v Mariboru doseči sporazum z opozicijo glede razmer v m-.st-nem občinskem svetu ter tako obdržati meč na magistratu še vedno v svojih rokah. Opozicija, ki je pri zadnjih volitvah zmagala z velikansko večino, je te demokratske namere odbila s tem, da se ni hotela niti pričeti pogajati. Demokrati so v zadnjih mescih l"ko briskanlno postopali s sedanjo zmagujočo opozicijo in po svojih časopisih razne osebe tako blatili, da je postopanje opozicije popolnoma razumljivo in utemeljeno.
Krekova mladina v Celju uprizori v nedeljo dne 30. januarja in na praznik dne 2. februarja t. 1. točno ob pol 4 popoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Celju predstavo »Graničarji ali nedolžna žrtev«, narodna igra s petjem in godbo v 5 dejanjih in 2 spremembah. Med odmori igra in spremlja vse pevske točke »Godbeno društvo železničarjev v Celju«. «Ker jc zanimanje za to igro zelo veliko, se dobijo vstopnice v predprod-»v. v Slomškovi zadrugi (poleg Marijine cerkve) v Celju.
& Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v Celju in celjski okolici, da uraduje referent zbornice v torek, dne 1. februarja 1927 od 8 do 12 v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. (poslopje carinarnice). Stranke, ki žele o zadevah, katere zastopa zbornica, kaka pojasnila, se vljudno vabijo, da se pri njem zglase v določenem času.
PfH|
mestu Kristanov leipak ter ga odstranil, rta bi so videl nai. Toda ni ga bilo več! V bližini so bili komunisti, ki so lepili lepake. Ko je prišel do njih, so ga napadli. Nekdo ga je udaril po glavi. Naš zaupnik jo zbežal, ker so ni hotel pretepati. Komunisti so hiteli zu njim. Nekdo je vanj zagnal pop, ki ga je vzel iz lonca. Prililel je na suknjo, ki je močno fK)škortovana. Zdravnik jo ugotovil lahko telesno poškodbo. V ponedeljek so komunisti grozili s ponovnim pretepom, če bi sodnija kaznovala napadalca. Več teh sodrugov je izjavilo, da so stavili, da bo dobil, ako ga udari, 5 litrov vina, katerega so v nedeljo zvečer v kouzumu tudi popili. Tudi v torek so se še slišale grožnje s pobojem. Rdeči zapeljanci nastopajo, kakor da bi bili v sovjetski Rusiji. Opozarjamo vse naše pristaš«, naj nihče ne hodi ' (>o cesti sam v nočnih urah. Našim ljudem svetujemo, da naj bodo v razgovoru .s tomi ljudmi, ako imajo z njimi kak opravek, kolikor mogočo kratki.
Volitve so izpadle, kakor suio pričakovali Združeni socialisti (Kristan) so zgubili od občinskih volitev par glasov. Demokrati so pridobili 2t glasov. SLS pa je napredovala za 5(1 glasov. Ve6 naših pristašev ni šlo volit. Eni radi komodiiosti, drugi radi slabega pota. Nekateri zavedni pa so kljub temu prišli tudi iz oddaljenih krajev. Vsem, ki so izvršili svojo dolžnost, se zahvaljujemo!
Dol pri Hrastniku. Mnogo naših rudarjev m ni upalo iti volit, ker so se bali zn svojo eksistenco. Vendar pa zna priti čas, ko se bo povrnilo milo za drago. So ljudje, ki se imajo presnelo bati, da ne pridejo njihova dela ua dan.
Trbovlfo
ф Organizatorićno izobraževalni tečaj. Vodstvo okrajne organizacije Dekliških zvez za ptujsko področje je priredilo dne 24. in 25. januarja v društveni sobi minoritskegn samos.ana organizatorič-no izobraževalni tečaj, ki je jako dobro uspel, kajti udeležba je bila iz vsega ptujskega okraja nadvse pričakovanje sijajna. Tečaj se je vršil s tem sporedom: Prvi dan 24. jan.: 1. Delovanje kršč. dekleta v organizaciji. Govoril je o tem |x»slanec dr. lloh-njec. 2. Časopisje in književnost. O tem je razpravljal č g. Hraslelj. 3. Č. g. provizoi Skuhala jo govoril o stanovski žensl i izobrazbi. Popoldne se je od 14. ure dalje vršila debata o predpoldanskih predavanjih. Zvečer se je v Narodnem domu vršila predstava igre »Junaške Blejkec Zaključna slika je predstavljala poklonitev domovini, nato pa ie še sledila serija skioptičnih slik iz Rima. Dne 25. jan. drugi dan, je bila ob 6. uri sv. maša s skupnim obhajilom v minoritski cerkvi. Ob 0. uri |>rvo predavanje o lemi: Deklo v javnem življenju. Govorila jo gdč. Marija Zelenik. Ga. prof. Prijateljeva je raz-jiravljala o dekletu v družini, č. g. kaplan Verbanj-šek pa o dobrodelnosti. Pojaoldne jo sledila zopet debata o dopoldanskih predavanjih in sklepni govor.
© Zadružni tečaj. Dne 24. jan. se je vršil v Brenčičevi gostilni tudi zadružni tečaj posojilničar-jev ptujskega okraja, ki je bil tudi dobro obiskan.
ф Umrli sta ga. Ana Berg in ga. 1. Novosel, krznarjeva vdova.
»Volivni teror«. V četrtkovem >Julru< se (»o« roča. da prihaja na dan nečuven volivni teror, ki so ga izvajali »klerikalni«. Ko' slučaj navaja, da je rudar Jože Fori zvečer |>o7.ival delavce, da vržejo kroglico v napredno skrinjico, kukor dn bi bili rudarji res tako vneti za naše demokrate. Nadalje piše, da ta agitacija ni ugajala rudarju Jožetu Piklu, ki da je zato Forija pozval iz. sobe v kuhinjo in ga v temi toliko časa tolkel, da je obležal nezavesten. Ker je bil članek očividno iiaj>isan, da bi bili ti presneti klerikalci oblaleni med svetom, smo se pri tovariših, ki so skupaj v samskem stanovanju o stvari informirali in zvedeli, da se je med omenje-j nima rudarjema, o<l katerih se eder piše Ivan For{ (ne pa Jože), vnel prepir radi čisto zasebno zadeve in je Fori v spopadu dobil poškodbe na glavi, roko pa nima zlomljene. Politika torej nima s to zadevo čisto nič opraviti.
ф Občili zbor Strokovne sveže radarjev s« vrši v nedeljo dne 30. januarja popoldne ob dolo. čeni uri v tajništvu Jugosl. strokovne zveze na Vodah. Dolžnosl članov je, tla se občnega zbora udeleže.
Slov. K.onfico
Volivni boj je končan. Naše vrlo ljudstvo je tudi sedaj vkljub vsej podli agitaciji nasprotnikov pohitelo samozavestno na volišče in tako odneslo sijajno zmago v konjiškem okrnju. Hvala Vam!
Notico v (petkovem) »Jutru*, da jo konjiško učiteljsko društvo sklenilo pristopiti k Jelenčevemu »Edinstvu«, moramo resnici na ljubo v toliko popraviti, da je za sedaj ta vest še preuranjena. Iz zanesljivega vira vemo. da so se pač vršile pri zadnjih zborovanjih glede tega ostro debate, a končni definitivni sklep se bo izvršil šele pri prihod-« njem zborovanju. Ua pa vse učiteljstvo ni z.a pre-stop, je znano. Značilna je izjava nekoga g. ;iči< telja, ki je dejal: čemu se toliko prepiramo, k» niti sami ne vemo, zakaj pravzaprav gre. Ostanimo raje skupaj!« U|>aino, da bo učiteljstvo sledilo svo* jeinu lastnemu prepričanju, 1er ne bo slepo sledilo osebam, katerim «re le za politiko	. „
Čitalnica? Današnji čas zahteva od vsakep* človeka, da je poučen o vseh političnih, kulturnih, i in gospodarskih stvareh, kar dobi najlažje potom ; časopisov. Ker se pa dandanes vsled slabih finančnih razmer vsakdo ne more naročiti na več dobrih časnikov, pa bi jih rad Čilal. predlagamo, naj bi naše Kat izobraž. društvo ustanovilo čitalnico. Tu bi lahko vsakdo z maliuii stroški prečital vse krščanske časopise in revije. Nekateri naj bi svoje odstopili, ostalo bi naroČili. Soba je na razpolago. Torej I?
Ho q a šla a Slatina
Učiteljstvo in »Edinost«. Komaj da se je za« ključilo zborovanje učiteljev šmarsko-rogaškega okraja, že čitamo v -.Jutru«, da se je pri tej priliki izreklo za >Edinost< celih 45—54 navzočih članov. Lahko si mislimo, kakšen abecednik mora biti dotični poročevalec, ki očevidno ne zna niti šteti, ker bi sicer imenoval določeno številko, lako pa kar nekaj uganjujc. Ali pustimo mu to veselje in recimo, da se to število vsaj približno ujema, toda kaj zaleže to proti onim, ki so se odločno izrekli zoper zopetno uprezanje učiteljstva v Žerjavov politični voz. Radovedni pa smo, zakaj ne omenja govora g. šolskega upravitelja Cenčiča in drugih, o katerih menda ne bo trdil, da so klerikalci«.
Do&îsi
Hrastnik
Umrl je v sredo dopoldne daleč naokoli zmin mesar g. Viktor BirliČ. Bil je močne postave in star šele 82 let. Samostojno je vodil svojo obrt že od leta 1913. Pokojni zapušča mlado ženo in jioldru-go leto staro hčerko.
»Dekle z, biseri« vprizori v nedeljo ob 3 j»o-jioldne dramateki odsek Kat. prosvetnega društva v Logerjevi dvorani
Preteklo nedeljo se je vršil sestanek dekliškega krožka v društvenih prostorih.
Kristunovri so v nedeljo ob polnoči naprej lepili lepake povsod, tn.ko da j" bilo zjutraj vse rdeče. N našo posojilnico so nalepili dva, tri pa pribili z žeblji. Neki naš zaupnik je šel zjutraj k maši na Dol. Ko jo zapazil na posojilnici lepake, jih ie odstranil. Isli zaupnik je prejšnji večer pribil za poskušajo edini lepak naSe stranke nn nok smrekov drog. Drugo jutro j>a je videl na istem
Središče »b Dravi. K a 4 o smo volili? Ne« kaleri mislijo, da je Središče res tako liberalno kot lo številke kažejo. Pa ni. Le odvisno je delom« gospodarsko od nekaterih mogočnežev v našem trstu, deloma pa moralno, ko ne berejo drugega kot liberalen časopis, na katerega verujejo kol na evangelij, .le |wtč lo uobel . — španska bole zon je začela po našem Irgu svoje mučenje tako zelo, la JH) nekod leži vsa družina. Ako bolezen ne preneha, bo Ireba zaradi mnogo obolelih otrok celo šolo zapreti, kot so je to zgodilo v Ormožu. kjer je inešč. šola do 30. t. ni. zaprta. — To-» pla zima. Da ie letos res izredno topla zima. jo dokaz tudi to, da so se kače prorile iz. svojega prezimovališči. Pred dobrini tednom je sredi cesto, ki pelje mimo kleti vinarske zadruge Ljutomerean«, neki voznik povozil kačo.
Našo dijaštvo
l)i.MršRi Orel v Ljubljani vljudno vabi \so svoje prijatelje na skioptično predavanje o Rimu, ki se Ik> vršilo v soboto dno 20 jan. ob četrt n« 8 v Rokodelskem domu. Vstopnine ni — Odbor 1'ija-škega Orla.
Glasba.
Spored rijolinskena koncerta, ki ga priredi Vaša Prihoda v čelrlok dno 3. februarja v Unlonski dvorani: 1. Mozart: Vijolioski koncert v d-duru. 2. Bach: Giaconna. 3. Ernst: vijolinski koncert v fis-molu. 4. a) Mendelsohn-Achron: Na krilih petja, b) Mendelsohn-Cerne; Uspavanka, c) Cliopin-Pčihoda: Noeturno, č) Pagânini: I paljiiti. Na klavirju spremlja umetnika Charles Oerue. Pred-orodaja vstopnic v Matični Knjigami.
3tib»ls; sv. Cirila.
(Kako ga lioino slavili v lavantinski škofiji?)
Po vsej škofiji se je v nedeljo, dne 16. januarja, prel ral s pr./jiice skup ii pastirski list jug'ti vanskih škofov o proslavi 1100 letnice ri jstva sv. Cirila. Na nas je zdaj, da izvršimo, Kur nam naši uadpastirji \ njeni naročajo!
1.	/lasti naj se povsod poživi, oziroma uvede »bratovščina sv. Cir.la 11 .M et n da« (tako se v naši skoîiji iz spoštovanja do Slomška še vedno imenuje; sicer pa je islo, kar po drugod »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«), Oiren eni pastirski li.-i pravi med drug.m: »Z apostols iin delovanjem in s prispevki moramo p opirati misel cerkvenega edinstva. Lepo sredstvo imamo v Bratovščini (Apostcl-stvu) sv. Cr la in Metoda, ki smo jo že leta 1019 t plo priporočii našim vernikom. Pravila te družbe je ponovno pohvalila sv. st« lica. Ta pobožna družba je ra širjena po vseh katoliških slovanskih deželah. To je organiza-cj a, namen ona najširšim slojem, organiza-c ja prepr.sta in lahka. Udje so dolžni vsak dau ne aj malega moliti za cerkveno edin-stvo in vrhu lega vsak mesec darovati prav ma enkos'no vsoto (pol dinarja) /.a potrebe te p božne družbe in se animati za širjenje in napredek Aposlolstva. Ta bratovščiua naj se pri nas ob tem jubileju še bolj utrdi in razširi. V vsnko lia^o ž 'pn io naj se uve le. In vsak zavo .en katolik naj se vpiše v Bratovščino (Apostolstro) sv. Cirila in Metoda.«
2.	Mislit' inornuio tudi na to, kako bomo v cerkvi in v društv h proslavili Cir lov jubile'. Laven insko šk fijstvo je že irdalo žup-nim uradom potrebna navodila. V nedeljo 33. febru?r'a b di povsod prav slovesna sveta maša s skupnim obhajilom Udeležijo naj se je vse verske in katoliške prosvetne organise je z zastavami. Popoldne molitvena ura za 'edini'nje. V ponedeljek 14. februarja, to je na smrtni dan sv. Cirila, pa bodi sv. maša л bi go lovom in po njej l ratka molitev za «dinjenje. Tako verniki ne bodo pri delu nič arrudili. V društvih naj se 1100 letn'ca proslavi 7. akademijami in drugimi prireditvami 13. februarja ali tudi pozneje. Za 5. julij se lxi izdalo še posebno navodilo.
3.	»Kraljestvo božje«, glasilo apostolstva in bratov šč 11e, bo prišlo na župne urade in na nekatere druge naslove te dni. Na vsakih de*-et ud v, ki redno plačujejo članarino, pride p. en izv( d :astonj. List bo i/.hajal šestkrat na leto in je upati, da se bo marsikje
. udomačil. akoravno je dandrnes res preveč listov. Za eue, ki želijo »Kraljestvo božje*- po-eebe naročiti, je letna naročnina 10 Din.
St rimo, l ar vsak zmore, Bog pa daj na pri prošnjo Matere božje in sv. Cirila in Metodu svoj bi gos lov!
V	zadevi spomenika
kralja Petra.
Odbor za postavitev spomen:ka kralju petru I. nas prosi za objavo sledečega pojasnila:
V	dveh ljubljanskih dnevnikih sta v kratkem času izšla članka X. Y.: »Nemogoč prostor za spomenik Petra I. v Ljubljani« in K.: -Raziran park sredi Ljubljane?«. Oba članka sta po vsebini sorodna ter temeljita na neosrovanih trditvah. Zato se v pojasnilo objavljajo sledeči podatki: Žirija (umetniško razsodišče), ki bo ocenjevala osnutke za spomenik, je sestavljena iz umetnikov in strokovnjakov, katerih sodbi bo Slovenija mirno zaupala rešitev tega vprašanja. Nihče ni iz te žirije izstopil. Med njenimi člani sla tudi arhitekt in kipar svetovnega slovesa. Namen spomenika je ovekovečenje osvobojenja Slovenije, ki je zato dolžna hvalo svojemu kralju Osvoboditelju. Noben krožek si ni vbil v glavo kakršnekoli fiksne misli; nobena kaprica par ljudi ne odločuje; okcijo za postavitev podpira celokupa Slovenija z ono enoduš-nostjo, s katero je dočakala svoje osvobojenjc. Ni res, da se hcie spomenik postaviti za parade in defiliranje; ni res, dn se je predpisal lep in velik konj; ni res, da se je predpisalo raziranje t.ga, Kakšen bo spomenik, bo po-kt.'Va ele edino merodajna sodba umetni-$k -irije, ki bo ocenjevala osnutke umetni-ško-tl rokovnega stališča. Za osnutke bo pa v kratkem razpisan natečaj, zato ne more nihče naprej grajati nekaj, česar še ni. V natečaju ne bo predpisana niti oblika spomenika, niti način preureditve trga. Celokupna Slovenija niO'a z zaupanjem pričakovati rešitve vprašanj o spomeniku in o ureditvi trga, ker bodo o teh vprašanjih na podlagi došlih osnutkov sodili član; umetniškega razsodišča nepristransko in zgolj po strokovnih in estetskih vidikih. Končno se pojasniuje, da bodo vsi načrti potem, ko ho umetniško razsod šče povedalo svoj ) končno sodbo, razstavljeni ter se bo celokupna javnost mogla prepričati o dosc/.enem uspehu natečaja.
O stroških preureditve razširjene ver.ti z ozirom na gornje ugotovitve ne morejo imeti najmanjše podlage. O tem, kar ni bilo določeno, nc mor,- biti nobenega proračuna; kar se bo pa določilo (in to bo dobro, za to nam jamči sesta a žirije), bo pa vredno akcijc, ki je v Sloveniji našla enodušen odmev ter je ob vsntranski podpori zasigurana tako, da bo od tega imcia Slovenija dvojno korist, ki se bo odražala v povzdigi njenega domovinskega in narodnega ponosa in pridobi Ivi umetnine p» ve vrste. Celokupno javnost pro-
simo, da podpira stremljenje odbora za postavitev spomenika v vsaki smeri; kdor ima nasvet, naj ga 'poroči odboru. Nikar naj se pa ne razširjajo vesti, ki nimajo nobene podlage in so v stan v. s.amo podirati to, kar se je s trudom zgradilo.
(Prinašamo kakor smo in bomo prinašali tudi kritike, ki morejo stvari le koristiti, ne pa škodovati. — Opomba uredništva)
JfCfMioli&fci svet Verski položaj v Franciji.
Velikokrat se čuie sodba, da jc versko življenje na Francoskem zelo mlačno. Površni opazovalci, ki ostajajo pri gotovih zunanjih videzih kot jih nudi vrvenje v Parizu in drugih vel kili mestih in upoštevajo mogoče še politično razkosunost, delajo radi pikre ouazke na račun francoskih katoličanov. Danes gotovo po krivici. Zakaj verska zavest v Franciji je v 20. stole'ju jako zrastla.
Res je, da vlada v deželi veliko pomanjkanje duhovnikov. A to spričo poldrugstoletne agitacije proti cerkvi ni nič čudnega. Ze 11e kaj desetletij se mora borili cerkev z državo za s--oje osnovne pravice. Navzlic temu se op;:," i v zadnjih 14) letih globok prerod verske zavesti v Francozih. In sedaj vidimo, kako se katoliki v prvi vrsti trudijo, da bi izpolnili to vr::el pomanjkanja duhovščine z intenziv-I nim prizadevanjem, da bi dobili dovolj du-' liovniškega naraščaja, in pa 7. lajiškim apo-stolatom.
Sicer pa je gorečnost francoskih katoličanov zelo velika. Najboljši dokaz za to so številni svetniki. Izmed 18 svetnih duhovnikov 19. s'olelja, ki so že svetniki bležeui ali častitljivi, je 9 Francozov. Med redovniki in redovnicami štejemo 8 Francozov in 10 Francozinj — in redovnice 19. stole'ja, ki so do-zdaj proglašene blaženim in ki jih je papež Pij XI. povzdignil do oltarske čast', so v«e le Francozinje.
Na duhovščini sloni največji del ne le pa- i stirskega ampak tudi društvenega delovanja, j Sad tega dela je ocilen v velikem narastku : članstva raznovrstnih katoliških društev Mladinska zveza -Association catholiciue de la Jeunesse française« šteje danes nad 120.(1)00 j članov. Telovadna in sportska zveza 2 Fédéra'ion gymnastique et sportive, des Patronages de FraïK-e- ima 50 krajinskih enot, 2000 , društev »n nad 200.000 članov. Krščanska de- | lavska zveza »Confédération française dos Travailleurs chrétiens . združuje 578 sindikatov in 140.000 članov. Francoska zveza krščanskih sindikatov trgovskega m obrtniškega značaja šteje nad 50.000 članov. Ženske strokovne zvtz.e imajo nad 40.000 članic itd. — Če pomislimo, da so te organizacije največkrat stare komaj par desetletij in leto za letom naraščajo, moramo reči, da se vrši tu ogromno delo ki ni le strokovno-organizato-ričnega, temveč zlasti tudi verskega značrja. Kajti prvo je povsod poživitev verskega živ- . Ijenja.
Nekako merilo za to so velikonočna in mesečna obhajila. In tu se pol aže presenetljivo dejstvo, da so slušatelji nekaterih visokih šol, kol nornialke za profesorje, politehnike i. dr. po veliki večini vestni izpolnjeval« verskih dolžnosti.
Tudi statistika novih cerkva je kaj poučna. Ob koncu svetovne vojne je bilo 2500 cerkva uničenih ali poškodovanih. Izmed njih je Lila po 5 letih ena petina že zopet pozidana, druga pelina pa še v delu, tedaj skupno okoli tisoč cerkva. Ali ui to najlepši dokaz, da so francoski katoličani res versko vneti, ker jim je bilo gotovo težko poleg stroškov za obnovo lastnih domov žrtvovati še takšne velikanske vsote za verske namene I V zadnjih 25 lelib je bilo sploh sezidanili v Franciji več svetišč kot v dveb prejšnjih stoletjih. Največ je bilo posvečenih sv. Ivani d' Arc in pa presv. Srcu Jezusovemu.
V Parizu sametn je nastalo v zadnjih 20 letih 33 novih župnih cerkva in 58 drugih. Ko je v celem 19. stoletju imela skrb z.a zidavo cerkva država, je postavila od 1804 do 1904 v Parizu le 23 cerkva. Kaj je to proti skoraj sto cerkvam, ki jih jO ustvarilo ljudstvo zadnjih 20 let iz las'nih sredstev?
Kar se tiče Pariza, je treba vzeti vpo-štev, da živi ondi lucii mnogo drugovercev, protestantov, zidov itd. zlasti pa izredno veliko tujcev (samo teh je nad 700.000). ki po večini niso katoličani. Na njih račun gre v veliki meri tudi neverski izgled velemesta, da i je resnica, da ,ie posebno v nekaterih delavskih predmestjih verska zavest zelo pomanjkljiva in bo treba še velikih naporov, da se le ljudske množice zopet prekvasijo v krščanskem duhu. Napredek je pa v celem Parizu očiten, kot izhaja iz števila krstov. V lelih 1006. do 1916. je bilo počez 50% otrok kr.'čenih, v lelih 1916.—1919. že 63%, v letu ИШ. pa 72%. Samo v letih 1905.-1912. je bilo privedenih 500.000 ljudi z.opet k cerkvi.
Miselnost kakega ljudstva se ne da spreobrniti v četrt v [K>I stoletja. Vendar — sodeč j po uspehih zadnjega časa — smerno upati, da bo med Francozi kmalu zopet prevladal verski duh, kar bo našlo	ludi v javnem
življenju.	—k
(i I? i PA NA ANGLEŠKEM.
v London, 27. januarja. (Izv.) V 105 največjih mestih na Angleškem ter v Walosu je umrlo prejšnji leden na gripi 707 oseb.
Socialni vestniR
Popravljeni pravilnik za bratovske sk'adnice.
V	mesecu januarju se je zopet sestala anketa v Belgradu, da razmotriva o pravilniku /a bratovske sikladnice, katerega je izdal nekdanji minister za gozdove in rudnike dr. G. Žerjav. Pravilnik je bil jako pomanjkljiv. V glavnem se jo izročila uprava bratovskih skladnlc podjetjem, delavstvo bi bilo v glavnem odboru v manjšini. V slučaju redukcij obratov aii sličnega je lahko podjetje rudarja — čeprav mnogoletnega člana — odslovilo brez kakšne pokojnine ali odškodnine. To se je posebno razvidelo pri lanskih redukcijah. Na kr, nske slaroupokojence so pa sploh pozabili in vidiš danes v Trbovljah okoli tisoč teh staroupokojencev, ki dobe od 5—44 kron avstrijske veljave pokolnine! Gotovo je rudarsko glavarstvo v Ljubljani, kakor tudi glavni odbor bratovskih skladnic največ kriv, da je pravilnik v taki obliki prišel na dan.
Pa bil je tu in s 1 januarjem 1925 stopil v veljavo. Proti njemu so se uprli z vso silo rudarji in dosegli, da se popravi. Glavni odbor jo imel v Ljubljani na rudarskem glavar-: stvu predlanskim in lansko leto več sej, kjer j so pravilnik obdelali in predložili razne izpremembe. Iz vsakega rudarskega glavarstva-! oki 1 ša sta bila izbrana po en zastopnik delavcev in en л i in i k podjetij za anketo mi-I nistrstva v Bc! adu. Pri prvem sestanku so pa skleu li, da bo treba napraviti popolnoma : nov osnutek, ki bi bil v veljavi za vso državo, I za p ^amezne pokrajine se pa sestavi tudi : nel a' šen sub-pravilnik, ker ima vsaka po-j krajina v državi dobre in slabe strani; ta pravilu k pa mora biti v soglasju z glavnim pravilnikom.
Sestava novega osnutka pravilnika je bila poverjena g. dr. Obersnelu z Jesenic in se mora pri uati, da se je z izdelavo požuril, tako da je bilo mogoče sklicati anketo, katere so se udelež ii rudarski glavarji iz Ljubljane, Zagreba. Splita in Belgrada, kakor tudi zastoj-n ki podjetnikov in delavcev že ta mesec. Od glavnih točk, katere smo v začetku nave-gli, se bosta dve izpremenili v korist delavcev. ua- reč edpust delavca z večletnim članstvom. Po novem osnutku delavca ne bodo mogli odpustiti brez penzije ali odpravnine; torej oftane tako kot govori stari pravilnik še iz leta 1894. Ta točka je za delavca velevažna in je g. Sober iz Zagorja kot delavski zastopnik polagal največ na to, da izpodbije Žerjavov pravilnik. Stari upokojenci se uvrstijo v V. kalegorijo delavcev, to so mlajši zunanji de'avci, dninarji in starejše delavke. Potemtakem bo dobil staroupokojenec s 30 službenimi leti 400 Din na mesec, drugi seveda inanj. Velika napaka pri tej odmeri je pa to, da se je odmerila pokojnina na to vsoto samo v slučaju, če nima 300 Din mesečnih dohodkov ali kakšne druge zaslombe v družini. Da se s MO Din ne more preživljati, posebno, če in.a družino, se razume iu bi bilo na mestu, da odpade vsaka pr pomba k tej ponziii, kot je pri novih upokojencih, ki dobe po 800 Din, z.raven pa «e lahko zaslužijo po strani, kolikor jim je drago. Zopet se je pa tu pozabilo na oue upokojence 7. mesečno plačo, ki bodo zelo prikrajšani. Gotovo je še čas, da se to popravi, dokler novi pravilnik ni sankcioniran. Povišanje peuzije se bo krilo z višjimi prispevki podjetja in delavcev.
V	upravnem glavnem odboru bo pa imel po novem pravilniku govoriti podjetnik s svojo v-елпо iu bi do delavci lu zelo udarjeni. Pri anketi se je pa opazilo, da imajo u. pr. v Bosni kakor ludi po drugih pokrajinah veliko bolje urejene pokojnine kot pri uas in so njihovi zastopniki našim očitali, kaj da so delali po vojni, ko je bil najboljši čas, da bi delavske razmere izbol.šali.
BONAIUTI SE VRNE V KATOLIŠKO CERKEV?
v Rim, 27. jan. (Izv.) Pred nekoliko dnevi se je v katoliških krogih razširila vest, da se namerava vrniti v kato'išl.o cerkev vseučili-ški profesor Ernesto Bonaiuti, ki je bii 1. 1925. radi svo'ih heretičnih spisov izobčen iz katoliške cerkve. Ta vest se v vatikanskih krogih še ne potrjuje. Zdi se, da je dala povod tej vesti nova Bonaiutijcva knjiga o Lutru, v kateri zavrača pisatelj svoje trditve med predavanji na univerzi in se strinja glede presoje Lutra in njegovih naukov s kaailisko Cerkv:jo. Vendar še ni gotovo, ali bo Bonaiuti tako dosleden, da bo svoje dosedanje nauke preklical ter se nato vrnil v katoliško cerkev.
PRIĆETEK POGAJANJ ZA ROMUNSKO-ITALIJANSKO TRGOVINSKO POGODBO.
v Rim, 27. jan. (Izv.) Fo včerajšnji ofici :!ni otvoritvi pogajanj za trgovinsko pogodbo med Romunijo in Italijo stn se danes obe delegaciji sestali na prvem sestanku v prostorih ministrstva za nnrodno gospodarstvo. Razprava se jc vršila na podlagi splošnega načrta, ki ga je včeraj predložila italijanska delegacija. Pogodba naj bi uredila predvsem trgovsko izmenjvo, pa tudi železniški in pomorski promet. Ma-nuilescu ostane v Rimu le 5 do 6 dni ter prepusti pogajanja v podrobnostih posebni tehnični komisiji. V Rim se vrne šele ob zaključku pogajanj.
v Praga. 27. januarja. (Izv.)- Vse tri plzenske pivovarne so preteklo leto producl- 1 raie 1,036.785 hI piva, dočiin so leta 1925. ! PioduciraJe 1,028.585 hI piva.
Oblastne skupščine in kmetijski pouk.
Prexl vojno je bilo kmetijsko šolstvo v rokah deželnih odborov, kar se je izka alo kot zelo praktično in umestno. Kmetijske lo so bile času in kraju primerno urejt ie in so popolnoma upoštevale kmetijske razmere v deželi, če so se tekom let pokazale kake pomanjkljivosti, so se lahko in hitro izravnale. Dandanes pa žal naše kmeti.,,-ko šolstvo na-aduje, ker se mora tudi v podrobnostih ravnati po šolskih j>redpisih iz Belgrada, izdanih za celo državo in sicer na podlag' dosedanjih izkušenj 11a kmeti skih šolah v Srbiji. K temu prihaja še naš zastareli državni računski zakon, ki ovira vsak gospodarski napredek na državnih posestvih 111 zavodih.
Kmetijske šole ne morejo biti enotne po celi državi, ainpak se mora njih ustroj prilagoditi krajevnim razmeram in potrebam, h. tega razloga spadajo tudi v upravo oblastnih skupščin. To bo v Sloveniji tem lažje doseči, ker so bili ti zavodi itak deželna imovina. Država bo pač morala prispe« iti k njih vzdrževanju, izvajala bo lahko tudi nekako nadzorstvo, toda v njih upravo in organizacijo se ne bo smela vmešavati. Ravno glede teli zavodov čaka oblastno upravo precej dela, da se uredijo tako, kakor to zahtevajo današnje razmere. Predvsem bo treba nanovo vpeljati zimske šole, ki so bile našim kmetijskim razmeram najbolj prikladne. Obnovili bo krajše tečaje o posameznih panogah kmetijstva in prirejati poč.tniške te;'"je za učitelje, da .se pridobijo za delo v kmetijsko nadaljevalnih šolah itd. So tudi še druge naloge, ki čakajo kmetijske šole na polju pospeševanja kmetijske produkcije, ki jiii žal dandanes zamorejo vodstva izva ati le v mali meri, ki so pa vendar izredne važnosti za kmetijsko ' gospodarstvo.
Drugi važen del kinetijsko-strokovnega pouka je gospodinjsko šolstvo. Tudi te spadajo v delokrog oblastnih samouprav, kajti samo v njihovih rokah se lahko razvijajo v smislu polreb kmetskega gospodinjstva. Podpirati bo treba dosedanje gospodinjske šole, ki so vse v zasebnih rokah, posebno pa skrbeti za naraščaj gospodinjskih učiteljic, ki jih danes vsepovsod primanjkuje.
S tem v zvezi so gospodinjski iečaji po deželi, ki jih jo pred vojno vpeljal deželni odbor iu jih po prevratu nadalje prirejajo ob-laelni veliki župani. Tudi te velevažne ustanove bodo oblastne samouprave lažje iu bolje vodile nego dv.avue oblasti, ki jim vsak čas zmanjka potre', nih sredstev. Poudariti Ireba, da imajo ti gospodinjski tečaji po deželi izredno velik pomen za napredek našega kmetskega gospodarstva tako v materielnem kakor tudi v kulturnem oziru.
Izredno važno je tudi kmetijsko-nadaljo-valno Šolstvo, ki se danes vzlic stremljenju in naporom od raznih strani ne da primerno po-živeti. Glavni vzrok leži v pomanjkanju kmetijsko izobraženih učiteljev kakor tudi sredstev za njih prireditev, medtem ko je na deželi že dovolj zanimanja za ta pouk. Bodoče samouprave bodo pač morale resno vzeti v roke to vprašanje in ga dovesti do cilja, kajti od tr.kega pouka kinetske mlati 110 bo v prvi vrsti odvisno, kake ктебке gospodarje si vzgojimo.
Kmefjska preizkuševališča so važne ustanove, ki igTajo v modernem kmetijstvu izredno važno vlt-go. Brez. takih ustanov je ne-m goče pravilno pospeševanje kmetijske produkcije, zaraditega bodo tudi oblastne skupščine morale dobiti primeren vpliv na le zavode, oziroma jih uporabljati v gorenji namen. Pri tem prihajajo vpoštev ra-en kme-tijsi.o-kemičnega zaveda tudi bakterijoloski zavod in rastlinovarstveni zavod, katera se morata šele ustanovili. Neobhodno sta pa potrebna zaradi proučevanja rastlinskih bolez-11, in škodljivcev ter ugotovitve načina zdravljen a bolezni in obrane, proti škodljivcem.
Bivša deželna posestva je ob prevratu prevzela dežela v svojo upravo, morala jih bo pa vrniti oblastnim samoupravam, ki se smatrajo kol dediči bivših deželnih odborov. Ti objekti bedo lahko služili Lot vzorna posestva ali pa kot rejska središča za plemen-ko živino, ali kot semenogojske postaje ali v kake druge za kmetijstvo važne namene. V vsakem pogledu bo samoupravi dana možnost izrabiti ta posestva v korist celokupnega kmetijstva v oblasti, zato jih nikakor n. podcenjevati.
Tu so navedene nekatere naloge 11a polju kmetijskega pouka, ki čakajo oblastne samouprave, da jih začno izvajali.
OBSOJENI ČESK) POSLANCI.
v Praga, 27. jan. (T/,v.) Danes popoldne se je prcg'asila razsodba v procesu proli članom češkega pailamen'a, ki so na seji parlamenta od 19. junija 1926 hoteli divjanjem preprečiti sprejem zakona o kongrui. Haruš in Jilka sta bila obsojena na štir.mesečno ječo, Safrnnko pa na tromeeečno ječo, poostreno г enkratnim postom v mesecu. Ka/.en morajo obsojenci brezpogojno odsed . Poslanca Kribich in Kneijzkih sta b:la oproščena.
GRIPA NA MAŽARSKEM.
v Budimpešta, 27. jan. (Izv.) Včeraj so olxilelc štiri osebe na gripi, med temi iri bolniške strežnice. Tekom današnjega dne rta nastopila dva smrtna slučaja radi obclenja na gripi. Tekom včerajšnjega dne ie iskalo zatočišča v bolnicah 59 oseb, ki so obolele 11a gripi.
Kulturni pregled
Kakšna bo naša bodoča srednja šola.
Odbor za pretres predloženega ministrovega načrta za našo bodočo srednjo šolo je torej izvoljen; SLS je poslala v ta odbor po-danca A. Sušnika, po poklicu gimnazijskega profesorja. Z največjim zanimanjem bomo za »ledovali borbo, ki se bo razvila. Kje pa se aajbolje poučimo o tem aktualnem vprašanju? Prosvetni minister predlaga — kolikor smo izza kulis zvedeli — enotno nižjo srednjo šolo, pa vendar ne več, kakor je zahteval minister Pribičevič, štirirazredno, ampak le tri-razredno (tako da bi se v 4. razredu pričelo cepljenje v humanistične ter realne razrede). V prvih treh razredih bi se poučevala zelo obširno materinščina, od 2. razreda dalje tudi še francoščina. Razlogi, ki jih ta načrt vlade navaja, so navedeni v brošuri v. š. nadzornika Joe. Westra »Kriza naše srednje šole« (str. 88). Nasproti vladnemu načrtu stavi Wester dobro utemeljene proti razloge, ki govore za to, da imej enotna nižja srednja šola skupen samo en razred, prvi; v 2. razredu naj se pa že vsekakor prične delitev v humanistični, realnoginmazijski in či-storealni zavod. Skrajno napačno je tudi, ako se po vsej državi — čisto v centralističnem duhu — uvede pouk samo francoščine. V Sloveniji n. pr. vse razmere naravnost vpijejo po uvedbi nemščine kot obveznega tujega je-iika. O tem navaja nepobitne razloge Westro-va knjižica str. 29—34.
Navedena brošura nam je prišla ravno o pravem času, in spisal jo je strokovnjak, ki že 28 let zasleduje in pozna ustroj srednje šole vseh držav.
>Vsa bodočnost našega naroda je odvisna od dobro urejene з r e d n j e šole,« kliče srbski gimnazijski ravnatelj R. Vrhovac (str. 37).
Brošura »Kriza naše srednje šole - (spisal Jos. Wester) je ravnokar izšla, kakor smo v »Slovencu« že 16. t- m. naznanili in se dobi v vseh knjigarnah. Stane 12 Din. s pošto 14 dinarjev.
Cfubljansteo pleđiiče
DRAMA
Petek, 28. januarja: PRI LEPI KRCMARICI D. Sobota, 20. januarja ob 15. uri pop.: KOVARSTVO IN LJUBEZEN. Dijaška predstava po znižanih cona li. Izven.
Nedelja 30. januarja: PAHLJAČA LADY WIN-DERMKRE. Ljudska predstava po znižanih cenah. Hven.
Pondeljek, 31. januarja: PRI LEPI KRCMARICI. Red A.
Torek, 1. februarja: Zaprto.
Sreda, 2. februarja ob 15 uri pop.: SLABA VEST. Ljudska predrtava pri znižanih cenah. Izvon.
OPERA.
Petek, 28. januarja: PLES V MASKAH Red E. Sobota, 29. januarja: GROFICA MARICA. Ljudska
predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 30. januarja ob 15. uri pop. TEREZINA.
Ljudska predstava po znižanih conah. Izven. Pondeljek, 31 januarja: Zaprto Torek, 1 februarja: MANON. Red D Sreda. 2. februarja ob 15. uri- TANNHAUSER. Ljudska predstava po znižanih conah Izven.
.'ki LEPI KRCMARICI.
(La Locandiera.)
Komedija v treh dejanjih. Spisal Carlo Gol-rtoni. Poslovenil dr. VI. Knat'tič. Režiser M. 1'ugelj.
lioldoJii nas tu ne zanima kot nasprotnik okorele comniedie dell'arte in kot utemeljitelj klasične italijanske komedije, ampak kot izrazit sodobnik poznega baroka, ki ga označuje radona! istično pre tkana zgradba z ozirom na končni efekt; v fabuli 5e igra s situacijami v katerih odkriva splošno človeške in časovne resnice. Vsa >Krčmaricat sloni ua dovtipu, kako poslane vitez Ripatratta, robusten sovražnik žensk, naenkrat neutolažljiv ljubimec. Kar je drugega, je bolj vzročje, značilna časovna pestrost, lahkotno življenje iz golantne dobe, ki v literaturi pozna samo eno stran: kako višja družba brezskrbno uživa življenje in se muči v prav malenkostnih skrbeh. Da Goldonijevo Krčmarico« vsebinsko in oblikovno Se točneje označim, jo postavim med oba nam dobro znana francoska ognja: Moliera in Baumarchaisa. Goldoni je komedijo človeškega značaja posnel po Molierovih tipih, vendar ni tako sočen v domislekih kakor je umen risar značaja. Zato je njegova kompozicija virtuozno umerjena in matematično pretehtana na končno zavozlano situacijo vseh treh zaljubljencev hkrati: Duh, ki veje iz te komedije pa tudi močno spominja na revolucionarnega demokrata Baumarchaisa, ki je v Figaru osmešil plemstvo, birokracijo in vos driižiibni red. Isto evropsko ozračje — dasi ne revolucionarno usmerjeno — diha iz iKrčmarice . Na demokratični osnovi doni tudi ta igra, saj se premetena lieplentska ženska igra s tremi ljubezni željnimi plemiči in vsem obrne hrbet. Značilne za to stran igre so zlasti neštete smešne situacijo, v katere zaide vedno denarja suhi marki Forli-popoli.
Naša uprizoritev je v prvi vrsti v toliko uspela, du je občinstvo že dvakrat napolnilo gledališče. Mogoče se je tudi zanimanje za gledališče zadnji čas v splošnem nekoliko dvignilo. Delo občinstvu ugaja in se dobro zabava ob njem. Načelno se nam vendar uprizoritev te igre za letos ne zdi ekonomična že glede na celotni gledališki spored, če pomislimo, da smo letos že gledali Skopuha, da k isti oblikovni smeri moramo šteti Kovarstvo in ljubezen in da je prišel Goldoni, ko ob istem času gledamo v operi Figara in Cosi fan tulte. — Vedno iste podobe, isti vzduh baročnega klasicizma. Kar se tiče uprizoritve kot umetniškega uspeha, vemo, da bi bil lahko popolnejši, če bi bile nekatere vloge v drugih rokah. Režiser gospod Pu gel j je bil skromen in ni šel islcil ljudi po potrebi, ampak jih je našel po razpoložljivosti. Ga. Juva-nova kot Mirandolina zadovoljuje: zajela je precej enotno in smotreno podobo. Skušala pa ie biti boij realistično verjetna, doëim bi bilo treba komedijske pretehtanosti še pridati Živi komedijski fleruri uodaiata ffdï. De belin kov* in trdi!. M.
Zanimivosti
Danilova kot gledališki igralki. G Cesar kot vitez Ripafratta v začetku ne priteguje, šele kot zaljubljenec je izoblikoval boljša mesta; najbolj moti njegov predomači ton, ki se tu ne prilegu. Še manj se strinjam z igro g. L i p a h a kot markija Forlipopoli, ker se ni povzpel do prave karakterne smešnosti; kaže samo dobro voljo do nje in bolj učinkuje s samo situacijo. (Dober bi bil g. Rogoz ali g. sest, ki letos v igri še ni nastopil.) Med moškimi najbolj zadovoljuje g. Gregorin kot grof Albafioritta; njegova igra je res usmerjena v stilu dela. G. Med v en podaja Fabrizia v svoji gladki, vedno komedijski maniri, kaj novega ni pokazal. Pirro g. K o s 1 8 a je nekoliko pregrotesken. — Tudi glede scene je g. Pugelj zelo skromen režiser. Skoraj ne veni, da bi bil že kdaj kaj posebnega zahteval. Topot se je zadovoljil celo z enojno ne-stilno sobo, ki učinkuje zelo neskladno. Ce že sceno postavim realistično, ne smem trpeti, da bi ubijala igro. Skratka: zunanji uspeh igre je neoporečen, nismo pa v isti meri zadovoljni z umetniškim, ker vemo, da bi bila igra pri pravi zasedbi in boljši stilnosti lahko popolnejša.	F. K.
Mariborsko gledišče
Petek. 28. januarja: Zaprto.
Sobota, 20. januarja ob 20. url' M\NON Ab. C.
Kupona. Znižane cene. Nedelja. 30 januarja ob 15. uri: REVČEK ANDRE J CE K. Prvič.
Oh 20. uri: GROFICA MARICA. Kuponi. Gostuje g. Vekoslav Janko.
Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo dne 30. januarja |>o]>ol<lne so vprizori priljubljena ljudska igra s petjem in godbo »Revček Andrej-ček«, zvečer pa se ponovi »Grofica Marica«. Pri tej predstavi gostuje član ljubljanske opere g. Vekoslav Janko v svoji veleuspeli vlogi sluge Penižka.
Člana mariborskega gledališča gdč. Marica Lubejeva in g. Haroetovič sta gostovala v sredo dne 26. januarja z velikim uspehom v opereti >Orlov* v zagrebškem gledališču v Tuškancu.
Cfudslki oder
» Ljubljani
Nedelja, 30. januarja ob 3. uri pop.: HANICE POT
V NEBESA.
Knjige in revije
Ljudska knjižnica, ki izhaja v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani in prinaša najboljše svetovne povesti v lepih slovenskih prevodih, nam je podala pravkar dva nova zvezka in sicer: 24 zvezek A. Marby, H a n k a. Lužiško srbska povest. Cena 22 Din, v celo platno vezan izvod z lepo naslovno sliko pa 30 Din. Ta lepa povest nas bo zelo zanimala, posebno zato, ker se godi med lužiškimi Srbi t. j. malem ostanku nekdanjih polsrbskih Slovanov Lužiški Srhi stanujejo na ozemlju približno tako velikem kakor polovica nekdanje Kranjske dežole. To ozemlje leži eredii Nemčije, kakih 80 kin južno od Berlina. Četudi od vseh strani obdani od Nemcev, ljubijo lužiški Srbi svoj slovanski jezik in svojo narodnost nad vse. Branijo se krčevito in vztrajno pred nemško poplavo, <1 asi nima njih jezik pred državo In javnostjo nobenih pravic Lužiški Slovani imajo svojo veliko zgodovino in mnogo slavnih mož, kt so si pridobili neprecenljivih zaslug za svoj narod in svoj jezik. Ont nočejo utoniti v nemškem morju; vse to nam silno lepo opisuje naša povest, kii je nadvse zanimiva posebno za nas Slavence, ki so hočemo seznaniti z našimi žilavimi slovanskimi brati na severu.
26. zvezek Ljudske knjižnice pa nudi Joža Lavrenčičev prevod mladinske povesti »Storžek; in njegovo burkasto življenje, ki jo je spisal slavni italijanski mladinski pisatelj Carlo 1л>-rencini. Prevajalec sam pripoveduje, da je mladina kar oblegala knjigarne kadarkoli je izšla kaka nova knjiga tega znanega pisatelja. Ta zvezek Ljudske knjižnice velja 14 Din, vezana v platno pa 22 Din. O oboh novih zvezkih Ljudske knjižnice bomo še kaj več spregovorili.
KONCERT LJUBLJANSKIH KONSERVATO-R ISTO V.
Ljubljanski konservatorij se v javnosti prav zelo redko imenuje. Drugi konservatoriji, postavim zagrebški, aktivno posegajo v glasbeno življenje naroda, delujejo z iniciativo tudi izven uradno začrtnih mej. Pri našem ne čujeino o tem ničesar! Naši mladi skladatelji so ljudje, ki jih v šoli brzo absolvirajo; izven nje pa ne najdejo nobene očetovske roke, ki bi talente zbirala in vodila, prepuščeni so samim sebi in mnogi nataknejo glasbo zato na kol ali pa gredo v — Prago. O skladateljskem naraščaju pri nas na polju posvetne muzike nihče ne vodi računa!
V sredo, dne 26. t. m., so v Filiharmonični dvorani štirje gojenci konservatorija priredili koncert s programom Tartini, Saint-Saens, Chopin, Smetana, Debussy, Dawes. Kfička. Tartinijev moderno opremljen in težki Saint-Saensov koncert, Debussyjev. En bateau in salonska h asa Davves-Kfička je v violinskem partu odigral K Rupel, učenec prof. J. Šlaisa. Pokazal je solidno tehniko in precej interpretacije. Mladi Ment vzbuja najlepše nade; ko se bo osamosvojil in si privzgojil pravi stilni fut (njegova neoroniamtična interpretacija tako Debussyja kakor tudi Tartinija golovo ni njegov greh — Ljubljani manjka najmanj mu-zikološka stolica!). Na klavirju je spremljal Li-povšek ne preveč oživljeno, sicer s precejšnjo tehniko. za kitero se pa bojim, da ne bi ušla iz okvirja stroge discipline .. potem preveč pednliziranja, ki da nejasno, megleno igro. Ici v novejšem času moti. Tretji gojenec, ki je odigral Chapinovo Po-lonezo v C-inolu (ne v g, kakor pravi program 1) je pokazal v interpretaciji jako Ravnikov vpliv (neoromantika), isto tudi gna Valjalo, ki pa ima dobro šolo v pedalu in pri kateri zveseli kristalno jasna fina igra. ki ne išče lažiefektov s pretiranjem l>edala. Ta pedal mislim, je velike važnosti; z njim se da podčrtati harmonični brez njega linearni značaj; moderni pinnisli ga uporabljajo redko, nikakor ne pri vsaki menjavi harmonije.
Gojenci so pokazali precej znanja in tudi umelnostne ambicije, kar gre na hvalo prof. šla i su in Ravniku, čijih vplivu eo učenci tako prežeti, da ju moremo smatrati za dobra pedagoga j in učencem priljubljena. Le da bi se naš konservatorij še kaj več pobrigal za našo glasbo, ka-i kor se! Ze nekaj, če nam vzgoji par pianistov in : goslačev
na leto, toda Če je v vseh drugih ozirih mrtev faktor na |>olju našega glasbenega dela — je to slabše vrste urad (Beseda ne gre na rovaš države, nego vodstva in profesorjev, ki ne smatrajo za potrebno, naj mož stori kar more. ne-I eo le. kar ie dolžan!)	V
SAMOTNI OTOK ABI) EL KRIMA.
Junaškemu in premetenemu voditelju rif-slclh Kabilov so Francozi, kakor znano, določili otok Reunjon za kraj prognanstva. Zelo vesel ga ne more biti, kajti kljub obilici palm in cvetlic je ta otok sredi indijskega oceana vendar le strašno samoten. 400 morskih milj južnovzhodno od Madagaskarja leži otok, ki v pravem poifienu besede sanja in spi. V »metropoli«, to je mesto St. Denis, ki šteje 25.000 prebivalcev, ni po osmi uri zvečer videti živega bitja na ulici. Gotovo manjka živahnemu Marokancu razvedrila v takem zaspanem kraju. Reunion je kompaktna masa vulkanskega gorovja. Ker manjka dobrih pristanišč, paro-brodi tu ne pristajajo in kaj naj bi tudi iskali? Življenje je precej drago. Na otoku pridelujejo le sladkorni trst, vanilijo in kako. Veliki nasadi se razprostirajo na gorskih pobočjih, ki so last bogatih pariških trgovcev, katerih pa Je le malokdo otok kdaj videl. Tudi rum se na Reunionu producira, zato igra med domačini alkohol precejšnjo vlogo. Vsega prebivalstva je 170.000, 60.000 je zamorcev. Nekaj dobrega pa ima ta otok, namreč, tu ni ue kač ne podgan, ravno tako je otok brez nadležnih žuželk. Na drugi strani pa so tukaj doma močni viharji in ob obrežju nevarna mrzlica. Razen St. Denisa so na otoku še štiri mesteca, ki imajo vsa imena po svetnikih. To so St. Paul, St. Pierre, St. Benoit in St. André. Mala železnica veže ta mesteca z glavnini mestom St. Denis. Upravno je Reunion francoski département ter pošilja 2 poslanca in enega senatorja v pariški parlament.
ZGODOVINA ALI PRIPOVEDKA?
Slavni Napoleonov vojskovodja maršal Ney je bil, kakor znano iz zgodovine, 7. decembra 1815 v lukseniburškem vrtu v Parizu radi veleizdaje ustreljen. Do danes pa se med Francozi trdovratno vzdržuje vest, da je bilo usmrčenje maršala le navidezno ter da je maršal po justifikaciji« z vednostjo francoske vlade šel v Ameriko, kjer je ustanovil neko šolo ter tam umrl v visoki starosti. V državi North Carolina v Ameriki je bil učitelj Peter Ney splošno znan pod imenom maršal Ney. O svoji preteklosti ni rad govoril- Pri steklenici vina pa se mu je jezik razvozljal in takrat je zopet vojeval svoje vojne pohode. Oh neki taki zgovorni priliki je povedal, kako je bilo z njegovo usmrtitvijo. Izbrani so bili za ta čin vojaki, kateri so maršala posebno ljubili. Dobili so ukaz, da streljajo v zrak. Njemu samemu pa so sporočili, kako in kaj nameravajo. Ko je bila salva izstreljena, je Ney padel nn obraz, zdravnik je potrdil, da je mrtev, nakar so »Iruplo« izročili njegovim prijateljem, da ga pokopljejo. Preoblečenega so ga spravili v Bordeaux, odkoder je 1. 1816. odrinil v Ameriko. Nekega dne je med poukom prejel obvestilo, da je vojvoda reichsštatski, sin Napoleona in Marije Luize, umrl. Silno se je pri tej novici razburil ter zaklical: »Sedaj so pa vsi moji upi pri kraju.c Ko je 1. 1846. umiral, so bile zadnje njegove besede: »Bas-sieres je padel, garda je premagana — sedaj rad umrjem.« Njegovi prijatelji so mu postavili spomenik z napisom — maršal Ney.
DARILA PISMONOŠE OB NOVEM LETU.
Pri nas je uavada, da ob novem letu obdani emo ne samo pismonoše, ampak tudi druge osebe, katere so nam skozi leto napravile kake uslužnosti. Tudi na Angleškem je ta navaaa. toda ne na Novo leto, ampak na tako zvani »Boxing day , to je na naš praznik sv Štefana. Angleži bogato obdarujejo ta dan posebno svojo služinčad, katera se že vnaprej veseli tega dne. Neki angleški pismonoša sedaj pripoveduje v angleškem listu, kaj je letošnji božič vse prejel kot darilo za novo leto. »Kaj, za novo leto naj vam dan,« me je natiru-lila neka postarna gospa, »ko ste mi pa zadnje čase prinašali same račune iu položnice!« Kaj sem hotel drugega kot oditi, čeravno sem vedel, da ni res tako hudo. Neka druga gospa mi je dejala, da bi mi rada kaj dala, toda sedaj ne, in sicer zato ne, ker sem pred kratkim ozmerjal njenega »Finetelja«. Ko se bom spo-koril in ne bom psa nič več žalil, potem že kaj dobim. Rekla je, da sem psa nahrulij z besedami: »Poberi se, umazanec grdi,« toda ne spominjam se, da bi mu bil res kdaj rekel kaj takega. Hudo mi je bilo, da nisem ničesar dobil, posebno še, ko me je pes pograbil za hlače in bi torej imel še več dobiti, ne pa nič. Zopet neka druga mi je pred nosom vrata zaloputnila, češ, da so gospodične na pošti najbolj nevljudna ženska bitja na svetu. Kaj morem jaz za to, če so res, kar pn ne morem potrditi. Potem opisuje pismonoša, kakšne različne predmete dobi v dar, ne samo denar. Letos je n. pr. prejel volnen ovratni ovoj, katerega mu je neka dobrosrčna gospn kar okolu vratu ovila. Zopet drugje je dobil steklenico »domačega« vina, pravi, da ga še sedaj stresa, kadar se spomni na to vino. V neki hiši je dobil podbradnik, kakršne dajemo otrokom okolu vratu, kadar jedo- »Tudi par copat sem bil deležen,' nadaljuje pismonoša, »in pn velikega lonca marmelade. Knko sem lonec prenašal s pismi vred, si lahko predstavljate.« Neka dama mc je vprašala, ako maram purana kot novoletno darilo? Seveda sem prikimal. Ko mi ga je prinesla, je pa rekla, da
mogoče že malo diši, pa da bo žena že napravila dobro kosilo iz tega. Nisem ga nesel daleč, ko mi je nos povedal, da puran ne le diši, pač pa prav pošteno smrdi. Vrgel sem ga psu in tako je ta imel dobro kosilo, ne pa jaz. Neki upokojeni župnik ini je dal knjigo Pridige za popotnike«, njegova žena pa zvezek poezij. Dobro sem jo pogodil, da nisem knjige odklonil, četudi mi ni za poezije, kajti pod platnicami je bil bankovec za en funt (275 Din). Najnavadneje darilo je bilo tri škatlje. V eni je bila mast za čevlje, v drugi mazilo za moje ozebline, v tretji pa tinktura za kurja očesa. Največje novoletno darilo je bilo pred leti, ko mi je neki star gospod podaril bankovec za deset funtov (2750 Din). Toda štiri mesece pozneje so moža oddali v norišnico. Razdajal je namreč denar, kogar je dobil v roke. Mlekarici, časopisnemu razua-šalcu, vsi so prejeli večje vsote-od njega, se. veda le, ker ni bil pri pameti. Lani pa je bilo, ko nisem mogel sprejeti ponudenega darila. Za novo leto setn prinesel dvema starima zakonskima denarno pismo, ki ga je poslal njiju sin iz daljne Avstralije. Poslal jima .je pet funtov, meni pa sta ponujala, od samega veselja pet šilingov (70 Din). Vedel sem. da težko živila, in zato nisem hotel sprejeti.«
BALZACOVA ZADNJA URA.
Sicer je znano, da je sloveči francoski pisatelj Balzac umrl radi srčne napake, manj znano pa je, kaj se je med njim in njegovim zdravnikom odigralo kratko pred njegovo smrtjo. Njegov najboljši prijatelj Arsène Houssaye pripoveduje o teh trenotkih tole: »Gospod doktor,« pravi Balzac, »zahtevam, da mi poveste popolno resnico. Kaj mislite, kako dolgo bom še živel?« Zdravnik mu na to ni dal odgovora. »Toda moj dragi doktor, ali me imate za otroka? Se enkrat vam povem, da vendar ne morem tako umreti kot navaden človek. Mož kot sem jaz, je dolžan, da svojemu ljudstvu zapusti oporoko.« Beseda oporoka je zdravnika končno dovedla do tega, da je prekinil molk. »Moj dragi paci-jent, koliko časa pa rabile, da dokončate, kar nameravate še storiti?« — »Šest mese-cev« je odvrnil Balzac z izrazom moža, ki jo natančno računal, ter vprašujoče pogledal na zdravnika. »Sest meseccv!« je mrmral zdravnik ter zmajeval z glavo. »2c vidim«, pravi nato Balzac z bolestnim izrazom, »da mi ne prisodite teh šest mesecev. Toda šest tednov pa vendar ne bo preveč?« Zdravnik je zmajal z glavo kakor prvikrat, nakar se je Balzac nevoljen dvignil na svojem ležišču. Doktor je željo Balzacovo, da mu pove resnico, vzel preveč resno. Radi tega je Balzaca prevzel grozen strah. Z vso močjo, kolikor mu je je še ostalo, je hotel zvedeti vso resnico. »Kaj, gospod doktor, vi me smatrate že mrtvim? Hvala Bogu, da čutim v sebi še dovolj moči, dovolj poguma, da se podvržem neizogibnemu. Ako vas vaša učenost ne vara, potem ne varajte tudi mene. Koliko smem še upati? Sest dnij? Dobro, v velikih potezah bom označil, kaj je treba mojemu delu še dodali. Človeška volja dela čudeže, temu po meni ustvarjenemu svetu dodam lahko šc nesmrtno življenje. Sedmi dan pa se bom odpočil.« Tem besedam je sledil globok in bolesten vzdih velikega pisatelja. Od časa, kar je pričel zdravnika spraševati, je preteklo deset minut, a postaral se je v tem času za deset let. »Moj dragi,« pravi zdravnik, »na tem svetu ne moremo niti ene same ure garantirati. Od mene hočete zvedeti resnico. Govorili ste preje o oporoki javnosti...« — »No, in...?« — »To oporoko morate takoj narediti.« »Balzac se je prestrašen dvignil: »Toraj nimam niti šest ur življenja pred seboj?« V tem trenotku je padel v nezavest in agonija se je pričela.
ATENTATNI MUZEJ ŠPANSKEGA KRALJA.
Jeseni je bilo v časopisju čitati, da je bil v Barceloni odkrit nameravan atentat na španskega kralja. Oblast je vest sicer deman-tirala, vendar pa je španski kralj eden izmed onih državnih poglavarjev, katerih življenje je najbolj in največkrat ogroženo po raznih zarotah in atentatih. Kralj Alfonz ima v svojem gradu nekak atentatski muzej. Vsakokrat, kadar se je izvršil nanj kak napad, se zbirka s kakšnim predmetom pomnoži. Vse je prav lepo urejeno in registrirano ter kro-nologično razvrščeno. Številka 1 te zbirke je otroška steklenica s sesavko, s katero so ga hoteli zarotniki zastrupiti, ko je bil šc v zi-beli. Poleg te se nahaja vse polno raznih bombnih drobcev od številnih napadov. Ko je po zadnjem obisku v Parizu prišel v London, je tam zvedel, da je bil v Parizu odkrit komplot ter so pri zarotnikih našli vse polno revolverjev. Kralj ni preje miroval, dokler ni enega teh revolverjev dobil v roke ter ga pridelil svoji zbirkil Nekaj posebnega v tej zbirki je okostje konja. To okostje je od konja, ki je bil na kraljev poročni dan I. 1406. pri bombnem atentatu mesto njega ubit. Bomba je bila namenjena kraljevemu vozu, zadela je pa le konja, katerega skelet se sedaj nahaja v kraljevi zbirki. Kakor pravijo, ki alj muzej zelo pogostokrat obišče, za kar je pač treba trdnih živcev in te, kakor kaže. španski kralj ima.
S pogreba bivše mehikanske cesarice Charlotte
izpred gradu Bouchout.
I t1 ran Wiesthaler
(Glej članek v včerajšnjem -Slovencu«.)
Ricciotti Garibaldi
znani Mussolinijcv agent-provo-kater, ki je stal te dni pred sodiščem v Parizu.
Spori
ZIMSKA OLIMPIADA.
Na velepotezen način je izpeljala Švica priprave za 2. zimsko olimpiado, ki se bo vršila čez leto dni, od 11 do 19 februarja, v Št. Moricu. Naj-prvo so izdali javno nabiralno polo, in so že sedaj zabeleženi na nji lepi zneski. Nato so povabili vse evropsko dnevno in športno časopisje na informacijsko potovanje po švicarskih zimskih zdraviliščih. Švicarji so jako pametno računali, da more le iz osebnega, ogleda vzkliti učinkovita propaganda. Tega potovanja se je udeležilo 23 izvenšvicarskih časnikarjev. Zastopane so bile Nemčija, Avs'rija, Češkoslovaška, Francija, Belgija, Holandska, Danska, Švedska, Norveška in Amerika. V Lausanne so se zbrali, in jim je mesto priredilo prisrčen banket. Nato so obiskali Kandersteg, Wengen, En-gelsberg, Aroso, KIosters, Davos in St. Moric. Organizacija je bila izborna in je na novo dokazala, da je Švica prva dežela tujskega prometa.
Na zadnji svoji seji v Bruslju 4. in 5. t. m. je mednarodni olimpijski odbor odobril nekoliko spremenjeni končni načrt za zimsko olimpiado. Menda se ne bo nič več spremenilo, le drsanje po ledu še nima določenega datuma. O tem bo sklepala še mednarodna drsalna zveza, ki se bo sestala v maju. Švicarji so napeli vse žile, da je prišlo v načrt tudi smučanje vojaških patrol, in so na veselje vseh rojakov to tudi dosegli. Sicer je to smučanje mišljeno samo kot demonstracijska točka in ne kot tekma, v načrtu je pa le; organizirala ga bo vojaška uprava.
Načrt je tale: Soboto 11. februarja ob 10 otvoritvena svečanost, nato hockey na ledu, dopoldne •na igra, popoldne dve. Svečanostim sejo bo otvoril predsednik mednarodnega olimpijskega odbora, grof Baillet-Latour. — Nedelja 12. februarja ob 8 tek vojaških patrol, ob 9 tri hockevske igre, popoldne konjske dirke po snegu. — Ponedeljek, dne 13. februarja od 9—12 hitrostno drsanje na 500 m, hockey (1 ali 2), popoldne 2 hockeyski igri, hitrostno drsanje na 5000 m. — Torek 14. februarja od 9—12 hitrostno drsanje na 1500 m, umetelno drsanje za dame in gospode (dolžnostne vaje hockey (1 ali 2); popoldne hitrostno drsanje na 10.000 m, hockey (1 ali 2). — Sredo 15. februarja ob 8 smuški tek na 50 km, od 9—12 umetelno drsanje za dame in gospode (izbrane vaje), hockey (3); popoldne dvakrat bobsleigh. — Četrtek, dne 16 februarja od 9—12 skeleton trikrat; 'popoldne drsanje parov. — Petek 17. februarja ob 9 smuški tek na 18 km, od 9—12 hockey (demifir.ale) ; popoldne bobsleigh, dvakrat. — Soboto 18. februarja ves dan skakanje s smučmi. — Nedeljo, dne 19 februarja dopoldne hockey za 3 in 4. mesto, popoldne hockey za 1. in 2. mesto. Takoj nato za-tvoritvena svečanost, naznanilo rezultatov ter razdelitev diplom in kolajn.
V okviru olimpiade se bodo vršili številni mednarodni kongresi: zboroval bo olimpijski odbor, zborovale bodo mednarodna smuška zveza, mednarodna drsalna zveza, zveze hockeva, bobsleiglia in toboggana. zveza mednarodnega športnega časnikarstva in zveza švicarskega športnega časnikarstva. Vsa zborovanja se bodo vršila v občinski hiši v St. Moricu.
Da nam ne bo treba programa zmeraj objavljati, prosimo tistega, ki se za olimpiado zanima, naj si tole iz >Slovenca« izreze.
ARMADA NEMŠKIH TELOVADCEV.
Izšel je novi letnik nemškega telovadstva za leto 1927. Tele zanimive podatke ima: 1. januarja 1920 je štelo nemško telovadstvo 12.400 društev (za 489 več kot leto prej) v 10.777 krajih. Vseh članov je bilo 1.600.023- od teh je bilo moških 1.009.741, žensk 173.327. dečkov 219.343. deklic 137.012. Največje nemško telovadno okrožje je bilo saško, štelo je 156.083 moških, 30.289 ženski 33 256 dečkov in 32 009 deklic, vsega skupaj torej 257.637 članov in članic. Med velikimi mesti je seveda Berlin prvi, šteje 37.541 članov in članic, za njim prideta Leipzig z 28.300 in Dresden z 19.700 člani. Največje nemško telovadno društvo ji1 Berliner Turnersoi-aft b623 članov; drugi je M. T. V. Milncben s 4441 ciani (M. T. V. — MRnner-Turn-Verein); za njim prme Hamburrer Turnerscbaft iz leta 1810. naj-mareiše nemško telovadno društvo, s 4222 člani ttd. To so številke!
RUSKI ŠPORTNIKI.
/čeraj smo pisali o štirih ruskih smučarjih, ki so presmučali 2000 km dolgo pot iz Moskve do Leningrada, naprej do Abo in nato od Stockholma do Oslo. Danes pa beremo, da se bosta udeležila izborna ruska drsavca Melnikov in Kušin tekem za svetovno prvenstvo, ki se bodo vršile 20 in 27. februarja v Tammersforsu na Finskem. Oba ta drsavca sta prav prvorazredna in bosta čisto gotovo dokazala, da ве jima tudi Ballangruda, Thrunberg.a in drugih prvakov tli treba bati. Lani smo o Mel-nikovu večkrat pisali, in prav tako tudi o drsavcu Ipolitovu. Torej se bodo Rusi s časom le omehčali.
»Goolt!« in »Spécial«
KAKAO	»VAN KASTER«. "Ш. 527
Čete kantonske vlade
napadajo Hankau.
G osp o đmrsivo
Za odpravo davka na poslovni promet.
V četrtek popoldne se ie vršil na poziv Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani zbor zastopnikov slovenskih gospodarskih in stanovskih zastopstev in je razpravljal o vprašanju, katere korake je treba storiti za odpravo davka na poslovni promet Zborovanje je vodil zbornični tajnik dr. Fran Windischer, ki je pozdravil došlc zastopnike. Udeležene so bile sledeče organizacije: Zveza industrijcev, Zveza trgovskih gremijev, Zveza obrtnih zadrug, Zveza gostilničarskih zadrug v Celju in v Ljubljani, Zadružna zveza v Ljubljani, Trgovsko društvo Merkurc za Slovenijo v Ljubljani, Obrtniško društvo v Ljubljani, Zdravniška zbornica, Inženerska zbornica, Gremij trgovcev v Ljubljani, Odvetniška in Notarska zbornica pa sta dali svoje pritrdilo za nameravano akcijo. Imenom zbornice je podal uvodno poročilo dr. Fran Windischer in predočil v markantnih potezah vprašanje davka na poslovni promet v naši državi.
Davek na poslovni promet smo dobili v naši državi ob času, ko je po prevratu v dobi lenarile negotovosti vladala živahna konjunktura. Izredne gospodarske prilike so tedaj obstajale V novi državi je bila uprava splošna kakor finančna stoprav za silo urejena V državnih finançait ni bilo pravega pregleda in ne potrebnega reda, pa je sredi cvetoče, resnične in dozdevne konjunkture manjkalo državi dohodkov. Finančna uprava je ka-/,ala še malo enotne>sti, pa smo že tiste čase dobili kol prvi glasnik takozvanega izenačenja davkov davek na poslovni promet. Naša dedščina iz stare države nam je dala izčrpen davčen sistem in izvežban uradniški aparat. Tako pa smo bili z novim davkom na poslovni promet kakor pozneje z invalidskim davkom pri nas pravzaprav dvakrat zadeti. Davek na poslovni premet ie bil uveden nn nas kot prehodna mera in davek za silo. Imeli so v mislih samo začasno breme Novi davek je bil mišljen tako, da pravi obreuienjeuci po tein davku ne bi bil kupčijski svet, marveč da ie po bistvu lega davka prodajalcu mogoče preložiti to breme na kupovalce in potrošnke Osnovna ta misel je moula tedaj Dač prihajati do veljave, ker so bile kupčije dobre in je promet še šepal, pa je bilo trajno dovolj živahnega povpraševanja za robo. Prilike so se pa kmalu premenile. Poslavljala se je inflacijska konjunktura, pa je bila ob ureja nem prometu v blagovni kupčiji kmalu ponudba nad povpraševanjem. Kupčije so zastajale. V tak') izpremenjenih razmerah smo se že leta 1924 prvič oglasili v zbornici z zahtevo po odpravi terja davka Vodilo nas je tedaj prepričanje, da se je položaj docela izpremenil in da so odpadli nagibi in vzroki, merodajni za uvedbo lega davka, pa da je osobilo za trgovca in producen a odpadla po znk-mo-tajalcu predvidena mogočnost prelagati ta daven vsaj deloma na druga ramena potom vkalkuliranja Davek i na poslovni promet je sedaj v narmalirli prilikah dokaj brutalna obremenitev, ki reže vse >o eni meri brez obzira, ali je kupčija dobra ali slaba. Neprilagodljiv je individualnim razmeram, pa v sedanjih razmerah posebno občutno prizadela vse stroke osobito pa one s tako ostro konkurenco, kakor je v številno zastopani živilni široki v najširšem pomenu besede Danes je doba živahne konjunkture daleč za nami. Otržnost je legla na celo gospodarstvo, pa ni več razloga in predpogojev, da ostane še nadalje v veljavi ta davek, ki v naši državi nikdar ni izpolnil obetanj, ki so bila s'av-Ijena vanj. Vpoštevajoč današnje gospodarske prilike smatramo, da je čas, da ponovimo z glasnim poudarkom svojo zahtevo po odpravi te neprim» me poslovnim krogom neljuhe in odurne dajatve. Davek na poslovni promet je izgubil svojo raison d'etre, postal je obsoleten, to tembolj, ker se bliža čas, ko pridemo do uvedbe novega sistema neposrednih davkov, ki prinaša prav za poslovni svet v naših krajih znatno občutnejšo obremenitev zategadelj, ker dobe kol nadomestilo sedanje kon-ttngcntirane pridobnine nov obrtni davek pod imenom davek na podjetja in poklice. Razlogi in uri-
like, merodajni svojčas za uvedbo davka- na poslovni promet, ne obstoje več, pa je utemeljena in upravičena zahteva, da finančna apriva odpravi tudi davek nam. Ici je ob (asu trde f/ospodarske krize poslal nezmapljiv in neznosljiv.
Na temelju tega poročila se je razvila živahna razprava, v katero so posegli zlasti gg. Ivan Vo-horič v imenu Zveze trgovskih gremijev. "adalje v imenu Zveze industrijcev g. dr. A. Goba, v imenu Zveze obrtnih zadrug predsednik g E. Fran-chetti, v imenu Zadružne zveze v Celju g. F Pe-tschuch, v imenu Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani g. F. Krapež; g. ing. Milan šuktje v imenu Inženerske komore, g. dr. M. Rus v imenu Zdravniške zbornice in g. dr. A. Milavec v imenu Zadružne zveze v Ljubljani, so izrekli soglasje za tako akcijo. Po zaključenem razgovoru :e bila pre-čitana resolucija, ki po stvarni utem djitvi konča z zahtevo, da je Ireba davek na poslovni promet kol v sedanjih razme-ah neutemeljen čimprej odpravili, vsekakor pa takoj, ko stopi v veljavo voli zakon o neposrednih davkih
Ш. vinski selem ч Središču.
Vinarska zadruga »Ljutomerčan pri Sv. Bol-fenku pri Središču je s pomočjo srediških požrtvovalnih naših ljudi v Društvenem domu dne 25. jan. priredila III. vinski sejem. Ker je ta zadruga prva začela s takimi sejmi, ni čuda. da so ravno njeni sejmi še najboljše izvedeni in tudi najbolje uspejo. To se je zgodilo 'udi letos in to kljub temu, da se je brez ozira na prejšnjo določitev seima potom velikega župana v Mariboru priredil oblastni vinski sejem v Ptuju.
Razstavljavcev je bilo na sejmu l*», ki so razstavila vzorcev od najlažjega, mešanega, pa do naj-bo'ie izbranega, starega in novega vina v izmeri do 2500 hI. Udeležencev ie bilo precej, tudi kupcev, dasi le os ni bilo inozemcev.
Otvoritvi sejma so prisos'vovali za Zadružno zvezo g. Marko Kranjc. za okraj g. glavar Vončina, za velikega žuoara e. Puklavec. za rkr zaslop g. Bren6ič. za trško občino g. župan Zadravec. za Osrednjo štajersko vinarsko zadrugo g. Pihler. vsi odborniki domače zadruge in številni kupci in obiskovalci. Glavna misel vseli pozdravov ie bila. da je v smolreneni in složnem gospodarskem delu, organiziranem v vinarskih zadrugah rešitev našega vinogradništva in tudi zboljšanje naše vinske trgovine. To misel je posebno !e poudarjal načelnik domače zadruge in predsednik Osrednje š'ajer ke zadruge v Mariboru g. Robert Košar, ki i0 skuša doma in v vsej pokrajini tudi realizirali. Želeti je pa. da bo prihodnja oblastna skupščina tudi to vprašanje zagrabila z obema rokama.
Prireditev sejma se je prav lepo posrečila. Z gmonim uspehom bodo tudi prodajalci zadovoljni, ker se ie prodalo 629 hI vina IV vinski sejem se vrši prihodnje leir 24. jan., na kar naj bi se drugi
priredmi elji podobnih ustanov ozirali « * *
Državni dohodki od neposrednih davkov so st; v oktobru in novembru preteklega le'a znatno izboljšali. Med tem ko je država v prvi polovici proračunskega le'a 1926/27 prejela na račun neposron-nih davkov povprečno le 121 milij Din na mesec (proračun predvideva mesečno 154 milij Din), So se ti državni dohodki v oktobru in novembru zna'-no dvignili. Tako ie država na račun neposrednin davkov prejela v oktobru 212,091.009 Din. v novembru pa 272,505.564 Din. V prvih 8 mesecih proračunskega leta 1920/27 je država prejela na račun neposrednih davkov 1210 milij Din Primanjkljaj napram proračunu znaša torej le še 2%. medtem ko je primanjkljaj v prvi polovici pror. le'a znašal 21.5% To [»večanje davčnih dohodkov v oktobru in novembru je opažati vsako leto in je večinoma sezijskega značaja.
Vagonov m primanjkuje več. Ko je v jeseni pričela izvozna sezija, se je kakor znano pojavilo občutno pomanjkanje vagonov posebno v Sloveniji. V zadnjem času pa se jc znatno zmanjšalo povpraševanje ix) vagonih. Ker železniška uprava razpo-
laga sedaj z večjim številom prost i b vagonov, je svoječasno v inozemstvu izposojene vagone zopet vrnila. Da bi pa naša železniška uprava sedaj vagone izposojala drugim državam, kakor to poročajo nekateri listii. pa ni misliti.
Novi gospodarski zakoni. Nj. Vel. kralj je podpisal ukaz, s katerim se pooblašča minister za trgovino in industrijo, da predloži narodni skupščini naslednje zakonske načrte: 1. Zakon o izdajanju industrijskih obveznic 2, Zakon o borzah. 3. Zakon o kontroli izvoza poljedelskih proizvodov. 4. Zakon o kontroli čistosti proizvodov iz dragih kovin. 5. Zakon o merah, njih uporabi in kontroli. 6. Zakon o upravi za mere in dragocene kovine.
Predpriprava zn stabilizacijo bolgarskega leva.
Po genovskem protokolu, s katerim je Društvo narodov prevzelo garancijo za bolgarsko posojilo (za begunce), se je bolgarska Narodna banka zavezala izvesti stabilizacijo bolgarske valute in po možnosti dvigniti zlato rezervo. Radi tega je Narodna banka pred kratkim sklenila, sprejemati vloge v kovanem ali nekovanem zlatu in na te vloge dajati višje obresti kakor na običajne. Izplačilo teh vlog se bo vršilo tudi v zlatu med tem ko se bodo obresti izplačale v papirju po dnevni pariteti.
Newyorškj finančniki in stabilizacija francoskega franka. V newyorškili finančnih krogih je vzbudilo veliko pozornost dejstvo, da je Francija pred par dnevi poslala v Ameriko za 25 milij. dolarjev zlata, kar se smali-a za prvi korak dobro premišljenega stabilizacijskega načrta Razširjeno je mnenje, da namerava Francija izvesti najdrznejSi manever v novejši finančni zgodovina, namreč stabilizacijo franka brez pomoči Anglije in Amerik» in brez predhodne konsolidacije dolgov. Politični krogi sklepajo iz tega, da Poincare ni voljan ratificirali brez nadaljnih koncesij konvencijo o ureditvi vojnih dolgov. Poincare hoče dokasati Anvreiki, d« z. zaporo glede posojil ne more izvajati pritiska na Francijo in da je za Ameriko bolje priznati kompromisno rešitev glede vojnih dolgov.
Rusija je odklonila sodelovanje na svetovni gospodarski konfcrcnci. Sovjetska vlada je na povabilo Društva narodov k sodelovanju na svetovni gospodarski konferenci, ki se vrši 4 maja v Genfu, sporočila Društvu narodov, da odklanja sodelovanje.
Brnsko sodišfco je uvedlo kazensko postopanje prolj Ro torju, znanemu funkcionarju Liindcrbnnke in podpredsedniku Slavonske banke. Več mesecev so se vršila pogajanja med Rotterjem in Prvo brnsko tvornico strojev radi odškodninskih zahtev, ki jih je Prva brnska tvornica strojev stavila Rotterju, bivšemu predsedniku le družbe. Kakor znano, je ta družba več let izkazovala napačne bilance in delila dividende in tanijrme, čeprav je poslovala z deficitom. Radi izkazanega dobička je morala plačevati tudi velike davke. Radi povračila nepravilno izplačanih dividend in tantjem, kakor tudi radi davkov, ki jih je družba po krivdi Rot'erja morala plačati, se je končno med Prvo brnak.) tvornico strojev in Rotterjem dosegla poravnava. Rotter je plačal družbi del povzročene škode, nakar je dobil od občnega zbora absolutorij. Navzlic absolutoriju ]>a je brnsko deželno sodišče te dni uvedlo jiroli Ro'terju in bivšemu ravnatelju Prve brnske tvornice strojev Pan-kerju kazensko jiostopanje. V finančnih krogih se računa, da bo z ozirom na sprejeti absolutorij postopanje pro-ti Roferju ustavljeno Škoda, ki jo je povzročil Rotter tej družbi, znaša preko 80 milijonov čK.
Koncentracijski proces v češkoslovaškem han-karstvu. Tudi v češkoslovaškem bankarstvu je opažati v zadnjem času lez.njo po čim v: čji kom-en'raci : i. Pred kratkim sla se fuzijonirali Češka banka in Gradbena bankir, trenutno so tudi v teku pogajanja med moravskimi srednjimi bankami radi združitve v en sam denarni zavod Pravkar pa prihaja vest iz Prage, glasom katere se vršijo mea Živnos'ensko banko in Češkoslovaško agrarno banko pogajanja radi fuzije. To vest potrjujejo ne lavno iz.vršene spremembe v upravi Živnoslensko banke.
Sijajno stan.ie avstrijske valuto in rastoči deficit trg ti lame. Navzlic permanentni krizi avstrijskega gospodars '.a se stanje avs rijske valu'e od leta do leta zboljšuje. Kovinsko kritje je v januarju preko;ačilo celo 80'!,'. Obtok bankovcev je 22. t. m. znašal 788 milij. "itingov. zlata in devizna pod i a ga pa 664.5 m'lij. šilirgov (530 2 milij šilingov kovinskega kritja v zlatu in devizah in 117.9 milij. bančnega krilja v dolarskih in hm šterlmskih devizah). Kri je v zlatu in devizah predstavlja torej 84% obtoka bankovcev. To zboljšan c kritja navideznem nasprotju z ogromnim deficitom avstrijske trgovinske bilance, ki je v le u 1920. prekoračit 1 milijardo šilingov in za vsa povojna leta 10 milijard ši'in-gov (80 milijard Din). Le ena tretjina tega deficita se je krila z inozemskimi posojili. Ker pa se je navzlic deficitu trgovinske bilance z.boljšalo stanje valute, je sklepati, da znašajo nevidne postavke avstrijske plačilne bilance 000 700 milij šilingov.
Boi^o
Dne 27. januarja 1927.
DENAR
Z.urroh. Berlin 13.485 13.515 (13.18 13 51), Italija 244.26-246.26 (243.77-245.77), Londrn 275.70-270.50 (275.70-270.50) Newyork 56.70-56.90 ( 50.70—50.90), Pariz 225 -227 (224.5—226.5), Plflea 108.00—108.85 (168.05—168.85). Dunai 7.995
-8.025 (7.996—8.025), Curih 10.94—10.97 (10.94— 10.97).
Curih. Belgrad 9.18 (9.185 bi.), Budimpešta 90.75 (90.70), Berlin 123.05 (123.05), Italija 22.875 den. (22 28 bi.), London 25 20125 (25.1925), Newyork 519.50 (519.25), Pariz 20.505 (20.58). Praga 15.3a5 (15.38), Dunaj 73.30 (73.25). Buknreàt 2.78 (2.74), Varšava 57.50 (57.60), Bruselj 72.225 (7.2.23), Kopenhagen 138.40 (138.35), Oslo 133 (132.00), Stockholm 138.62 (138.00).
Dunaj. Devize: Belgrad 12 44—12.48. Kodanj 188.50-189.10. London 34.33-34.48. Milan 80.51-80.61 Newyork 707.45—7011.95, Pari« 27.94 —28.04, Varšava 78.95—79.45. — Valute: dolarji 705.10— 709.10, francoski frank 28.12—28.28, lira 30.40— 80.50, češkoslovaška krona 20 92-21.04
Praga. Devize: Lira 144.92, Zagreb 59.21, Pari« 132.90, London 163.22, Newyork 33.G1.
VRKDNOSTN1 PAPIRJI.
Ljubljana. 1% invest. pô5».!- 82.50—83 50, vojna odškodnina 854 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20 22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantllna '98—100, Praštediona 940 den., red. zavod 170—180, Trbovlje 350 den., Vevče 120 den., Stavbna 55—65, šešir 10^ den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 82 —83.50, vojna od škodnina 353—355 Hrv. esk. 10.5—10«, Kred. 10« —110, Hipobanka 63—64, Jugobanka 102—103, Pra-Stedlona 950—900, Ljublj. kreditna 150 den., Šečera-na 510—530, Gutmann 255 —275, Slavex 125—140, Slavonija 32 den., Trbovlje 350—355, Vevče 120 d.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 88.60, Živnu 81.25. Alpine 46.70. Greinitz 7.55, Trbovlje 46.00, Hrv. esk. 15.50, Jugobanka 13.00, Hipobanka 8.10, Avstr. tvornice za dušik 29.20, Gutmann 40.00, Mun dus 146.00, Slavex 16.25.
MALI OGLASI
Vsaks diobua vrel ca t'SO »In ali vsaka beieda "iO por Na|man|*l ngtaa 3 ali 3 Din. Oglasi nad oevel vrstic ae račimofo vite. Zn odgovor tnambo: Na vpraianla brez znamke ne odgoVnr|amo I
Cenjenim tlfafellem se priporočalo naslednic (vrdhe:
i
Službe iščejo
I!
14 letni deček išče mesta VAJENCA. -Lenič Matevž, Rob št. 4
— Vel. Lašče,	570
Stanovanja
НШШШ
Sobico ne;
predrago, v središču, išče reven akademik. Ponudbe pod »Miren« upravi lista.
2 moška sprejmem
na stanovanje in hrano. Pranje perila v hiši. Cena 600 Din mesečno. — Naslov v upravi št. 598.
9(do kuvil
i
Bolniški voz
je naprodaj. - Naslov v upravi listu pod št. 601.
Naprodaj rabljena registrirna blagajna ;
na štiri predale. Vprašati v trgovini PICEK, Ribnica, Dolenjsko.
Prodajalna K T. D. (II. Nltman) Ljubil«*«, Kopitarjeva al. t.	ICOD. ItORN kleparsko in instalacijsko podjetje Ljubljana Poljanska cesta štev. K	Martine, te &Кошо- dr. ko. z, pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUB LJANA, Igriška ul.	Moli Mimo tapetutk r.jubljaaa, Krekov tte 7
FRANC FU]AN 1 krovRtvo in zaluirn stroAnih potrebAMn Ljubljana - Galjeriea 9.	ilust' iiiani SLOVENEC uitiuk 1s2s SE $E dodi	Ш1 JanCar pieshar liubllana, »reg	{Josip Satran Špecerijska trgovina LJUBLJANA Šolski dre v. 4 tStntniih)
IVAN JAV0RNIK nutr Ljubljana, Domobranska (. 7 Stojnica poleg Zmajskega mostu	Jakob Kavčič paroa pekarna Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14	k. Peienko trgovina vseli vrst usnja in čevljarskih potrebSéln Ljubljana. S«. Petra cesta 32	RRIOOEZNICA R.Î1 U Ш6Ш1 Kopitarjeva ulica 6Д1
Rngeloslnv Krasînih manulakturoa trgovina L|ubl|ana Rnrlovsha c. 8	Oežolna lekarna pri .Mur. Pomagal' Mr. ph. M.Leustek Ljubljana. Resljeva cesta 1	PRISTOU & BRICELJ črkoslikarja, Ljubljana Aleksandrova c. 1 Telet. 908 Ustan. 1903	Peter Žitnik splošno kleparstvo LJUBLJANA Poljanska cesta 31
NEVARNE ŠČUKE.
Neki učenjak in raziskovalec poroča v angleškem listu: »Nekoč sem prejel iz Zahodne Afrike prav posebnega vodnega prebivalca, ki spada med sphyracne ali tako zvane ščuke s pšico. Med tem ko je naša ičuka prebivalec sladkih voda, so pšične ičuke le morske ribe, katere le v prvi dobi življenja včasih zaidejo v mešane vode. V primeri s temi ščukami so naše prav nedolžne, dasi so tudi strašne roparice in škodljiv-ke. Znano je, da naša ščuka napade celo človeško roko, ako ima v vodi opraviti. Kapitan Hedges pripoveduje v nekem amerikan-skem časopisu o dveh deklicah, ki sta bili napadeni po pšičji ščuki. Eno dekle je riba potegnila pod vodo in jo je tovarišica s pomočjo na pomoč prihitelega moškega le s težavo rešila. Ščuka se je zajedla v nogo dc-klice ter stresala svojo žrtev kakor pes podgano. Kmalu potem je napadena deklica vsled oslabelosti srca umrla. Strašno je bila razmesarjena. Globoke rane je imela po vsem des nem delu telesa ter so kosci mesa viseli od nje. Te ščuke se domačini dostikrat bolj boje nego morskega volka. Ta strašna riba doseže dolgost poldrugega metra ter tehta do 40 kg.
нввшгшп
mserirajte v „Slovencu"!
ииишшм®
ОСдо proda ? Parne cevi
(Rippenrohre) rabljene -kupi Lesna industrija »Javor«, Logatec.	586
Vsakovrstno
zlato Hupule
po najvišjih cenah ;ernc, luvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev <
Prodajo lesa in kuriva
ODDA IZVOZNA TVRDKA v zakup s skladiščem in celim inventarjem. Prodaja blaga izvrstno tipc-ljana. Blago bo proti obračunu tvrdka sama zalagala. V skladišču zasilno stanovanje. Obrtnega dovoljenja ni treba, ker gre na ime tvrdke. Potrebna kavcija v gotovini ali vrednostih papirjih. Udeležba ali celoten odkup stvar dogovora. Cenj. ponudbe na upravo ,:«'a pod: »Skladišče« St. 583.
! Vrano SOLI ku-ТГСЦС pililo. — Naslov v upravi pod št. 597.
OPOZARJAMO
na „Hali oglassift"
v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki!
\9roste s!u$be\
DVA USNJARSKA PO-1 MOČNIKA, poštena in dobro izvežbana v ap-[ neni delavnici, sprejme v trajno delo Tone Knallič v Kamniku.	548
Vezani letnik
JJ
Iter. Slovènes 15"
Išče se
deklica
z dobrimi priporočili k otroku 1H leta, katera zna perfektno nemško. -Ponudbe s fotografijo na adreso ALBERT HERZL, BEOGRAD — Kralja Petra 57 a.	563
se še dobi za ceno Din 80. Poštnina posebej. Naročila sprejema uprava „Slovenca*
Vremensko poroko
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 27. januarja 1927. Višina hnrometrn 408'8
Opazovanja		Barometer	loplola » C'	Rcl. tlage ' %	Velet ln brzina » m	Oblačnost 0-111	Vrsta padavin		r= e. j Si'	1|
kral	čas						olt орагоузпЈи	» mm Ca 7h		
	7	774-7	0-2	70	N 3	10			0-9	-1-0
L|nbl|ana (dvorec)	8	774-3	0*2	69	N 3	10				
	14	773-6	06	68	NNE 1	10				
	21	773-4	0-5	69	NNW 1	10				
Maribor		775-1	-3-0	85	W 5	to			1	-3
Zagreb		774-4	PO	76	mirno	10		.	4	1
Belgrad	8	775-2	-3-0	83	SE 7	0			5	-4
Sarajevo		763-6	-3-0	92	mirno	10			-1	-3
Skopi|e		772-4	-PO	97	mirno	10	megla	9*0	1	-2
Dubrovnik		767-3	6-0	47	NE 1-3	2		•	8	6
1 Split		769-8	4-0	63	NE 7	1	m. zmerno		7,	2
Praga	7	7710	-44)		SE 1 -5	10	megla	i 1	2	-5
GospokX
gospodinje!
Kadar potrebujete kakega POSLA za hišno-gnspodinjska dela, obrnite se na »Poselsko zvezo« - Ljubljana, Stari trg 2/1.
Za odgovor znamko!
Vlaša obrt
Priporoča se tvrdka
A. SUŠNIH, železnina
Ljubljana, Zaloška cesta. Živinsko
krmilno sol
oddaja na debelo A. Volk. Ljubljana, Resljeva c. 24.
PrliHrtvalfe nnviK n^rnrniknv!
Naš častni član, gospod
Andrej Damnik
posestnik in klobučar v Škoffi Loki
je danes umrl. — Pogreb prezosluž-nega tovariša bo v soboto 29. januarja t. 1. ob pol 17. uri. — Pokojniku ohranimo blag in trajen spomin.
GASILSKA ŽUPA ŠKOFJA LOKA,
dne 27. januarja 1927.
Razpis.
Občina Dev. Mar. v Polju :: razpisuje dela za ::
zgradbo postajališča
»Dey. Mar. v Polju«, in
sicer: zidarska, tesarska, mizarska, kleparska, pleskarska dela in napravo vodnjaka. Dela se oddajo posamezno ali pa skupno - ofertalnim potom proti j položitvi 5% kavcije, ne
___ i glede na najnižjega po-
. Inudnika. Oferti v zaprtih Vaipnra spre ime i kuvertah se vlagajo v ob-VdjCNLtl trgovina z finski pisarni do 12. ure mešanim blagom. Naslov jne 6 februarja 1927. -v upravi lista pod št. 596. Načrti, pogoji in slro-
—---------;škovnik so na vpogled
Iščem za takoj za dva! med uradnimi urami od meseca ali več j 8.—12. in od 2.—6. ure v
skrbnika ozir. Čuvaja »bonski pisarni pri Dev.
' Mar. v Polju.
t
UDRUžENJE VOJNIH INVALIDOV, OBLASTNI ODBOR y LJUBLJANI javlja, da je umrl njegov večletni odbornik in bivši tajnik, tovariš
Franc Krušič
magistralni uradnik v Ljubljani
dne 26. jan. 1927 v ljubjlanski bolnici.
Poživlja članstvo. Udruženja, da a« polnoštevilno udeležijo pogreba, kt se bo vršil 28. januarja t. 1. ob pol 3 pop. izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Ohranimo ga v spominu.
Ljubljana, dne 27. januarja 1927.
lesnega skladišča z zasilnim stanovanjem v Ljubljani. Prosilci, energični samci ali samke, prednost upokojenci in oženjeni. -Kot odškodnino nudim delo, stanovanje in kurjavo. — Cenj. ponudbe pod: »Skrbnik« štev. 584 na upravo »Slovenca«.
Dober vrvarski
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 76ii mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Povpr. barometer nižji kot včeraj za 1.5 mm.
samski ali oženjen, dober predeč in vezec za kratko robo (aftre, štrange), dobi stalno mesto pri
H. STROHMAYLR vrvar v Ptuju.
Obč. Dev. Mar. v Polju, stavb, odsek: I. Gartroža.
Vabilo na občni zbor
Osrednje vinarske zadruge za Jugoslavijo r. z. z o. z. v Ljubljani
l<i se bo vršil J*- v sredo 16. svečana ob 18. uri "»C v zadružni pisarni, Ljubljana, Kongresni trg 2, s sledečim DNEVNIM REDOM:
1.	Poročilo načelslva in nadzorstva.
2.	Čitanje revizijskega zapisnika ter branje in ponovno skle» panje o zapisniku občnega zbora z dne 3. marca 1926 in računskem zaključku za leto 1925. in 1926.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
V slučaju n-zadostne udeležbe sc vrši pol ure kasneje drug! občni zbor, ki jc sklepčen pri vsaki udeležbi (§ 17. pravil).
Načelstvo.
Sir 11. Rider Haggard:	да
Hči česana Monfezume.
Zgodovinska povest.
Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
»Kaj te boli, Otomi?« sem jo vprašal.
»Oj, mož, je odgovorila,« kuga se me je lotila. Ne pridi blizu mene, dragi, prosim te, ne pridi blizu, Pusti, naj mi ženske strežejo. Ne smeš tvegati svojega življenja zame, dragi.«
»Le tiho,« sem rekel in stopil k nji. Govorila je resnico; sem kot zdravnik predobro poznal pojave bolezni. Da bi ne bil jaz vešč zdravilstva, bi bila Otomi gotovo umrla. Tri dolge tedne sem se ob njeni postelji boril zoper smrt in naposled sem zmagal. Mrzlica jo je minula in po zaslugi mojega ravnanja ni bolezen zapustila niti ene brazgotine na ljubkem njenem obrazu. Osem dni se ji je neprestano mešalo; šele v teh dneh sem spoznal, kako globoka, kako popolna je bila njena ljubezen do mene. Ves ta čas namreč, ko se ji je mešalo ni govorila drugega kakor o meni, in razkrila se mi je tajna bojazen njenega srca — da ne bi naenkrat več maral za njo, da je ne bi zapustil, da me ne bi »dekle cvetic«, tako je namreč rekla Liliji, ki je bivala daleč za morjem, z njenim čarom zvabila nazaj; taka je bila vsebina njenih blodenj. Naposled se ji je pamet vrnila in vprašala me je:
»Kako dolgo sem že bolna, mož moj?«
Povedal sem ji i nona se je nasmejala. In ti si mi ves cas strogel in v tako grdi bolezni?«-
»Da, Otomi, stregel sem ti.«
»Kaj sem storila, da si lako dober do mene?« je
I zamrmrala. Nato pa je naenkrat zaječala kakor od . bolečine, katero ji je prizadejala neka grozna misel, ; ki ji je šinila v glavo, in je zavpila:
. Zrcalo! Hitro, prinesite mi zrcalo!« Podal sem ji ga; vzdignila se je na komolec in si je pri medli svetlobi zasenčene sobe skrbno pregledala obraz; nato je izpustila ploščo iz zglajenega zlata in se s slabotnim, a srečnim krikom zgrudila nazaj.
»Bala sem se,«, je rekla, »'bala sem se, da sem grda postala kot vsi oni, ki se jih je bolezen lotila, in da me boš nehal ljubiti; potem bi bilo boljše, da bi umrla.«
Sram te bodi,« sem dejal. Mar misliš, da more peščica brazgotin pregnati ljubezen?«
■Da,« je Otomi odgovorila, taka je pač ljubezen moških; ni taka ljubezen kot je moja, mož moj. Da bi se mi koze poznale, oj, mraz me spreleta ob sami misli, tekom enega leta bi me sovražil. Morebiti bi se ne zgodilo tako z drugo žensko, zalim dekletom od tam daleč, ampak mene bi gotovo sovražil. Ej ne, saj vem; vem pa tudi to, da ne bi mogla živeti, ako bi čutila, da me sovruažiš. Oj, hvaležna sem, hvaležna.«
Nato sem jo pustil za nekoliko časa samo; čudil sem se silni ljubezni, ki jo je gojila do mene, in ugibal, ali je bilo kaj resnice v njenih besedah in ako bi inoglo biti moško srce tako nehvaležno in tako podlo. Postavimo, d abj bila Otomi sedaj taka kakor jih je bilo toliko, ki so hodile po tenoktitlanskih ulicah, namreč polna odurnih brazgotin, brez las, s slepimi, pobelelimi očmi, ali bi se ji potem umikal? Ne vem, samo hvalim Boga, da ni dal moje stanovitnosti na tako preskušnjo. V tem sem pa prepričan: ako bi bil jaz posta! gobav, Otomi bi se mi ne umikala.
Tako je Otomi okrevala od hude bolezni in kmalu uotem ie kuga zauuslilu tenoktitlansko mesto. Sedaj
sem moral misliti na obilico drugih reči, kajti izvolitev Guatemoka — mojega prijatelja in pobratima — cesarjem je pomenila zame povišanje; postal sem poveljnik najprve vrste in glavni svetovalec na njegovih posvetovanjih in zborovanjih. V njegovi službi si nisem prizanašal, temveč sem delal noč in dan, da bi pripravili mesto za obleganje; urejeval in vežbal sem čete, posebno vojsko otomijskih rodov, katera se nam je pridružila močna dvajset tisoč mož, kakor so nam bili obljubili. Delo je bilo v resnici naporno, kajti tem indijanskim rodovom je manjkal red in disciplina in moč edinosti, brez česar so njihovi tisoči v vojni z belimi ljudmi kaj malo zalegli. Tudi je vladala velika zavidnœt med njihovimi voditelji, katero je bilo treba odpraviti; celo jaz sem bil predmet zavidnosti nekaterih. Mnogi rodovi so dalje porabili priliko, ko so Azteki bili v takih nadlogah, da so se otresli njihovega zavezništva ali podložništva; in ako se tudi niso pridružili Špancem, so ostali nevtralni in čakali izida vojne. Vzlic vsemu temu smo delali dalje; razdelili smo vso vojsko po evropskem načinu na polke in vsakega postavili na njegovo mesto, vežbalj vojake v boljši rabi orožja, zalagali mesto z živežem za slučaj obleganja, in izgnali iz mesta mnogo nekoristnih ust. Samo en človek je bil v Tenoktitlanu, ki se je pri vseh teh nalogah še več trudil in mučil kot jaz, in ta je bil cesar Guatemok, ki ni poznal počitka ne podnevi ne ponoči. Jaz sem celo poskušal narediti smodnik s pomočjo žvepla, ki so ga prinesli iz žrela ognjenika Popokatepetla; ker pa nisem imel nobenega znanja o tej stvari, se mi ni posrečilo. Sicer bi nam pa tudi kaj malo koristilo, ako bi bil uspel: ker nismo imeli ne pušk ne topov in jih nismo znali vlivati, hi ga k večjemu lahko rabili, (in bi podmlnirali ceste in vrata, in morebiti za granate, da bi iiii metali z roko.

r> >
N w
n m
»O JO
n ^
a
1 d
•OI » « . o a .m
Q
a
Л 00
■M ! Š
T
Л Л»
•c* q «s «
11
ci
o o.
X Č *» 4 ■
> 9
o <e E
O O <OC S. 3
12 3
Vj
o "H
- a
z £
■N
^ Л
Ui a
N
I
N O
I «
5 r a « c
D 'Б. i n
O ja
to -
a •
a Jt a O N t.
U — .
> O g
* o
1Л »
Q
3 S —> a
-J	a
o«
B
-	§
«	*
O	k
M	3
o	U
а A «
a « Si d I
u
Q
. d 1 "
<i Ss
Prosimo,
da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig.
KNJIGOVEZNICA K.T. D.
črlalnica in Ivornlc» poslovnih kn:ig V I.JU1K.JANI, Kopit, r eva ul'ca 6 JI

Ing. Gvidon Gulič :
Parni s*roi in ?»arna turbina.
Navodila za strojnike in obratovodje parnih obrelev. — Vezunu knjiga stane 80 Din.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
. • . , . • ■, "i	'J-. v V t» L
SLOVENSKA MATICA naznanja žalostno vest, dn je
včeraj nenadoma umrl njen dolgoletni odbornik, gospod vladni svetnik
Fran Wlesthaier
gimnazijski ravnatelj v pokoju
Zaslužnemu šolniku in znanstveniku bodi časten spomin med nami!
Ljubljana, dne 27. januarja 1927.
ODBOR.
Zapustil nas je za vedno naš predragi, skrbni in dobri soprog, oče, sin, brat in svak
Viktor Birtič
mesar
ki je dne 26. januarja 1927, previden s tolažili svete vere, v starosti 31 let, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek 28. januarja ob 2 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Trbovljah. Hrastnik, dne 26. januarja 1927.
KAROLINA roj. PODMENÏK, žena. KARLICA, hči. — FRANC, oče. — KRISTINA KOLKA, sestra. - FRANC, ERNEST in SLAVKO, bratje. — ln ostati sorodniki.
B 9
Ц
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni, dobri sin, brat, stric in svak, gospod
Fijan Ktušil
magistratni uradnik
v sredo dne 26. t. m. po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika bo v petek dne 28. januarja ob pol 3 popoldne iz mrtvašnice drž. bolnice do periferije mesta, od kjer se truplo prepelje v Mengeš na župno pokopališče k večnemu počitku.
Ljubljana—Mengeš, 27. jan. 1927.
JOŽEF in MARIJA KRUŠIČ, starši ANTON, JANKO in PETER, bratje. MARIJA, sestra.
Vsi ostali sorodniki.

Prostovoljno gasilno društvo v Škofji Loki javlja iužno vest, da je njegov dolgolelni ustanovni in časini član, gospod
Jamnik Andrej
posestnik, klobučar in trgovec, odlikovan z zlato kolajno za zasluge gasilstva
po težki, dolgi, mukepolni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Ohranimo ga v trajnem spominu !
ODBOR.

ARIA KOČEVAR - KONDENHEIM naznanja v svoiem imenu in v imenu svojega soproga OTOKARJA, svoje hčerke HELGE ter vseh sorodnikov pretužno vest, da je njen preljubljeni oče, gospodi
Fran Wiesthaler
gimnazijski ravnatelj v pokoju in vladni svetnik
dne 26. januarja 1927 nenadoma preminul.
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v petek, 28. januarja t. 1. ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Ulica stare pravde 5, na pokopališče pri Sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani v petek dne 28. t. m. ob pol 8. uri zjutraj. Ljubljana - Dunaj, dne 27. januarja 1927.
v:';"-r *•>'■'	v	'K'ji';
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod
Andrej Jamnik
posestnik, klobučar in trgovec, odlikovan z zlato kolajno za zasluge gasilstva
po dolgi in mučni bolezni, v 75. letu starosti, danes ob %8 boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 29. januarja ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti, Škofja Loka Sp. trg 53, na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi Prosimo tihega sožalja.
Škofja Loka, dne 27. januarja 1927.
Žalujoče rodbine:
JAMNIK, ŠMID, KOVAĆIĆ.
§Ш1!Ш1№^1Ш11ШШШ!ШШШШШ1Ш1
Ifcmifsha fvomica »pili d. ± Beograd
5зшо s porabo Brilla morete imeti svojo obutev brzo in brez ^гкгпекоН muke svetlo. S svoo nenadfcriljivo kakovostjo predstavlja Urili prihranek 50% por&be proti drugim pro svodom te vrsle.
!i«!e!u!€ se y vseh Darvafc. nsmen!, be!l, râcCi, iosmnuvi. rioniarantasii m ti ai.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol C«&
Izdajatelj: dt. Fr. Knlovec,
Urednik: Fraac Teraetflav.