LETO I. - Odkritje spomenika padlim borcem v NOB iz Cezarjev in Pobegov Najlepše bomo počastili spomin 60 padlih tovarišev s tem, da bomo čuvali in utrjevali ljudsko oblast Ob cesti med Pobegi in Cezarji stoji kakor častna straža spomenik, posvečen padlim borcem in talcem iz NOB. Na treh ploščah, na treh straneh spomenika so vklesana imena šestdesetih Pobežanov in Cežaranov, ki so šli v borbo in padli pod sovražnikovimi svinčenkami. V nedeljo, 22. oktobra je bilo svečano odkritje tega spomenika. Ljudje bližnjih in daljnih vasi so prihiteli peš in s kamioni. Prišli so tudi iz Trsta, pevski zbor »Slavko SttShnper-le« iz Sv. Ivana, da skupno z domačini počastijo ta spomin. Okrog dveh popoldne je bila okrog spomenika zbrana tisočglava množica. V ospredju so ljudje v polkrogu držali dolgo vrsto vencev, ki so jih podarile množične organizacije ASIZZ, SIAU, vojni invalidi, ZPP pionirji in drugi. — Slovesnost je otvoril borec in aktivist iz Pobegov, tov- Jakomin. Nato je spregovoril tov. Pavle in je med drugim- dejal: »Za dosego svoboščin, ki jih danes uživamo, sta naši dve vasici žrtovali 60 najboljših sinov in hčera. Zelja nas vseh je bila, da se tem junakom ljudstva postavi večen spomin. V imenu JA je spregovoril nekaj besed v spomin padlim borcem poročnik JA. Govoril je tudi predsednik okrajnega ljudskega odbora Buje tovariš Gorijan v italijanščini. Dejal je, da gradimo po zaslugi teh padlih borcev danes socializem. Nato je zbrani množici govoril predsednik okrožnega ljudskega odbora tov. Beltram, ki je med drugim dejal: »Spomenike, kakor je vaš, bi lahko postavili v vsaki vasi po Primorskem. Vsak osmi človek je padel v osvobodilni borbi slovenskega naroda. V tej bitki so se skupaj s Slovenci in Hrvati borih tudi napredni Italijani. Skovalo se je bratstvo med tukajšnjim prebivalstvom, ki dobiva vse bolj konkreten izraz v današnji stvarnosti naše graditve socializma. Obvezujemo se pred temi žrtvami, ki jim odkrivamo spomenik, in ostalimi da bomo nadaljevali z našim delom, dokler ne dosežemo ciljev, za katere so šli v borbo in padli!« Ko je tovariš Beltram končal te zadnje besede, je stopil k spomeniku in odkril rdečo zastavo, ki je pokrivala imena Cežaranov in Pobežanov, padlih za našo svobodo. Med temi imeni so zapisana imena tov. Danijela Bertoka, ki je bil znan vsej okolici še za časa Italije kot dober protifašist, ime tov. Marjana Pobega, ki so ga fašisti že leta 1942 v verige uklenjenega je zapel nekaj žalostink pevski zbor »Slavko Škamperle« od Sv. Ivana iz Trsta in Šmarij pri Kopru. Tudi nekaj pionirjev je deklamiralo padlim partizanom. Ob tem času je skupina črno oblečenih mater in vdov obkrožila spomenik in tožila tiste, ki so krivi zločinov. RESOLUCIJA CK KPSTO o perečih političnih nalogah v obeh področjih Tržaškega ozemlja i. Za sedanji mednarodni politični po-i ložaj je značilna splošna zaostritev odnosov med zahodnim in vzhodnim blokom. Hkrati pa stalno narašča odpor narodov proti egražanju miru, ki izhaja iz politike interesnih področij, stremeče po gospodstvu nad narodi, ki jo na čelu teh dveh blokov vodita zlasti dve velesili: ZDA in ZSSR. Temu odporu proti vojni se pridružuje globoka težnja narodov po neodvisnosti. Zadnja svetovna vojna, ki je zadobila značaj osvobodilne vojne proti fašističnemu imperializmu, kakor tudi izredni razmah in zmage narodnoosvobodilne borbe kolonialnih in poikolonialnih narodov, so dale in dajejo vedno širši značaj borbe proti imperializmu. Te sile in težnje širokih ljudskih množic in narodov so osnovna značilna poteza mednarodnega političnega položaja ter resno ovirajo izvedbo imperialističnih načrtov. V mednarodnem merilu terjajo te sile, da se utrdi in ojači delovanje mednarodnih organov, ki so bili ustanovljeni za zaščito miru in pospeševanje mednarodnega sodelovanja. V OZN se mogočno izražajo proti politiki imperialistov, ki bi hoteli spremeniti to organizacijo v svoje orodje. Spričo tega! je OZN pomembno torišče, na katerem je mogoče in je treba mobilizirati vse sile miru, da se razkrinkajo imperialistične napadalne sile in zaustavijo vojni hujskači vseh vrst. Birokratska sovjetska kasta, ki je monopolizirala oblast v ZSSR in ki predstavlja danes reakcijo v socialističnem taboru, z druge strani vodi politiko zatiranja in izkoriščanja malih narodov, vodi skupno z zahodnim imperializmom politiko delitve sveta. Taka sovjetska politika neposredno ograža svetovni mir, razdvaja sile miru in jih skuša izkoristiti za svoje hegemonistične cilje, hkrati pa se trudi, da bi jim onemogočila učinkovito iu dosledno p rizadevanje za dosego resnično demokratičnega in trajnega miru na svetu. Ta politika sedanjih voditeljev ZSSR in njihove komintbrmovske agencije v drugih deželah daje reakcionarnim in imperialističnim silam na zahodu novo orožje za njihovo borbo proti demokratičnim in naprednim silam. Kljub temu pa sam razvoj objektivnih pogojev političnega, socialnega in gospodarskega življenja narodov nenehno jači protiimperiaiistične sile ter težnjo po socialističnem razvoju sveta in ta težnja se zmeraj globlje veže z borbo narodov ža mir, enakopravnost in neodvisnost. Dosledna borba za mir, proti imperializmu in za socializem, je zato neločljivo združena z borbo proti revizionistični in protisocialistični politiki sovjetskih voditeljev in njih kom-informovske agencije. Izven tega ni upa v zmago za napredna gibanja, ki se danes mogočno razvijajo ne le v, kolonijah in poikolonijah, marveč tudi v metropolah kapitalizma. Takšna je slika in takšne so osnov.; ne značilnosti mednarodnega političnega položaja, kakor tudi perspektive svetovnega demokratičnega in socialističnega gibanja. (Nadaljevanje na 2. strani) delale in tudi velikokrat nastopile z raznovrstnimi programi. Hrvati Bujščine, ki so bili stoletja tlačeni pod tujimi režimi, so se z velikim zanimanjem pripravljali na vse te festivale, da pokažejo čim večji dvig svoje kulture. Četrti festival firvatsklh prosvetnih društev hujskega okraja bo nakazal smerniee za nadalnji kulturni razvoj V veliki dvorani novega zadružnega doma v Bujah je bila v torek, 24. t. m. svečana Otvoritev IV. festivala hrvatskih prosvetnih društev. V u-vodnem govoru je tov. Josip Sraj pozdravil množico, ki je do kotička napolnila dvorano ter povabljene goste. Dejal je, da so pretekla tri leta od I. festivala, ki je bil veličastna manifestacija Hrvatov Istrskega o-krožja. V razdobju treh let se je delo hrvatskih prosvetnih društev stopnjevalo iz leta v leto, pri čemer uspehi niso. zaostajali. Prvemu festivalu je sledil drugi, temu pa tretji, ki je s svojo kakovostjo številnih kulturno-umetniških predstav nadkri-lil vse ostale. Na ta način so festivali hrvatskih prosvetnih društev postali tradicionalne manifestacije za Hrvate našega ozemlja. Letošnji festival ne bo samo kulturna manifestacija, ampak bo nekaj več. Obdobje, ki loči hrvatsko ljudstvo Bujščine od časov nasilnega preganjanja, nacionalnega zatiranja, ni dolgo. Ostanki zatiranih sil? k: še živijo na drugem delu našega ozemlja, se še vedno trudijo, da bi znova segli po nas, kjer živimo in delamo v miru in svobodi. Četrti festival bo pokazal razmah hrvatskih prosvetnih društev v razdobju enega leta. Nadalje bo izvedba programa tega festivala pokazala pot za novo delo v bodočnosti. Prvič bodo letos na tem festivalu nastopile poleg številnih pevskih zborov tudi dramske družine in pet folklornih grup. Obsežen program je omogočil, da poteka festival v veliki dvorani nbvega zadružnega doma v Bujah. Prosvetna društva »Bratstvo« iz Marušičev, »Lipa« iz Kaštela, »Naša sloga« iz Babiča, »Hrvatska zvijezda« iz Materade in »Ante Babič« iz Buj so v pripravah za ta festival uspešno odpeljali v Italijo. Tudi Bruna Pobega in vse druge so ljudje iz okolice prav dobro poznali kot prve v borbi proti okupatorjem. . Za tem je četa vojakov ustrelila tri častne salve. Sledilo je polaganje vencev In cvetja. Nato je pevski zbor domačega društva »Zevzda« zapel »Kot žrtve ste padli« in še nekaj drugih. Prav tako Zadnji -so se poklonili ob spomeniku invalidi iz NOB, ki so prišli iz Portoroža po zaključenem I. kongeesu. S tem je bil spominski dan na padle borce in talce zaključen. Njih imena, vklesana v kamen, bodo spominjala vsakega, ki bo šel mimo, na gorje, ki so ga nam prizadejali okupatorji. Resnica bode italijansko reakcijo v oči Kaj nam je pokazal festival italijanske kulture Večkrat smo že poudarjali, da ne more imeti ljudska oblast nič skupnega z izkoriščevalci delovnega ljudstva. Eno izmed načel ljudske oblasti je, da imej delovno ljudstvo vseh narodnosti, ki živijo na tukajšnjem ozemlju, popolnoma enake pravice! Tega načela, ki ni zgolj na papirju, se ljsdska oblast dosledno drži in od; tega načela ne bo nikdar odstopila. Dogodilo se je tudi, da je italijanska reakcija prdglasila festival za navad- no panslavistično manifestacijo. O-čitno je, da bi nas ta reakcija rada preoblekla v svojo lastno obleko, ki daleč naokrog pronica svoj neprijeten duh po šovinizmu ter iredentizmu. Ta obrabljena metoda pa se ne bo obnesla. Festival italijanske kulture v povezavi z ostalimi kulturnimi manifestacijami predstavlja važen korak k poglobitvi enotnosti delovnega ljudstva na tem ozemlju, kaže nam na- I. I ■M. i Pevci s Pamjaua na odru v Isoli ob priliki »Tedna italijanske- kulture«. dalje, da^ živijo tudi italijanski de-: lovni ljudje v takih razmerah, ki uplivajo ugodno na razvoj njihove kultur-e in končno tudi, da se ljudstvo obeh narodnosti preliva v enotno množico, ki si prav nič ne želi povratek v stare čase. Italijanska reakcija se je ustrašila uspelega kulturnega festivala. Zaprlo ji je sapo in je čakala nekaj dni, da je končno ponovila tisto, kar smo ‘slišali že neštetokrat. »II Giornale di Trieste« od 26. X. je o festivalu italijanske” kulture med ostalem napisal tudi naslednje: »Festival Italijanske Unije cone B, ki se je vršil prejšnjo nedeljo v Izoli, se je spremenil iz kulturne manifestacije, kar bi po izjavah organizatorjev prav za prav morala biti, v običajni politični pust (karneval) s slovanskim političnim ozadjem. »Ta list dodaja še, da je bil festival reč za silo (mediocre). Pri vsem tem popolnoma »pozablja«, da je pri festivalu italijanske kulture sodelovalo 35 skupin s 2050 člani ter, da se je te pomembne manifestacije udeležilo okrog 20.000 ljudi. To res ni majhna stvar! Pri festivalu italijanske kulture je sodeloval večji del italijanskega delovnega ¡judstva. I-talijanska reakcija se je tega uspeha ustrašila in se sedaj zateka h potvorbam. Tej reakciji ne gre v glavo, da raste italijanska kultura, in ji ne gre (Nadaljevanjema 2. strani) Odsek za potna dovoljenja Vojne uprave J. A. za Jugoslovanski teritorij STT objavlja, da s 1. novembrom 1950 prenehajo veljati vse pčtne dovolilnice in jih je treba obnoviti. V?l prizadeti naj se zglasijo v odseku za potna dovoljenja VUJA-e. Iz pisarne odseka potijjh dovoljeni VUJA-e Koper 0©BHH ORGANIZACIJA IN DELOVNA^DISC'IPLIN!A - POGOJ ZA USPEŠNO IZVEDBO DVOMESEČNEGA TEKMOVANJA TEKMOVALNI DUH ŠE NI POVSOD ZAJEL VSE OSNOVNE O R G AN IZ A C IJ E SIAU Dvomesečno tekmovanje, ki ga je razpisal Okrožni odbor SIAU, se po vsem okrožju naglo širi. Na množic 'ih sestankih razpravljajo frontovci o vseh perečih vprašanjih gospodarskega, kulturnega in političnega značaja. Predvsem pa na teh sestankih pretresajo svoje dosedanje delo z ugotavljanjem dobrih in slabih strani dosedanjega delovanja. S tem pa se Ecdvonmo učijo dobrih organizacijskih prijemov, kar jim bo mnogo pripomoglo v tem tekmovanju za uresni čenje tekmovalnih načrtov. Ali bodo uspele posamezne orgarvzac je uresničti tekmovalne načrte? Paberki o začetnih tekmovalnih uspehih Tekmovalnih načrtov posamezne krajevne organizacije SIAU niso dovolj preučile, preden so jih dale na glasovanje, ampak so jih kar tako šablonsko sestavile, ne da bi vedele, ali so ti načrti izvedljivi ali ne. Tak načrt so n. pr. sestavili v Marezigah, kjer se obvezujejo, da bodo opravili nad 10 tisoč prostovoljnih delovnih ur, Ce pa- zadnje čase ugotavljamo dejstvo, da so člani SIAU v Marezigah neenotni in zaradi nesoglasja med privatnimi i /družnimi kmeti tudi nedelavni-,- kakor so biii do nedavnega, nam bo .jasno, da je’ njih načrt neizvedljiv. -.Kakšne so posledice?; Frav .ericsiavne: te nisi izvedel načrta, pomeni, da - nisi tekmoval, -kajti tekmovalni načrti morajo biti v prvi vrsti stvarni in izvedljivi. Ocene tekmovanja se bodo nedvomno dajale tudi v tem pogledu, kajti odstotek preseženega. .načrta bo zrcalo dobre organizacije in discipline pri delu. Brez- dobre organizacije in delovne discipline po, verno, ne moremo mnogo doseči. Vsekakor pa v tem pogledu r.i grešil same krajevni odbor v Marezigah, am-pa sledijo njemu še krajevni odbori v- Kampel-Salai I, Bertokih, S. Terna, Labcru, Borštu in drugod. Na’ kaj še moramo paziti pri tekmovanju -Pri drsjdonjem izvajanju tekmovanja je ugotovila tekmovalna komisija, da .mnoge- fronte organizacije ne pošiljajo rgdno poročil o izvršenem delu med tekmovanjem. Te. organizacije so.; Korte, pežarji, Pobegi-, Vanganel, Škofije, Marezige, Boršt, Labor, Strunjan, Portorož in druge. Ce vjg-mo, da. brez evidence nad del c-m nimamo nobenega pregleda v našo delavnost in napredek, je to mahimar-nost in nečut odgovornosti navedenih frontnih odborov. Vedeti moramo, in ne sme nam uiti izpred oči dejstvo. -da: brez evidence ni plana in da si-brez plana odnosno načrivi ne moremo zamisliti tekmovanja. Zato je> sedaj nujno potrebno, da vodimo evidenco nad storjenim delom ter da o tem redno obveščamo tekmovalno komisijo, da bo le-ta lahko ocenjevala. Navedeni odbori naj vedo še to, da zgubijo, če ne pošiljajo redno poročil, vsakokrat po 8 tekmovalnih točk. Torej je. jasna, da ni v tekmovanju samo udarniško delo,, ampak , morppio pri lem paziti na vse,-tudi na rnalen-kcisti;-'ki bi utonile oViratT tekmovanje.’ Kaj perhaga, če ljudje na vasi ali kjer koli tekmujejo in dajejo vse moči iž ’sebe v korist, skupnosti, če jim tega cb koncu tekmovanja ne bo nihče, priznal? To priznanje pa je odvisno le od osnovnih odborov frontnih organizacij, ki vodijo tekmovanje na delovnem mestu. Ko smo ugotovili vse površnosti in napake pri izvajanju dvomesečnega tekmovanja, se ustavimo nekoliko na terenu in poglejmo posamezne . vasi, mesta, delovne kolektive itd., kako izvajajo načrte, ki so si jih postavili. Ker smo v Kop u, lahko povemo nekaj besed o seb . Poglejmo! Delavci in nameščenci! Po ugotovitvi tekmovalne komisije zelo slabo napreduje naše tekmovanje, Ali bomo kaj storili, da ga izboljšamo? Vsekakor je potrebno, da se kaj zgdrtfemo, če ne, Smar , ji čistijo ruševine svoje požgane vasi. Tudi na kulturnem polju tekmujemo Da bi bilo tekm' ulje čim uspeš-nejš£,vtn ne bilo slabo; da si v vsaki vasf, 'l/ delovnem Ljlektivu, ali kjer koli 1 tekmujejo, postavijo grafikon, kjer bi' bilo iz dneva v 'dan razvidno, koliko'1 je kdo prispeval'1-ker" pa ne tekmujemo samo' v fizičnem' delu, ampak tudi n-a kulturnem, peHtičnemmn' vzgojiieim polju, bi Bilo dobro voditi evidence o,-posameznikih, koliko i je kdo delaven na teh področ- jih. Toda pri tem na žalost povsod šepajo. Ponekod mislijo, da je v udarniškem delu vse in da zato ni treba tekmovati na ostalih področjih. Zlasti moramo podvojiti naše napore na kulLurn.eiP jPoUu. zdaj, ko nas le še nekaj dni loči od »Tedna slovenske kulture«, ko bo vsako prosvetno društvo ocenjeno po kakovosti izvajanja nastopov. Tekmovalni komisija bo tudi to upoštevala. bomo tudi tokrat, kakor vedno, zadnji. ’tKa',f‘pa'v Izoli? Tu so nekoliko bolj delavni, saj pomagajo pri graditvi stanovanjskih in delavskih hiš; le škoda, da nikogar ne obveščajo o svojem delu, zato ne moremo niti oceniti njih uspehe.' Pirančani! Vi ste tokrat poslali poročilo, v katerem 'med drugim navajate, da je delovni kolektiv mestnega gradbenega podjetja opravil nad 7.645 normiranih ur od začetka, tekmovanja da danes. Te urij^o opravili pri popravilu raznih stanovanj, mestnih ulic, kopališča, bolnice, gluhonemnice v Portorožu in pristaniških delih v Piranu. Povprečno so presegli desetdnevni plan z nekaj odstotki. Ker smo v Sičjolah, zavijmo proti Sv. Petru, da obdelarrfb prej naš okraj. Tu ni prav za prav nič novega. Delo pri ljudskem dpmu še vedno nadaljujejo in računajo, da ga bodo še letos sezidali najmanj do prvega nadstropja. Se to lahko omenimo, da je vaščan Koščica Felicijan opravil . v tem, tekmovanju kar 18 prostovoljnih ur, za kar ga je vaški odbor SIAU pohvalil. V Novi vasi so imeli v nedeljo »fjero«,. pa so ,jo hoteli počastiti s prostovoljnim delom. In glej čudež: niso imeli kaj. delati. Prostovoljci, ki so se zbrali, so- dejali: »Saj nima smisla čistiti kanale od falamentov, ker se bodo v dežju itak spet napolnili. Bolje bi bilo, da nam pripeljejo material, za katerega smo že večkrat prosili, da bi’ začeli z deli pri gradnji ljudskega derha.« Pa so jo mahnili na njive,. kjer je'stala prej nemška baraka, da si ogledajo nekakšne izkopanine, ki jih je našel sosed pri .»paštnanju«. Res šo našli nekaj človeških, kosti in sodijo, da so Nemci zakopali tam kakšnega partizana. . Poglejmo, kaj delajo v Pučah! »Ne-kjjko lezimo,« pravijo domačini. Toda pravi .glas .o tekmovanju še ni oživel. Mogoče bo, tega še ne vemo, ker Je pač vse odvisno od njih samih. Verjetno jih je ta mladi otrok, ki mu pravimo — novo vince — odtegnil od KOGA BOMO VOLIL! V SEKRETARIAT MLADINSKIH AKTIVOV va, n i¡ Potreba po reorganizaciji ZAM zahteva, da tudi v organe naše mladinske organizacije prinesemo nove oblike dela: Zato pa se' hiorajo najprej izvesti volitve. Osnova naše' mladinske'’'organizacije v bodočnosti bodo mladinski aktivi.• Za 'ustanovitev' mladinskega aktiva pa. je t,reb.a, ,.d.a. biva v naselju ali kraju, kjer mladina dela, vsaj petdeset mladincev. Pod ttm številom pa se izvoli le odbor mla-.dinske :grupe, SiL/pa se morg-idčužii* .s' kako/sosednjo grupo, dat Tvori aktiv' mladine. Volitve v osnovne aktive ŽAM"so se že začele, in sicer, dne 15. oktobra, nadaljevale pa se bodo do 30. novembra, Demokratičnost naše družbene' ureditve še kaže tudi pri volitvah v vodstva naših organizacij, ki' imajo osnovno vlogo pri izgradnji in utrditvi naše oblasti. Volitve v ‘osnovne aktive, to je v osnovni, sekretariat ZAM, bodo tajne in svobodne. , j'—v *, .?/ ,. -.'.v ., />„ t ,i tlžvoftlivbonfo. zaVednč mladince ki bedo skrbeli, da mladina Črnivec pomaga pri Izvajanju našeg,a goijpo-dprskega * igilafia ; in ne bodo zaifemar-jali kulturnega in športnega dviga naše mladine, kakor so delali doslej nekateri naši mladinski voditelji. ‘Ve- RESOLUCIJA CK KP STO o perečih političnih nalogah v obeh področjih T rčaškega ozemlja (Nadaljevanjeprve strani) _ ,«|0'. . -tj CL. rr.;-(-čc pobfičiie naloge v OJ. N «mi ,, .it' anglo- p.inmškdtn predela STO izhajajR iz tuša j njega stvarnega političnega pp-luz "o V c1') i*i> re imi, L-kor anglc-smefišifi vojaška ‘ uprava ‘uvedla1 in,.'#gili!Si> š5 poššbpittd’ cdiiraviš pi¥-dčSiieV 1 č'svobbdiihe ■'ftotrije', džiriij)e!jb pri -'fiSS’ prdv išii'*!lbo51filčHi,gošpdSaP-ski in socialni činitelji, ki danes za-tirajV ijtnžške množice v Italiji; ta žveza domačih reakcionarnih sil z onimi v italijanski republiki je zdaj' popa! na; s svojim šovinističnim in prbti-Ijudskim delovanjem pa pod vodstvo.n KPI dopolnjuje to zvezo doiha-ča komintormoVska agencija. Iz tega razloga se je treba še bolj ediečno lotiti vprašanja italijanskega političnega življenja. V okviru Borbe zoper protiljudsko politiko anglo-ame- 'fu : . /'¡.¡M;; yojaske in dofljačg,.t)re; aišpjjp je treha «ojapiii borbo neposredno proti italijanski reakciji, ;,teg pro^ revizionistični in ^rotidempUra-tičui politiki vodstva KPI. J: ; , “K^r. se tiče 'naVcg Partije v Istr-šiceii” okrožju, '% 'trefia poudariti, da JCižpolnitev plaha osnovno gospodarski»'in politično vprašanje za razvoj socialistične graditve v" okrožju. Partija se mora zato odločno zavzeti, da Bodo mobilizirane vse sile za izpolnitev planskih nalog. Poslužiti se moramo izkustev v gospodarski izgradnji za zboljšanje dela, za, ojačen je delovnega sistema in za dosledno iz-poinjevanzje socialističnega načela ;o kompenzaciji po delovni storilnosti. ; Za zgraditev socializma v okrožju., ki je mogoča samo v tesni povezavi s socialistično Jugoslavijo, postaja raz- voj zadrug, in še posebej produktiv-bistvenega pomena. Tem zadrugam, predvsem produktivnim, bo treba posvetiti posebno skrb, treba jih bo še nadalje razviti, od njih še več zahtevati, hkrati pa jim nuditi še, večjo pomoč. Borba proti birokratizmu njora preiti v sistem pašega deia. Ta borba po še ne more nehati že zgoij s skrčenjem upravnega aparata. Partija mora bdeti in preprečiti sleherni konkretni pojav birokratizma, ki povzroča ločitev od množic in ustvarja privilegirane skupine kaste. Partija mora zato s pomočjo Fronte izvajati nad upravnim aparatom nenehno kontrolo in mu zagotoviti stalno pomoč. Partija mora razvijati pridobitve osvobodilne borbe, predvsem z nadalj-nim izpopolnjevanjem ljudske oblasti in ljudske demokracije. Usposabljaj! mora množice za vodstvo gospodarstva in uprave z razvijanjem in poglabljanjem njihove socialistične zavesti. mo: če bomo imeli nogometno društvo, če bomo imeli pevsko društvo ali. svojo mladinsko godbo 'n če bomo organizirali izlete in mladinske prireditve, bo mladina pristopila z veseljem tudi k prostovoljnemu de!u. To pa ne sme ostati le pri besedah, ampak morajo te1 stvari postati konkretna dejanja. Zgodilo se je, da sp si mladinci izvolili svoj odbor in1 da je šlo delo naprej zelo lepo, toda nekega. .lepega dne. !'jfe jrjpral oditi, vesten rhladinski delavjec: iz'vasi v'mesto. Od -takrat je. naša orgarffzaci ja 'zaspala in na vasi smo izvolitev novega mladinca v 'odbor odlašali; med tem časom pa se nihče ni brigal, da bi delal -z mladino. ■ Poglejmo, kako potekajo priprave za rpladinske volitve in.jopd so že volilj;. Razumljivi>,.rda so n^.-,šolah najpjej izvedli volile, kar je,v0 navadi vsako leto, saj sp. po. šolal)ninaša mladi pa najlepše zb^re ir) v^ijjm. dnevuT.^)-ko opravi ,i,p, za kari,potrebujejo,pa vasi, kjer je mladinar razkropl>ei»e.i cel teden. Vendar tudiuPo vaseh, pr*-, prave dobro napredujejo, in v nedeljo'si bodo puČarški mladinci že jzVo-liti svoj sekretariat. Pučačska mladina se je doslej feb vsaki priliki pokazala najboljša, torej ni čuda, če bo tudi prva. izvedla volitve.. Malce bolj pa.. ho -treba . pripravljati mladinske volitve, v vaseh, kakor so Bertoki, Krkavče (morda nas bodo tudi oni presenetili, kakor so krkovčanske žene),. Padna, Sv. Peter, Vanganel in Sv. Anton. Mladina naj ve, ;da so volitve v sekretariate mladinskih aktivov resna stvar, od katere je odvisno delo naše mladinske organizacije v bodočnosti, čvrstega delovnega poleta, ki je še do nedavnega vladal med njimi. No, kljub temu'so se v nedeljo nekateri — vedno eni in isti — odzvali klicu tekmovanja in so popravili dobršen del ceste. Valeriju Benčiču in Ludviku Bonači so kar kosti pokale, ko sta bila s krampi po obcestnih jarkih. Nb, vaški odbor SIAU jima daje vse priznanje. Iz Puč se pride po novi cesti kar hitro v Šmarje. Komaj sem prišel na »rete«, kakor pravijo domačini, me je vse do Šmarij spremljala privlačna glasba, da se mi je že mešalo v glavi. Kmalu bi začel plesati po cesti. Ko pridem v Šmarje; vidim, da spremlja ta glasba tudi šmarske prostovoljce, ki so tako hiteli pri čiščenju ruševin za novo zgrajenim zadružnim domom, da so v nekaj urah izkopali in prevozili na 50 m daljave nad 20 kubičnih metrov ruševin. Prezgodaj je bilo pa se mi ni izplačalo, da bi Šel iz Šmarij naravnost v Koper. Vrnil sem se v Pomjan. Kar je 'res, lahko povem. Ne pretiravam, če rečem, da so Pomjanci zadnje čase prav delavni. Ni dolgo, odkar jim je v vasi zasvetila električna luč. Kmalu jo bodo speljali po vseh hišah. Zdaj pa so začeli kopati rezervoar, ker se hočejo tudi z vodo preskrbeti o pravem času. Prav imajo! Presenetilo me je, ko so mi dejali, da so hoteli danes kar vsi na prostovoljno delo 1» kopanju tega rezervoarja. Toda po-rdždelili so se na razne delovne objekte. Tako se niso pri delu gnetli in so več napravili. Radovednost me je nesla tudi v Babiče,1 da bP-jšofledal;'’kaj' delajo: Pred z&drtižnim3h]eVom je bilo lejpo število 'pdeStovoljcev,' ki so prav z vnemo -'lebdi. Opravili ’si) tako velika 'Jela v kbrfe skiiiMbiti. Toda ččt se Babičahi ŽhvZamejo, grd tudi' pri njih dobro. Ko sem se “Vračal proti' Kopru, so v' Vanganelu komaj vstajali. Nekdo je in dvorišču iiad cesto rentačil: »Kaj 'šŠ :fti kosila? do k kavški inval di da’i vse iz sebe, da prepričajo kmete o nujnosti uničevanja oljčne mušice O tern so že večkrat govor li na sestanku, leda sedaj bodo prijeli trdo in pokazali v tem oziru vsem vam zgled. V Krkavčah tudi nestrpno čakamo, kdaj bodo tudi pri nas začeli z deli za elektrifikacijo vasi. Vsi nestrpno čakamo na luč. Vsi bi pri tem delu sodelovali. Za vse to pa smo največ zainteresirani starci; kajti spoznali smo. da smo pod fašstčno Italijo le trpeli in živeli v bedi ter pomanjkanju. Glavica Ivan — Krkavče M a r e z i g e Kjer je slab predsednik je slaba tudi zadruga Taka je Kmetijsko-nabavna prodajna zadruga v Merezigah. Gospodar je tisti, ki zjutraj prvi vstane. Predsednik zadruge, tov. Vene preživi največ svojega časa' v Kopru. Zato hočemo omeniti nekaj slabosti, ki gredo mimo njega. Pred kratkim so v Marezigah zaklali einega vola in so pustili njegovo kožo, da je segnila v «MiRiiitiimiiiMiutiiiiiiinnHtniHiMiUlKlHiHilinimittNiiiiinimHUiiiHuiiHiintiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiniiiKiHHumitmmiHiliiiMiHiiiiiiHiiiiMiiiiHiiiHiiiitiiniiiiiiiiinuuutuwiNiiiiuiiiHiiiiHiiiiiniHiHtimHiHiiiHnnimnMMHiMfliufiiHtHNHnHiniimmiHWinmiiMMiimmiutiHHHinitiiiuiHni Ta biro je postal središče organizacije tako imenovanih »prijateljev ljudstva«. To so sestavljali, člani in simpatizerji Kompar,tije italijanske na-rddnpsti, ki sq bili proti priključitvi H Jugoslaviji iz raznih razlogov, predvsem nacionalističnih, in katerim Je nudil odnoa K-PI da Julijske krajine in Trsta okvir za razdiralno antiparr.. tijsko aktivnost. — S tem je KPI tjbSIa svoje obveznosti do organizacije KPJK, ustanovila je poleg in znotraj KPJK svoje organizacije ter tako na vse načine poskušala slabiti borbenost in enotnost KPJK. Pristaši te organizacije so bili vse prej kot prijatelji ljudstva. Kaj neki drugega bi mogla pomeniti takrat ustanovitev take organizacije; s takšnim odnosom KPI do trZaškega vprašanja — kot samo slabitev im rušenje e-notnesti KPJK in demokratičnega gibanja sploh, revolucionarne /borbenosti širokih ljudskih mnoZic Julijske krajine in Trsta ter znašanje nacionalističnega duha vanje. To je po- _ menilo" istočasno tudi slabiti iri razbijati rtalijansko-slovensko bratstvo — ®no izmed največ jih pridobitev na-Todno-demokratične revolucije in pa .jartiStvo njene nadaljne utrditve in -razvoja. Prav tako kot vse ostalo, kar je izviralo iz takšne linije KPI j»a je pomenilo to — prezirati vse napore in pomoč, ki so jo naši revoluciji nudile svetovne demokratične sile s Sovjetsko zvezo na čelu, ko so sa na mirovni .konferenci zavzemale za jugoslovansko rešitev Julijske krajine in Trsta. Čudno je danes slišati BRANKO BABIC iti vzrokih spore v tržaškem demokratičnem eibantu — po vsem-tem — kričanje istih ljudi, kako se borijo za enotno svetovno socialistično fronto proti KPJ, ki bi jo le-ta, po njihovem dopovedovanju rušila, jim je bila takrat ta fronta deveta briga in so v nasprotju z interesi svetovne demokratične fronte branili svoje ozke nacionalistične interese, na liniji italijanske nacionalistične buržuazije. Koliko pa je resnice na tem, da oni danes resnično branjio enotnost fronte socializma, bomo videli še pozneje. Ko je KPJ videla, da zaradi razmerja sil v svetu ni mogoče priti do pravilne rešitve Trsta in Julijske krajine, se je odločila za linijo, ki bi dala KPI najširše možnosti akcije med italijanskim proletariatom proti lastni buržoaziji in raznim imperialističnim provolcaTfjam. Dogovor TITO-TOGLIA-TI je odprl novo obdobje obrambe revolucije v Julijski krajini in Trstu ter krepitev demokratičnih sil Italije v borbi proti imperializmu. Vendar tudi te možnosti KPI ni izkoristila za široke množične organizacije, marveč za diplomatsko parlamentiranje s strankami italijanske buržuazije. Mirovna pogodba je določila ustanovitev »Svobodnega« tržaškega ozemlja. Jugoslavija je v interesu miru sprejela ustanovitev »Svobodnega« tr- žaškega ozemlja kot kompromisno rešitev-potem, ko ni mogla doseči boljše rešitve niti v neposrednih pogajanjih z Italijo, na osnovi dogovora Ti-to-Togliatti. Tudi vodstvo KPI se je sprva in •na videz sprijaznilo s tako rešitvijo. Vendar pa samo na videz, ker je pri sebi vedno gojilo, upanje, da se .bo ponudila prilika — tudi glede na mednarodne dogodke •— da se povrne Trst k Italiji. Zato se je KPI zelo potegovala za čim večji vpliv v vodstvi! KP STO. Zahteva, da postane Pratolongo sekretar partije, je odkrivala prizadevanje, pridobiti si odlo-' čilen vpliv v KP TO in postopoma njeno - politično linijo preorientirati na pozicije KPL V tem namenu so tudi- v okviru-KP TO zbirali vse elemente, ki so bili na liniji KPI, jih grupirali pose’ ej, mimo in brez vodstva Stalno zahtevanje, da bi . razne izključene člane partije (Radich in podobni) ponovno/ sprejeli v partijo, je bilo tudi sestavni del »kenspirativ-ne« aktivnosti KPI v okviru KP TO. Tako sc je pripravljal teren tudi organizacijsko za bodoče nastope. ' UL Preden h pričnem ; ■ analizo najnovej-ših dogodkov po objavi - resolucije Imformbiroja, se mi zdi potrebno, da vsaj v osnovnih potezah prikažem nekatere napake in slabosti politične linije KPI zadnjih let,, ker nam še y večji meri omogočaj \. da si razložimo vzroke odnosa- •KPI da Julijske krajine in Trsta, in današnjo linijo Vidalijeve frakcio-naške skupine. Kritična analiza teh napak in slabosti politične linije KPf zadnjih ie> pa je pomembna ne samo za odnos KPI do našega vprašanja, ampak tudi za revolucionarno gibanje sploh. Iz te analize je treba namreč potegniti določene zaključke tudi v interesu celotnega revolucionarnega gibanja. Položaj KPI v drugi Svetovni vojni prav gotovo ni bil lahek. Italija je bila v fašističnem bloku imperialisbčnega agresorja kot nemški vazal Fašizem je dolgo let pripravljal italijanski imperializem na roparski pohod in za osvajanja tujih dežel. V tem času je italijanski fašizem vodil brezobzirno uničevalno borbo proti demokratičnim silam in njihovi avantgardi KPI, ki je pod fašizmom doživljala težke udarce. Skoraj 25 let je vr./jal fašizem italijanski narod v nacionalističnem in imperialističnem duhu ter ga pripravljal na imperialistično vojno. (Daije, prih.) Skladišču med umetnimi gnojili. Nadalje se tov. Vene ne pobriga, kaj in kako delajo uslužbenci v zadrugi. Na primer tov. Nadalin Dobrinja, ki dela v poslovalnici v Marezigah. Ob ponedeljkih je prihajal na delo pozno ali celo nič. Na te nerednosti je bil tov. Vene večkrat opozorjen od organov KLO, češ, naj jih odpravi in naj kaj ukrene proti tov. Nada-linu; toda on je šel mimo vsega tega. Ker se je tako ravnanje tov. Na-dalina ponavljalo in je tov. Vene še vedno popuščal, je bil’ primoran KLO poseči vmes. Omeniti moramo tudi vprašanje šoferja Kmetneproze Marezige, ki ga sedaj nimajo. Prejšnjemu šoferju tov. Etore Babiču ni dovoljeno voziti, ker nima šoferskega izpita za tovorni kamion s prikolico, zato je bilo nujnq, da dobe drugega šoferja. Ravno o» tem času je bil razrešen službe pri KLO Marezige tov. Ivan Umer, ki ima šofersko izkaznico pete stopnje in hi. prišel v po« ev za šoferja tega stroja. Večina zadružnikov je bila s tem zrjdovotjna. Ko je prišel čas, da prevzame kamion tov. Ivan. ga je tov. Vene, predsednik zadruge, zavrni!, češ, da neka: eri člani niso zadovoljni. Ti nekateri so taki ljudje, ki se boje, da bi prišel tov. Ivan, ki je zaveden tovariš, in poleg tega še •član »ljudske inšpekcije« med nje, in bi potem manj svobodno uporabljali zase kamion. Ce pomislimo, da so bili stroški za goriva, plašče in popravila-kamiona večji kakor dohodki prevozov, potem lahko rečemo, da je zelo žalostno ravnanje teh ljudi; saj bi tak kamion s prikolico lahko prinašal večje dohodke kakor so stroški in s tem koristili vsem članom zadruge. Čestokrat so, namesto da bi prevažali na daljše relacije večje tovor», tratiti čas in gorivo za krajevne prevoze, kar bi lahko opravili z živino al» drugače. Take o stvari v Marezigah in takole ne sme iti več dalje! IZ SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE Jugoslovanski rudarski in metalurški inženirji ter tehniki so imeli v Sarajevu veliko posvetovanje o pridobivanju koksa iz lignita V Jugoslaviji gradijo nove železniške proge V ponedeljek se je začelo v Sarajevu drugo posvetovanje rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov, ki je trajalo tri dni. Zbrani inženirji in tehniki so po končanih pozdravnih govorih poslali pozdravne brzojavke Centralnemu komiteju KPJ in tov. Titu, predsedniku zveznega sveta Za strojegradnjo Francu Leskošku in predsedniku sveta za energetiko in ekstra-aktivno industrijo Svetozaru Vukmanoviču. Preden se je začelo delo v posameznih strokovnih sekcijah, je na Prvi MAGNETOFON Nedavno je tehnični vodja tovarne »Jugoton« v Zagrebu, Arnold Soklič, izdelal prvi magnetofon v Jugoslaviji, ki ga je kombiniral z napravo za prenos glasbe z gramofonske plošče na magnetofonsko žico ter z radijskim sprejemnikom. Kaj je magnetofon in čemu služi? To je električni aparat za snemanje zvoka zaradi poznejše reprodukcije. Magnetofone uporabljajo predvsem v radio-.oddajni službi za snemanje govora, glazbe ali celih programov zaradi poznejše radijske oddaje. Čedalje bolj pa se v svetu uveljavljajo magnetofoni (seveda v konstruirani obliki) tudi za diktat naročil, korespondence itd., ali pa za avtomatično sprejemanje telefonskih naročile in podobno. Magnetofon deluje tako, da se najprej v mikrofonu spremeni zvočno nihanje v nihanje električnega toka. Ta nihajoči tok, ki ga sprejema skozi tuljavo elektromagneta, povzroči neko nihanje jakosti magnetnega polja. Hkrati se mimo elektromagneta pomika tenek železni trak ali žica, ki se skladno z nihanjem zvoka na posameznih mestih bolj ali manj magnetizma (namesto železnega traka uporabljajo tudi trakove iz drugega ma- skupnem sestanku podal svoj referat o koksu iz domačega premoga znani jugoslovanski strokovnjik prof. inž. Boža Popovič, ki je skupaj z ljubljanskim profesorjem dr. Maksom Samcem omogočil, da je Jugoslavija kot prva država na svetu Začela pridobivati koks iz lignita. Vprašanje pridobivanja metalurškega koksa ni samo važno za Jugoslavijo, ki mora sedaj koks uvažati, marveč tudi za vse druge države na svetu, ker se svetovne zaloge črnega premoga, ki je sposoben za koksanje, naglo krčijo. izdelan v Jugoslaviji terijala, ki vsebuje železne spojine). Ce potem ta magnetiziran trak ali magnetizirano žico pomikamo v obratni smeri mimo elektromagneta, zbudimo v tuljavi nihajoči električni tok, ki ga potem v zvočniku spremenimo zopet v zvočno nihanje. Tovariš Soklič je podrobno proučil delovanje podobnih aparatov inozemskega izvora, ki delujejo s pomočjo traka ali žice. Spoznal je, da je mogoče vso napravo poenostaviti. Namesto dveh elektromotorčkov, ki premikajo trak ali žico v eni ali drugi smeri, je izdelal ■ konstrukcijo'z enim samim elektromotorčkom. Namesto 11 ali več elektronk ima njegov magnetofon ie 8 elektronk. — Iz stekla »pleksi« mu je uspelo izdelati zvočni-co (pickup), ki tehta le 12 in pol grama, kar omogoča boljše snemanje tona. Mikrofon pa ima velikost polo- i v.ične škatljice vžigalic. Prav poseben uspeh je tov. Soklič dosegel s tem, da ni uporabil specialne magnetofonske žice (s premerom 9 Stotink milimetra), ki je inozemski izdelek, marveč je v ta namen vzel običajni sukanec, ki ga je prepariral s posebno zmesjo, vsebujočo železov oksid. Ta prvi magnetofon, izdelan v Jugoslaviji, odlično deluje in ima mno- Doslej še v nobeni državi niso poskušali pridobivati koks iz premoga, ki normalno ni sposoben za koksanje. V Jugoslaviji pa imamo velikanske zaloge lignita, ki sam po sebi ni sposoben za koksanje. Zato je* bilo, treba najti nove načine pridobivanja koksa, ki bi omogočil Izkoriščanje lignita v ta namen. Reševanje tega problema se je začelo v dveh smereh: na bazi lignita, ki sploh ni sposoben za koksanje in na bazi črnega premoga, ki sicer daje koks, vendar se pri koksa-nju napenja, kar pa je mogoče popraviti z dodatki drugega premoga, ki normalno ni sposoben za koksanje. Dolgi naporni poizkusi v eni in v drugi smeri so dali pozitivne rezultate. Tako pridobljeni koks je po svoji sestavi in po fizikalnih lastnostih enak tujemu metalurškemu koksu. V Lukavcu pri Tuzli je gradnja velike koksarne že danes napredovala, drugo veliko koksarno pa so začeli graditi v Zenici. Na posvetovanju v Sarajevu so razpravljali še o dveh referatih, ki se nanašajo na koks in sicer o referatu prof. inž. Rekarja iz Ljubljane o rezultatih eksperimentov z domačim koksom in referat inž. Hloupka o taljenju varežkih rud s pomočjo domačega koksa. ge prednosti pred inozemskimi izdelki. Tov. Soklič pa pripravlja še drugo konstrukcijo magnetofona, ki ga bo mogoče zaradi reprodukcije priključiti na kakršen koli radijski aparat. Njegove konstrukcije dokazujejo, da' so jugoslovanski tehniki sposobni konstruirati tudi najbolj komplicirane aparate z domačim materialom. Pred zaključkom letošnje gradbene sezone se pospešeno nadaljujejo gradbena dela na številnih novih železniških progah. Največ delavcev — po večini frontovcev — je sedaj zaposlenih na gradbišču istrske ¿lleznice, kjer bodo v kratkem dovršili prvih 20 km proge od Stalij v Raškem zalivu do Podpičana. Do konca leta pa mora biti dograjena železnica v vsej dolžini 54 km. Po svojem pomenu za naše gospodarstvo je gotovo najvažnejša gradnja norrrtalnotirne železniške proge Sarajevo—Kardeljevo, ki predstavlja najugodnejšo zvezo z morjem ne samo za Bosno in Hercegovino, marveč tudi za ves vzhodni del naše države. Težiščei gradbenih del je sedaj na odseku od Konjiča do Jablanice, lyer je treba zgraditi najtežje objekte. Proga od Sarajeva do Jablanice mora biti v celoti dograjena, ko bo Začela obratovati naša največja hidrocentrala v Jablanici, kajti umetno jezero te hi-drocentrale, ki sd bo raztezalo vse do Konjiča, bo zalilo sedanjo ozkotirno progo ob Neretvi. Po načrtih bo nova normalnotirna proga od Sarajeva do Bradine pod Ivanjskim sedlom speljana približno po trasi sedanje ozkotirne proge. Od Bradine pa bo krenila na levi breg Neretve in bo šele pri Mostarju prišla na desni breg reke. V celoti bo nova proga dolga 192 km. Gradnja te proge je izredno težavna, saj bo treba v celoti zgraditi okrog 30 predorov in veliko število mostov. BEOGRAD — Jugoslovanski minister za zunanjo trgovino VI. Velebit je v torek zjutraj odpotoval v ZDA, kjer bo vodil pogajanja za posojilo 300 milijoiov dolarjev, ki jih je Jugoslavija zaprosila pri Mednarodni banki. Gradnja največjega predora pri_JabIa-nici, ki bo dolg 2000 m, lepo napreduje. E osle j so prebili nad 1000 m predora, zbetonirali pa so ga že v dolžini 900 metrov. V bližini predora so zgradili tudi 30 metrov dolg most in prebili manjši predor, ki je dolg 100 metrov. V Bosni pa grade še vrsto drugih normalnotirnih železniških prog. Spomladi so začeli graditi progo Tuzla— Doboj, ki jo zelo pospešeno grade. Na prvem odseku proti Lukavcu že polagajo tračnice na dolžini 9 km. Celotna proga od Paračiča do Doboja je dolga 44 km (del proge od Tuzle do Paračiča so zgradili že prej). Razen tega gradijo v Bosni težko gorsko progo, ki bo vezala Varoš s progo Samac—Sarajevo. Odsek od postaje Podlugovi na glavni progi od rudnika v Brezi do Vareša, kjer je treba zgraditi 23 predorov in več mostov. Večino teh predorov so že prebili. Ob novi progi Samac—Sarajevo gradijo tudi več krajših normalnotir-ni.h industrijskih prog, ki bodo povezale rudnike in podjetja z glavno progo. Lepo napredujejo tudi dela pri gradnji lokalne proge, ki se bo odcepila od železnice Brčko—Banoviči pri Modriču in bo speljana do Gradača. To progo gradijo frontovci. Doslej so dovršili že 14 km in pol nasipa za progo, tako da je treba dovršiti nasip le še v dolžini 700 m. V štirih mesecih so frontne brigade vgradile v nasip 110.000 kubičnih metrov zemlje, zgradile 11 propustov in most, dolg 12 metrov Tudi onstran Drine v Mačvi grade frontovci 13 km dolgo normalnottmo železniško pTogo, ki bo vezala središče Mačve Bogatič z lani zgrajeno progo Sabac—Zvornik s priključkom pri Petlovcu. To železnico so začeli graditi frontovci okraja Mačva že lani. Doslej so v nasip vgradili 70.000 kubikov zemlje, vgraditi pa morajo še 5000 kubikov. Računajo, da bodo vsa zemeljska dela končana v novembru in da bodo progo lahko dovršili do Dneva republike, če bo železniška Uprava zagotovila železniški material in strokovno delovno silo. V Makedoniji pa sedaj pospešeno gradijo progo Skoplje—Tetovo—Gosti-var. Letos bodo dogradili prvi odsek te proge od Skoplja do rudnika kro-move rude Raduša. Zemeljska dela na tem odseku so v glavnem končana, treba je le še zgraditi veliko ploščad za železniško postajo Raduša, kjer je treba vgraditi okrog 100.000 kubičnih metrov zemlje. Te dni je odšlo na gradbišče proge okrog 1000 železniških uslužbencev s področja železniške direkcije v Skoplju, da pomagajo graditi ta nasip. V 8 dneh so v tekmovanju izvršili že okrog 20.000 kubičnih metrov! zemeljskih del, ves nasip pa bodo zgradili v 25 dneh. V jeseniški železarni zgradijo vsako leto nove velike obrate — Letos jel zščela obratovati nova sodobna valjarna Pismo CKKPJ part, organizacijam v boju ia varčevanje in pravilno preskrbo in razdeljevanje »Mihce v državi, ne glede na kakšno funkcijo opravlja, ne more imeti večjo zagotovljeno preskrbo, kot jo imajo jamski, gozdni in želez, delavci« Nihče v državi., neglede na to, kakršno funkcijo upravlja, ne more imeti večjo zagotovljeno preskrbo, kakor jo imajo jamski, gozdni in železniški delavci. Odredba o ukrepih za varčevanje s predmeti zagotovljene preskrbe, ki jo je izdala zvezna vlada na inicija-tivo CK KPJ, ima nenavadno velik družbeni in gospodarski pomen ter dvojno nalogo. — Z ene strani naj vzakoni nekatere najpomembnejše ukrepe za varčevanje, z druge strani pa okrepi boj zoper pojave birokratizacije, ki se kažejo v različnih krivičnih ali čezmernih materijalnih ugodnostih, ki jih uživajo ustanove in posamezniki, in v neodgovornem tratenju materijaalnih dobrin na škodo socialistične skupnosti. Neposredna naloga Jugoslovanskih partijskih organizacij je, da postane misel za varčevanje za vsakogar sestavni del njegove zavesti, da bo varčevanje povsod konkretizirano, res stvarno organizirano in da se spremeni v stvarni in vsakdanji boj zoper razsipanje in razsipnike na vseh področjih udejstvovanja. V neposredni zvezi s pojavi razsipanja so posamezni pojavi birokratizacije, ki se kažejo v krivičnih in nekontroliranih materijalnih ugodnostih za nekatere kategorije ljudi. — Takšni pojavi pospešujejo razsipanje in ga povečujejo v zelo velikem obsegu. Pri tem pa njihova škodljivost za socialistično graditev in za dosledni socialistični razvoj Jugoslovanske države presega samo materijalno vsebino vsega vprašanja. Ce ne bi teh pojavov pravočasno odstranili, bi se njihove škodljive posledice pokazale v prvi vrsti s socialne in politične strani. Nesporno je, da so se predvsem zaradi nekritičnega in šablonskega posnemanja nekaterih posameznosti, ki jih imajo družbene razmere v ZSSR, kjer uživa materialne u-godnesti birokracija, ki je ravno pri njih postala vladajoča kasta — razvile tudi pri nas posamezne krivične materijalne ugodnosti, ki so največkrat nezapisane in nevzakonjene in niso v skladu z nadaljnim demokra-taičnim in socialističnim razvojem v Jugoslaviji. Kljub pomanjkanju, ki se občuti pri skladih za široko potrošnjo, si ljudje izmišljujejo in prirejajo najrazličnejše bankete, zakuske in po-odbno. Potrebne stvari za te namene nabavljajo iz splošnih fondov ali z ekonomij, navadno po nižjih enotnih cenah, včasih pa tudi brezplačno, nato pa jih odpišejo med splošnimi stroški za reprezentanco. Popolnoma jasno je, da pomenijo takšna dejanja z ene strani potrato na račun fondov za široko potrošnjo, na drugi strani pa materijalno ugodnost za ljudi, ki delajo v aparatu. Tako tratimo dobrine, ki pripadajo v resnici vsej socialistični skupnosti. Cela vrsta ekonomij, ki jih imajo različne državne -ustanove, direkcije podjetja itd., imajo samo ta namen, da se ožji krog ljudi, ki delajo v aparatu, lahko oskrbuje nesorazmerno bolje in mnogo bolj redno kakor večina delovnih državljanov. Prav ti predmeti pa bi lahko v marsičem pripomogli k zatiranju špekulacije na prostem trgu, ©žaroma povečali fond zagotovljene preskrbe. Jasno je, da ugodnosti te vrste niso v skladu s. socialističnimi družbenimi razmerji in z razvojem države. Odprava teh krivičnih materijalnih prednosti oziroma boj zoper nezapisane in nevzakonjene privilegije bo s svoje strani odločno pripomogla k takšnemu razvoju prav na zelo občutljivem področju razdelejvanja materijalnih dobrin, ki so namenjene za široko potrošnjo. Iz vsega doslej povedanega izhaja, da ima inicijativa, ki jo je dal CK Partije v boju za varčevanje, ne sa-mo\ praktičen pomen, ampak ima tudi velik politični in družbeni pomen in je v najtesnejši zvezi s splošnim bo-jemi za dosledno socialistično graditev države. Jugoslovanske partijske organizacije' morajo do kraja razumeti velik pomen odredbe o varčevanju in napeti vse svoje sile za njeno izvajanje. Njihova dolžnost je, da takoj začnejo najodločnejši boj za njeno konkretizacijo in uresničenje ter da se z revolucionarnb doslednostjo borijo tako izven svojih vrst kakor tudi v samih svojih vrstah za dosledno in takojšnjo izvedbo uredbe. Jugoslovanska Partija bo s tem v velikanski meri pripomogla ne samo k nadaljnemu komunističnem vzgajanju svojih članov, krepitvi socialistične zavesti in političnemu izobraževanju širokih delovnih množic, ampak tudi k nadaljnemu povezovanju Partije z najširšimi množicami. Tukaj ne gre za boj zoper neki sistem, ki se je tako zelo razbohotil, da bi ogrožal naš nadaljni socialistični razvoj, ampak gre za boj zoper posamezne pojave, ki objektivno nujno nastajajo v socialistični graditvi. Kakor je naša revolucionarna Partija pravočasno vzdignila zastavo za boj zoper druge revizionistične in protisocialistične metode, ki so v Z SSR pripeljale do nespotizma vladavine birokratske kaste, prav tako vzdiguje sedaj zastavo zoper te pojave. To je samo nov dokaz za revolucionarnost, trdnost in čistost Partije. Z druge strani ta boj zoper neupravičene materijalne ugodnosti nikakor ne pomeni, da bi kakor koli popustili anarhistično malomeščanskim pojmovanjem o izenačevanju ne glede na težavnost, kakovost in odgovornost dela. Nasprotno materijalne okoliščine v predhodni dobi od kapitalizma komunizmu, ki so značilne za sedanjo dobo našega razvoja, brezpogojno terjajo prav to, da nagrajujemo ljudi v skladu s težavnostjo, kakovostjo in odgovornostjo njihovega dela. HiimHUHiiiiuiiiiiMiimmiiiiiiiuiiimliiiiiiiiiiiuiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiini SEDEM DNI PO SVETU ■hi........................................ Članek maršala Tita ob petletnici OZN Vlada FLRJ se bo tudi v bodoče z vsemi' močmi £. zavzemala za ohranitev miru MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV Na današnji dan, dan Združenih narodov, znova trepeta ves svet ob misli, da lahko pride do nove, tretje svetovne vojne. Zaradi tega so oči narodov vseh držav uprte v Organizacijo združenih narodov. Vprašanje je, ali bodo Združeni narodi preprečili novo, tretjo svetovno vojno in zagotovili mir, in na kakšen način bodo to storili. Priznati je treba, da se to vprašanje zastavlja s precejšnjo skepso, ki je upravičena, če se bežno ozremo na preteklost, ki ni še tako daleč za nami, saj ljudje danes primerjajo dogodke, ki so se zgodili pred drugo svetovno vojno, z nekaterimi pojavi, ki se dogajajo danes — posebno pa še, žal, da je tako, na konec organizacije Društva narodov, ki mu je bida namenjena podobna vloga, kakor danes Organizaciji združenih narodov. Vendar pa mislim, da danes lahko z večjim zaupanjem gledamo v prihodnost, na uspešno poslanstvi? Organizacije združenih narodov, ne glede na nekatere slabosti in pomanjkljivosti, ki jih zaznamuje ta organizacija. V zadnjem času smo lahko z olajšanjem ugotovili, da so se odgovorni državniki nekaj naučili iz nesrečne preteklosti in da sedaj bolj pogumno iščejo poti, kako bi se onemogočile nove agresije, nova svetovna vojna. Naj nam drago plačane izkušnje iz preteklosti z vsemi posledicami druge svetovne vojne to pot končno pripomorejo k temu, da s pomočjo nove svetovne organizacije, to je s pomočjo Združenih narodov, vztrajno in dosledno iščemo in najdemo načine za mirno reševanje vseh mednarodnih vprašanj. Da bi to dosegli, se raoramp. ne samo skrajno truditi, ampak po potrebi tudi mnogo več žrtvovati, da bi kar najbolj okrepili Organizacijo združenih narodov, tako, da bi bila zmožna odstraniti Vojno nevarnost, ki danes znova grozi človeštvu. Da pa bodo Združeni narodi res zmožni izpolniti to veliko poslanstvo, mora biti ta organizacija odločna in neomajna proti vsakemu poskusu, pa naj pride s katerekoli strani, ki bi ogrožal neodvisnost drugih narodov, ki bi pomenil vmešavanje v notranja vprašanja drugih držav, malih ali velikih. Na koncu bi rad še nekaj poudaril, in sicer to, da obstojajo nevarna prizadevanja, da bi vsa ta pomembnejša mednarodna vprašanja reševalo samo nekaj velikih sil, to je, da ne bi upoštevali zastopnikov drugih malih in velikih držav, članic Združenih narodov pri izdajanju pomembnih sklepov, s katerimi so prizadete druge države. Takšen način dela bi ogrožal tudi obstoj same Organicije združenih narodov, mir pa s tem vsekakor ne bi bil ohranjen. Samo popolno sodelovanje vseh članic Združenih narodov pri vseh vprašanjah in pa enakopravnost lahko krepita to organizacijo in jo napravita zmožno,da izpolni svoje poslanstvo, ki ga ima v očeh vseh narodov sveta. To Osrednje vprašanje svetovnega zanimanja je v zadnjem času ponovna oborožitev Nemčije. Ko so zavezniki spomladi 1945 pobili nacistično zver, so si v nemškem mestu Potsdamu, kjer so nekdaj gospodarili oholi pruski kralji, segli v roke, ugotovili, da je nemški vojaški zmaj mrtev in se obvezali, da bodo opustili vse, kar bi ga moglo obuditi k novemu življenju. Toda kmalu se je izkazalo, da so eni in drugi ob teh svečanih izjavah postopali neiskreno in da ni nihče med njimi opustil nade, kako bi borbeni duh in sijajno organizacijo, ki ju Je vedno pokazala nemška vojska, izrabil v svojo korist. Zlasti Rusi so se kmalu lotili dela: Postavili so na noge tako imenovano ljudsko policijo, ki pa je oborožena tudi s tanki in bojnimi letali in ne le s puškami in poslanstvo pa je, da se ohrani mir na svetu in da se na kar najbolj pravičen način rešujejo obstoječa, še nerešena vprašanja. Ko izrekam to željo, sem prepričan, da hrepenijo po- Francozom v Indoikini vse bolj trda prede. Ho Ci Mi,nh se ne zadovoljuje z dosedanjimi uspehi, ampak hoče osvoboditi ves Vietnam. Ho Ci Min-hov proglas, ki ga je v tem tednu oddajal pekinški radio, pravi, da se vietnamsko ljudstvo ne sme upijaniti z začetnimi uspehi, ampak se mora zavedati, da bo borba trda, a zmagovita. Ta teden pa so Vietminhove čete čistile francoske položaje ob trd- Ameriške in južnokorejske čete se naglo bližajo mandžurski meji Vojna v Koreji se bliža svojemu neslavnemu koncu. Skoraj točno 4 mesece potem, ko se je začela z velikimi upi udeležencev in osnovateljev, so morali eni in drugi ugotoviti, da se napad ne izplača več kot sredstvo zunanje politike. Dokazala pa je tudi možem severne Koreje, da ni mnogo zaupati besedam Moskve in da je ta pripravljena pustiti na cedilu svoje prijatelje vedno, kadar uvidi, da ji to narekujejo lastni interesi. Najmanj, kar so mu pa rekli, je, da mu bodo, priskočili na pomoč, čim se bodo na njegovi poti pokazale ovire. Ko pa se je to zgodilo, ne le da ruske pomoči ni bilo od nikoder, marveč je SZ svoje prijatelje v Koreji na grd način izdala in se delala, čim jim je začelo iti slabo, kakor da se je ta stvar nič ne tiče in da so se Korejci sami spustili v svojo pustolovščino, zato naj jo sedaj rešijo, kakor pač vejo in znajo. Tako severna Koreja ni le dosegla tega, kar je hotela; nasprotno izgubila je še to, kar je imela. Zato danes pošiljajo zaman njeni voditelji iz' gora in gozdov pozive na odpor do zadnje kaplje kfvi. Vse te plameneče besede udarjajo ob gluha ušesa. Severni Korejci se nočejo biti več. O*dlagajo orožje in se vdajajo. Slednji odpor je skoraj prenehal. Samo v poslednjih dneh so polovile čete Združenih narodov na deset tisoče teh obupancev. Čete OZN in južnokorejska vojska se bližata sunkoma korejsko-mandžur-ski meji, ki jo tvori reka Jalu. Račun velike zmage ali pa velikega po-Vaza, kar predstavlja oboje pustolovski podvig na Koreji, pa bodo plačali Korejci sami, ki danes topo stoje ob grobovih svojih dragih in ob opu-stošenih domovih in se bodo morali mučiti desetletja, da obnove, kar so porušile tuje spletke. Koreja je nov nazoren in žalosten primer, kako mali in neoboroženi narodi, ki so izgubili svojo neodvisnost, služijo kot drobiž za plačevanje računov velikih. topovi ter šteje po zadnjem štetju nekako 300.000 mož. Ta močna vojska gotovo ni ustvarjena zato, da bo branila meje primeroma majhne vzhodne Nemčije, ki je poleg tega nihče ne ograža, marveč je verjetnejša domneva, da je njen glavni namen pomagati SZ v primeru oboroženega spopada v Evropi. Začeten petek boja v Koreji je zbudil znaten poplah v Ameriki, ker je pokazal, kaj lahko napravi dobro organizirana satelitska vojska proti nepripravljenemu nasprotniku. Američani so si malo bliže ogledali svoje atlantske zaveznike in postalo jih je strah. Francozi so pokazali do golega svojo slabost že v borbah v Indokini, vsi drugi skupaj: Italijani, Belgijci, in Nizozemci pa sploh niso omembe vredni. Z drugimi besedami, če bi Ru- tem ne samo narodi Jugoslavije, ampak tudi narodi vseh držav. V zvezi s tem, lahko tudi ob tej priilki poudarim, da se bo vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije tudi v prihodnje z vsemi močmi zavzemala za ohranitev miru, tudi na ta način, da bo ob vsaki priložnosti delovala za okrepitev Združenih narodov, ker je prepričana, da je samo po tej organizaciji mogoče rešiti mir in okrepiti sodelovanje med narodi sveta. njavi Langson, ki so jo morali Fran-vozi zapustiti. Boji pa se nadaljujejo ob cesti, ki pelje v obmorsko mesto Mongay. Vietminhove čete So uničile tudi bataljon 400 padalcev, ki so se spustili za hrbtom in skušali zavzeti Masan. V Hanoju pa se je prebivalstvo prenatrpalo, saj šteje zdaj Hanoj nad 350 tisoč prebivalcev. Meščani drugih nerodnosti so ga že prejšnji teden začeli zapuščati. V mestu vlada obsedno stanje in vsi za boj sposobni moški francoske narodnosti so bili mobilizirani. Ene 20. tega meseca niso bili partizani in redne čete oddaljeni od mesta niti 20 milj. Radio Peking pravi, da so to le prvi uspehi za končno zmago. Glasnik glavnega štaba francoske vojske poroča iz Sajgona, da so oddelki Vietminhovih čet ogrožali že 24. tega meseca Laokaj, ki leži ob vhodu v dolino Rdeče reke. Prav tako pa so začeli napadati francoske prevoze in postojanke ob cesti, ki pelje iz Fulanaga do Dinhlapoma. Vse kaže, da hočejo ravno to francosko fronto prebiti, ki poteka vzdol ceste severno od izliva Rdeče reke. Francozi pa tudi na drugi strani pošiljajo oja-Cenja in si skušajo pridobiti za obrambo nekatere izgubljene trdnjave. Štab vietnamske ljudske vojske je javil, da so vietnan^ki oddelki z zelo uspešno akcijo izgnali francoske enote iz mesta Seopajšana, ki leži 30 km severnozahodno od Jendjina. Po zsd-ijih poročilih pa so čete Vietminha že pred Laokajem in skušajo vdreti, v to važno mesto. si svoj korejski poskus v Evropi ponovili, so kmalu brez posebnih ovir ob Atlantskem oceanu in bogve kaj bi v tem primeru nastalo z Anglijo. Zato se je na mah dvignilo javno mnenje v Ameriki, da je treba oborožiti Nemčijo in jo vtakniti v atlantsko zvezo kot glavnega vojaškega činite-lja, ki bi se mogel upreti navalu iz vzhoda. Ti glasovi nisd naleteli pri Nemcih na gluha ušesa. Mnogi bivši nemški generali so se že videli v vlogi križarskih vitezov in privlekli so na dan svoje zaprašene uniforme. Ce se ne more zapadna Evropa rešiti brez Nemcev, potem bomo stavili svoje zahteve, tako so javno modrovali nemški desničarski krogi. Ze so bile: samostojna zedinjeia Nemčija, neodvisna nemška vojska, ki se bori s svo- V Organizaciji združenih narodov se nadaljuje diplomatska borba okrog Kojeje, pri čemer skušajo zapadnja-ki kolikor mogoče izkoristiti dosežene uspehe, vzhodni blok pa — kolikor se da — ublažiti posledice poraza. Temu je tudi pripisati Višinski-jev novi predlog o miru v svetu - in o razorožitvi. Po njegovem mnenju sta oba cilja dosegljiva, ako je možno doseči sporazum med petimi velesilami, ako se izobči atomska bomba kot orožje in ako se zniža oboroževanje za tretino. Višinskijev predlog ne kaže nobenih novosti, zlasti še ker dela Sovjetske zveze, kakor je Višinskemu zaklical nek delegat pri OZN, tako prevpijejo njene besede, da teh ni slišati. Na te predloge je potem odvrnil Truman Kitajska ljudska vojska vkorakala v Tibet ? Čete komunistične Kitajske so vkorakale v Tibet. Agencija Nove kitajske republike je javila, da so kitajske čete dobile nalogo, da osvobodijo tri milijone Tibetancev, ki ječijo pod jarmom imperializma. Proglas, ki Sta ga izdala štab 2. armade in komite Komunistične partije za jugozahodno cono kitajske, četam ob tibetliski meji, pravi, da js njih naloga, da osvobodijo tibetansko ljudstvo in tako dokončno združijo vso kitajsko zemljo. Ta proglas, ki ga je izdala agen-cija Nove Kitajske, je prvo uradno potrdilo s kitajske strani o vojaških akcijah ob tibetanski meji in začetku osvoboditve Tibeta. Ze pred tedni so namreč krožile po Daljnem vzhodu vesti o teh operacijah, ki pa so bile dejansko izmišljene, ker sta se še pred dnevi podajali tibetanska in kitajska delegacija o rešitvi suverenosti Tibeta. Iz Novega Delhija pa poročajo, da je ta napad le izmišljotina, dejstvo pa je, da LR Kitajska ni poročila o napadu, demantirala. jimi generali, rehabilitacija »časti nemškega vojaka«, izpust vseh nacističnih vojnih zločincev in še marsikaj drugega. Seveda so vsi ti pogoji morali prestrašiti Francoze, ki so okusili v dobi %iega človeškega življenja že trikrat sladkosti in milino nemškega okupatorja. Zdramile so nezaupanje in opreznost Anglije, kateri vojaška obnova Nemčije in njene proizvodne zmogljivosti tudi ne gre preveč v račune. Ohladile so pa tudi malo navdušenje Amej-ike, ko je vojna sreča v Koreji pokazala, da končno Amerika le ni. tako slaba, kakor so kazali prvi vojni znaki na Daljnem vzhodu. Toda niti Američani niti Angleži niti Francozi niso opustili upanja, da bi se spričo možnosti novega vojnega spopada v Evropi zanje v prvi vrsti tolkli Nemci, ki so med vsemi njimi te obrti najbolj navajeni in za njo tudi najbolj navdušeni. Zato se tozadevna mešetarjenja nadaljujejo in bomo še gotovo mnogo čuli o njih. ZADNJEGA TEDNA v govoru, ki ga je imel na Glavni skupščini v torek dopoldne ob priliki njene petletnice, da ni možno z lepimi besedami mnogo začeti, dokler na njih mesto ne stopijo dejanja in da še bo radi tega zapadni svet obo-roževal, dokler razorožitev ne postane stvarnost. V evropski politiki se je težišče vrtelo okrog nemške oborožitve. Ameriški gospodarji pritiskajo na uporniške Francoze, da ne gledajo na svet skozi tako temna očala. Zdi se da francoski vladi sami izgleda da tozodevno manjka enotna linija, ker bi desničarji želeli pristati na ameriške zahteve, levica pa ne. Radi tega mora ministrski predsednik Ple-ven taktizirati, da ne pade med oba stola. Vendar je v celoti opažati, da francoska vlada polagoma popuščal, nasproti Ameriki, ki glede na oborožitev Nemčije postaja skoraj neizogibna, čeprav zaenkrat le v sklopu skupne obrambe zapada v okviru atlantskega pakta. Sovjetska zveza je proti tem poskusom imperialističnega sveta odgovorila s sestankom zunanjih ministrov svojih podložnic v Pragi, kjer so ti pod predsedstvom Molotova u-gotovili, da zapadnjaki kršijo z nameravano oborožitvijo Nemčije svečane pogodbe in podsdamski dogovor. Zahtevajo, da njihovi nasprotniki takoj opuste take namere in da naj rajši sklenejo mir z Nemčijo, nakar naj bi jo tekom enega leta okupatorji zapustili. Ker se pri današnji razdelitvi sveta v interesne sfere glasovi le slabo čujejo preko meja teh sfer. tudi poziv iz Prage na drugi strani ni naletel na posebno vpošte-vanje ter le na nekaj trpkih in ironičnih opazk, naj vsak najprej pometa pred svojim pragom. Verjetno pa je tudi, da v Pragi niso le razpravljali o oborožitvi zapadne Nemčije, marveč še o kakih drugih stvareh, ki so jih pa rajši zamolčali, in Molotov je tolažil svoje ovčice spričo žalostnega obnašanja SZ v Koreji, poudarjajoč, da lahko uveljavi svojo voljo nad vsako med njimi, ki bi hotela modrovati po svoji glavi. Podoba je pa, da ji tudi tam več stoprocentno ne verjamejo. V Italiji so ta teden poslušali pridigo, ki jim pa ni posebno ugajala, ker ni prihajala od svetega očeta, marveč od Daytona, enega od voditeljev ameriške pomoči Amerike Evropi. Ta jm je na skoraj nepreveč vljuden način povedal, da so gospodje v Italiji preveč navajeni živeti od božje pomoči, katera pa ne prihaja iz .nebes marveč iz Amerike in da bi bilo dobro, da bi se to nehalo. Preveč namreč radi gledajo na svoje profite, na delovno ljudstvo pa bore malo. Zato je tudi revščna in brezposelnost v Italiji tako velika. Nekateri ljudje so rekli, da je škandal, da se Amerika na tak grd način uti-ka v italijanske notranje zadeve, ven dar s la kola lomi in tako so se njeni ministri, kljub temu morali podati na romanje v Washington ali pa po navodila k veleposlaniku Dunnu. Poleg tega imajo sosedi težave s svojimi atomskimi učenjaki, izmed katerih ja je eden pobrisal v Rusijo, očiviuno ker so se mu atomska raziskovanja v Italiji zdela tako zaostala, da je zanj to delo tam postalo odvisno. Kratke vesti . . . TOULUS — Pred dnevi so v tem mestu aretirali poljskega vicekonzula, ki je baje obdolžen prevratnega delovanja zoper francosko državo. Uradni krogi pa o tem vprašanju previdno molče. SYDNEY — Dne 24. t. m. je avstralska policija nenadoma preiskala sedeže avstralske KP, ki je bila pred tedni v parlamentu proglašena za ilegalno. To je bil praktično ukaz, da se postavi izven zakona. Policija se je prepričala, da so partijske arhive odnesli na tajna mesta. SHANGHAJ — PRISTANIŠČE Od 'slavnostnih Potsdamskih sklepov, do rehabilitizacije nemških vojnih zločincev in oborožitve Nemčije Hočinainhove čete v Vietnamu prodirajo proti jugu NAS KULTURNI KOTIČEK O ZNAČAJU dtOMMUtrUutiuMr V ISTRI Stroga pripravljenost pred izkrcanjem nemških čet v Kopru DOGODKI. KI SO SE VRSTILI NA NAŠIH TLEH PO RAZPADU ITALIJE Od 23. do 2&. novembra tega leta se bo v našem okraju proslavil teden slovenske, kulture. Kaj pa je teden slovenske kulture? To je pregled kulturno-prosvetnega življenja, dela in udejstvovanja slovenskega naroda, pregled razvoja in napredka naše kulture. Vsak narod se ponaša s svojo kulturo in je nanjo ponosen. Naš mali slovenski narod se tudi ne misli več poniževati, marveč hoče tudi sam stopiti v krog visoko omikanih narodov, kajti čeprav majhen, je lahko ponosen na svojo kulturo in svoj kulturno-prosvetni doprinos človeštvu. Kultura Slovencev iz Koprščine ima svoje stare tradicije. Saj je stara skoraj toliko, kolikor znaša doba od njihove naselitve v te kraje do danes. Rižanski kulturni spomenik je najstarejši dokaz kulturnega življenja Slovencev tiste dobe. Združenje Italijanov je priredilo v okviru Tedna kulture poleg drugih kulturnih manifestacij tudi razstavo slikarjev italijanske narodnosti, ki bivajo na območju istrskega okrožja. TO je prvi skupni nastop slikarjev Italijanov v istrskem okrožju. Na razstavi je zastopanih 7 slikarjev, ki so razen Atilija Fonde vsi diletanti-sa-mouki. Razstava je z nad 100 razstavljenimi deli napravila na obiskovalce takoj ob vstopu zelo prijeten vtis. Razstavljena dela so manjšega formata. Razstavljale! so bili zastopani z olji, akvareli, perorisbami in oglje. Pri izbiri del bi bila. žirija nekoliko strožja. Ce pa upoštevamo, da ni Slo pri razstavi samo za umetniško vrednostjo razstavljenih del v strogem pomenu, temveč ’• je imela razstava značaj manifestacije in prvega javnega nastopa te skupine v okviru velikih manifestacij kulturne dejavnosti italijanskih prosvetnih delavcev, potem je naravno, da je treba presojati razstavo s kriterijem, ki mora upoštevati te okoliščine. Ponavljam pa, da je bila razstava kot celota na primerno visoki ravni in da mora kritik priznati razstayljalcent razmeroma dobre kvalitete. Motivi so izključno iz našega ozemlja in kažejo na iskrem nc$t doživetja domače, zemlje. Marine in istrska pokrajina je obdelana v vseh svojih karakterističnih elementih. Slike so sveže, koloristično bogate. Materija ni vedio dovolj in pravilno obdelana in tudi skladnost tonov—ni vselej posrečena. Kompozicijsko- so dela dokaj resna, če naj spregovorimo o pesaineznih razstavljalcih, lahko rečemo, da je Tc'.to bolj produktiven kot kvalitetno dober v svojih marinah in, pejsažih, je premalo slikarski in preveč naturalističen. To ima za posledico, da zaide Totto v osladne barve in neslikarske manire. Njegovi akti So ponekod zarisani. Ne more pa se Tottu, ki je bolj kipar kot slikar, zanikati, talenta. Arhitekt Trdmbetta razstavlja pero-rtsbe, v katerih se ni povzpel preko •ilustrativne naturalistične forme no-vpčenia. V tej svoji maniri pa je subtilen in v mnegih motivih zelo zanimiv in poln okusa. Zlasti so lepe risbe štev. 85. in 66. Olja Miloša so iskrena ir* neposredna, interpretacija kaže ponekod na pravilno, velikopotezno, skladno gledanje na motive, ki so povzeti iz tihožitij in njegove rojstne pokrajine. Bartolomeo Fcrnazaro razstavlja zelo uspele in lepe črnobele pokrajine, po večini marine. Nekatere so po izbiri motivov in po tehniki izredno uspele grafike. V njih se zrcali slikarsko občutje in slikarsko oko. Prepričan sem, da bi lahko Fornazarov nastopal s samostojno razstavo z večjimi stvarmi, ki bi lahko dale še večje dokaze o njegovem talentu. Parovel je preskromno zastopan na tej razstavi. Edino njegovo novejše delo kaže v primerih z deli, nazstav- 2e samo dejstvo, da so se| Benečani pogajali s Slovenci Koprščine in z njimi sklepali pogodbe, pomeni, da so Slovenci že v tisti dobi kulturno nekaj pomenili. Tudi to, da so v sredi benečanskega Kopra že pred nekaj sto leti imeli Slovenci slovensko bogoslužje, je dokaz kulturnega življenja naših dedov. Tudi dejstvo, da so v Kopru živeli in delali slovenski protestantški pridigarji in propagatorji, je zopet dokaz, da so naši ljudje takrat živeli svoje kulturno življenje. Dočim se je pri drugih velikih narodih razvijalo kulturno življenje bolj po mestih in gradovih, a Je na vasi v tem oziru vladal popoln mrak, se je kulturno življenje pri Slovencih rodilo in uspevalo na vasi, večinoma v župniščih, županstvih, občinskih svetih in po rodbinskih zadrugah. Slovenski preporod je pa zanesel slovensko kulturo v sleherno hišo, kar ljenimi na samostojni razstavi v Kopru, napredek. To je razvidno iz umerjenosti, tonov in iz kulturnejie-ga obdelovanja materiala. Sigurno je, da je Parovel na razvojni poti in da sel bo razvil v dobrega slikarja, ki je sposoben slikarskih emocij in slikarske interpretacije. Delise je začetnik v svojih akvarelih in oljih in ne dosega drugih raz-stavljalcev. Tudi on bo lahko uspel, če bo dal svojemu slikarskemu obzorju širše in skladnejše občutje. O razstavi h koncu lahko rečemo, da je uspela in da je poleg kvalitete, ki bi bila lahko boljša, če bi žirija skrčila število razstavljenih slik, pokazala stremenja in ambicije naših italijanskih slikarjev. R. H. V Istrskem tedniku z dne 7. oktobra sem nekako presenečen čital kratek članek »Od kod ime Dragonja?«, kjer se navaja nekatere »zgodovinske« vire za izvor imena Dragonja. Ko sem ponovno pazljivo prečrtal članek, sem se spomnil na našega Jurčiča, ki je tako rad hodil med ljudstvo in se z njim razgovar-jai o vsem ter zapisoval številne zanimivosti, ki so mu jih ljudje povedali. Učil se je pri govorice izviru! Tudi novi pravopis ima polno izrazov, ki jih do sedaj niso poznali vsi Slovenci! Mislil sem na Jurčiča in se obrnil do ljudstva, da slišim njegov glas tudi o reki Rokavi — ali Dragonji. Odšel sem v Vanganel in se ustavil v hiši tov. Ivana Sabadina, ki me je že pred dobrim letom — pošteno okregal in pokritiziral uredništvo »Primorskega dnevnika« — zaradi uporabe, ime Dragonja, namesto Rokava, kot jo imenujejo ljudje v njegovem kraju. Tovariš Sabadin je dal prej omenjeni članek na glas prečitati takoj ko je izšel, in se nikakor ni mogel strinjati s trditvijS. da bi bila dobila reka ime po kakem človeku, ki se je pisal Dragonja. »Vso dolino in ne samo vodo. ki teče po njej od. Kocjančičev in od Sv. Antona pa vse do Laborja in še malo dalje, sem vedno slišal nazi-vati dolino Rokave tudi od najstarejših ljudi,« Je odtočno podčrtal tovariš Sabadin. — »Ko je prišel prvi učitelj- v Vanganel, bil je to neki Pavel Plesničar v začetku tega stoletja, nas je vedno učil, naj imenujemo vodo, ki teče po dolini, Rokava, ker je lepo slovensko ime. Se danes živi več ljudi, ki spio takrat skupaj hodili v šalo. ki to lahko potrdijo. — Ce bi jaz pisal v časopise, bi mi Še na misel ste prišlo in bi se niti ne upal zapisati Dragonja,s je je bil jasen dokaz, da smo Slovenci od vseh narodov v Avstriji imeli najmanjši odstotek nepismenih. Celo veliki narodi se v svoji prešernosti, kar se tiče njihove kulture, niso mogli s tem ponašati. Naša kultura je res ljudska, narodna in ne kultura privilegiranih bogatih slojev. Starejši ljudje se še spominjajo ži-' vahnega prosvetnega dela po vaseh Koprščine. Marsikateri starejši mož še danes ponosno pripoveduje o uspešnem nastopanju pevskega društva, o veselitvah večjega obsega in drugih kulturno-prosvetnih manilestacijah. Moralo je priti do italijanske okupacije in fašizma, da je naše ljudstvo zopet padlo v temo, ko so bile uničene vse naše kulturno-prosvetne in gospodarske organizacije, uničene naše šole. Naduti fašizem, ogrnjen s plaščem lažne 2600-letne kulture, je slavil svoj triurni. Toda pod pepelom naših uničenih in požganih kulturnih domov in knjig je tlela iskra, ki je v narodno-osvobodilni borbi vzplamtela v velik požar, ki je uničil fašizem in njegovo zgradbo. Kljub temu je po eni generaciji ostal polmrak, katerega je treba sedaj odpravljati. To je ljudska oblast uvidela in začela z delom. Pomagati pa ji morejo in morajo v veliki meri naše kulturno-prosvetne organizacije. V letošnjem tednu kulture bo vsak naš kraj pokazal svoj napredek, svojo kulturnd-prosvetno sposobnost. Pokazal bo dela in pridobitve slovenske kulture. Pokazal bo žilavost v borbi za svoj napredek. Ogromen korak, ki je bil po osvoboditvi napravljen pri nas, bo prišel v tem tednu do izraza tudi na kulturnem polju. Slovenci iz I^iprščirifc, čeprav maloštevilni, bodo te dni pokazali, kaj vse premoreta dobra volja in ljubezen do svojega jezika in naroda. zaključil ta zanimiv pogovor. Nikakor ne mislim s tem podcenjevati virov, h katerim se je zatekel tov. »vs«, ko je iskal, kje je pravi izvor imena tej reki. Prav je, da se je"to vprašanje načelo in upam, da bo. prišlo do dobrega zaključka. Vsak glas o tem — in to v prvi vrsti iZ| ljudstva — bo dobrodošel. Imel sem priložnost slišati tudi po drugih vaseh kot Puče, Krkavče, Nova vas, Koštabona, povsod je bila ljudska trditev: V spodnjem delu toka so tamkaj živeči Italijani vedno nazivali Dragonja, Slovenci v tej dolini pa vedno Rokava. V Krkavčah sem slišal tudi Flum — Rokave. Se nekaj bi dodal k temu. Zdi se mi malo dvomljivo iskati vire za prava imena rek, krajev in vasi v knjigah, ki so jih pisali ljudje, ki so bili vedno pod vplivom sovražnikov Slovencev in Slovanov. Preveč trdo smo ha lastni koži poizkušali v dobi 25-letnega suženjstva, ko so nam hoteli vzeti še pravi izvor naših družinskih priimkov. Rad bi, da bi se o tem vprašanju Oglasili še drugi, posebno pa ljudstvo iz obrobnih vasi doline Rokave. Ogarev. Pripeinhe uredništva Popolnoma pravilno je, da se uporablja slovensko ime Rokava. Vprašanja, ki ga načenja lov. Ogarev, se mi nismo dotaknili. Dejstvo je, da najdemo po vseh starejših in novejših zemljevidih namesto imena Rokava le ime Dragonja. Mar je škodljivo, če skušamo pojasniti izvor imena Dragonja? Nihče do sedaj še ni dokaza!, da ne bi mogla reka dobiti imena tudi po osebi, ki je tamkaj živela, tz našega članka (IT od 7. X. 1950) je deloma razvidno, da se ime Dragonja nanaša na majhen odsek reke, ki jo domačini imenujejo Rokava. Tovariš Ista stvar se je dogajala tudi v Trstu, kjer je nekaj stoi Nemcev razorožilo skoraj sto tisoč italijanskih vojakov. Italijanska komunistična partija je bila na repu dogodkov, bila je popolnoma odsotna in dezorganizira-na. Delavske množice so bile brez vodstva in tako se je zgodilo, da je neznatno število Nemcev razorožilo milijonsko italijansko armado in Hitlerjeva vojska je zavladala nad Italijo. Ko so Nemci v Trstu učvrstili svojo oblast, so začeli s ponovnim oboroževanjem fašistov, ki so si želeli novih krvavih pohodov na naše vasi in novih borb proti partizanom. V strahu pred mogočno vstajo in naglo se razvijajočim osvobodilnim gibanjem so se pripravljali za borbo na življenje in‘Smrt. Tedaj je tudi položaj pri nas postal resnejši. Treba se je bilo pripraviti na velike bitke, na neizogibno sovražnikovo ofenzivo, preskrbeti rezerve hrane in municije ter se umakniti na ugodnejše položaje. Zadnje dni septembra se je začela najbolj krvava ofenziva na osvobojeno ozemlje na Goriškem, kjer so partizani več dni držali fronto; nato pa se je razvila po vsem Krasu. Medtem pa so prišle v Trst štiri nemške oklopne divizije, sestavljene iz najhujših krvnikov »HiUeryungen«, ki so bile namenjene za pohod na Istro. Tem hordam so se priružilj še pobesneli domači krvniki, predvsem fašisti, ki so več let mrcvarili istrsko ljudstvo in so zato kot poznavalci razmer pri nas lahko služili novim gospodarjem kot vodiči. Najbližja sovražnikova postojanka je bila v Ankaranu. Naša izvidnica, ki je stala na pomolu pod Belvede- Za prava imena rek, krajev in vasi v knjigah, ki so jih pisali ljudje, ki so bili vedno pod vplivom sovražnikov Slovencev in Slovanov« Tovariš Ogarev naj bo le brez skrbi. Sumljivih virov nismo nikdar uporabljali in jih tudi ne bomo. Za našo trditev smo se poslužili stare listine iz leta 1731, nikakor pa ne izvajanja kakega Kand-lerja. Nismo se niti postavili na stališče, da smo že dokazali, da izvira ime Dragonja iz slovanskega osebnega imena. Rekli smo le, da bi utegnilo biti tako in tano. Naša trditev je do neke meje opravičena, ker je bi!o ime Dragonja med Slovani v Istri zelo priljubljeno. To ime najdemo med slovenskimi prebivalci mesta Trsta in zlasti Še v Istri (na primer na Sovi-njaku leta 1375, nadalje v Labina I. 1420). Našteli bi lahko vrsto podobnih primerov. Povedati moramo nadalje, da se poreklo nekaterih imen lahko ugotoVi edinole na temelju starih listin. Ustnno izročilo ne gre daleč nazaj. Ce bi se naslanjali zgolj na govorico, bi p r i š I i d o ž a k 1 j u č-ka, da prihaja i ni e Kras od slovenske besede krasen, ali pa recimo Strunjan od fre s e d e strunarji. Taka metoda ni seveda prav nič znanstvena. Tovariš Ogarev bi moral vedeti, da se za imeni skriva del gospodarskega razvoja in da je analiza krajevnih imen zelb poučna zadeva. Pri taki stvari se moramo vselej izogibati fantaziranja ter se naslanjati zlasti na listine iz tistih časov, ko niso imeli izkoriščevalci delovnega ljudstva morda niti posebnega interesa, da bi naša imena potvarjali. Zagrešili torej nismo ničesar. Tovariš Ogarev naj le uveljavlja ime Rokava in mi mu bomo pri tem še celo pomagali. rom, je že 27. septembra, ..o je drugi dan po zavzetju Kopra, proti večeru opazila večje število nemških čolnov, ki so se bližali pomolu z namenom, da v Kopru izkrcajo nemške vojake. Toda težka »Breda« je takoj užgala po njih in iako odvrnila Nemce od njihovega poizkusa. Pričakovali smo, da se Nemci vrnejo še isto noč. V samem Kopru nismo nameravali sprejeti borbe in bi se umaknili na položaje izven mesta že zvečer, toda treba je bilo odpeljati iz koprskih skladišč čim več blaga. Zato je nekaj partizanov ostalo v mestu in smo, medtem ko so naši* 1 kamioni hiteli s prevažanjem, budno stali na položajih ob strojnicah, pripravljeni na borbo. Iz Trsta smo prejeli poročilo, da se nameravajo Nemci izkrcati v Kopru ob zori dne 28. septembra, zato smo proti jutru umaknili četo na položaj nad koprskim pokopališčem, druge edinice pa so zasedle položaje zdolž semedelskega hriba. Tu smo postavili tudi dva topova, ki sta bila naperjena proti Kopru in pripravljena na sprejem nemških čolnov. Noč je bila temna In popolnoma mirna. Koprske ulice so bile bolj podobne tegobni puščavi kakor živemu mestu. 2e ob desetih zvečer je izginil iz koprskih ulic vsak znak življenja in je nastopila grobna tišina. Le tu pa tam je bilo slišati korake partizanske patrulje in brnenje kamionov. ki so stalno odhajali in se vračali v kaznilnico po novi tovor. Vendar to ni bil mir, temveč napeto bedenje in mučno pričakovanje novih dogodkov, ki nam jih je sovražnik napovedal za drugo jutro. Tudi Koprčani, katerih večina je bila proti partizanom sovražno razpoložena, so nekaj slutili. Tisto noč niso spali. Ob pazljivem prisluškovanju je bilo slišati povsod v zatemnjenih hišah ta-jinstveno šepetanje. Vsi smo se zavedali, da je to tišina pred bližajočim se viharjem. Vsak partizan je mislil na jutrajšnje srečanje s premočnim sovražnikom, toda za strah ni bilo časa. (Nadaljevanje sledi) Kake so Benečani kaznovati svoje podložnike Okrog leta 1409. je v Kopru županova 1 Stefan Fisani. V tistem času je koprski meščan, po imenu Corner Tornado, nekoga ubil in zbežal iz oszem ja beneške države. Beneški dož Mihael Stesn je alarmiral. v izvezi s CccinestjeVim begom vse svoje obveščevalce, koprskemu županu pa je med o.Aajitn sporočil tudi naslednje: »Ce- pride imenovani Tornado sSanoma v roke naše go paske, naj ga polje po kana u eden Izmed načelnikov, ki naj ves čas g la no govori o njegovi krivdi,! Od tu naj ga vleče konj privezanega *.» rep vstj do meda, kjer -..¡e. izvršil’ ižlnleiin. Tu mu je -treba odsekati roko ter privezati za vrat. Za tem ga je treba zopet zvezati za' konjski rep ter vleči do Sv Marka do same sredine d voh kolon, kjer naj umre. Treba ga te za item razčetveriti. En, de', naj se obesi v ulici Pava» drugi del v ujtej Cloz.a, tretji v ulici Mestre in četrti deti v pristanišču Sv. Nikolaja ob «gibali« Olb takih prilikah so ime i koprski meščani kaj gledati! Za isftr--kega luteranca Ln>etino je «na no, da mo ga pred emntia beneški rablji strahovito mučiii iter za kem utopil'i v morju. NOVE KNJIGE IN REVIJE Viida Taufer: IZBRANI LESTI. Založil SKZ. Strani 61. France Kosmat: KURENT IN SMRT. Pesmi. Ilustriral in opremit Vladimir Labovič. Zbirka «Uliti nota«. Izdala MK. © RMIMVD UaUianMU dlkmi-eu u Izoti S. Cok Rokava ali Dragonja ? LJUDSTVA ... Ogarev trdi med drugim tudi tole: »Zdi se mi malo dvomljivo, iskati vire oooooooooo oooooooooo NAŠIM KMETOVALCEM oooooooooo oooooooooo^ Nekaj o delovni sili v kmetijstvu V naših časopisih smo imeli večkrat priliko brati članke, ki so obravnavali vprašanje delovne sile in to zlasti v naši industriji; jaz pa bi hotel to vprašanje obravnavati, s stališča naše vasi oziroma kmetijstva. Pri vsakokratnem razgovoru s predstavniki KLO in KOZ o kmetijski pro-, izvodnji slišimo, da jé v zadrugi ali na vasi premalo delovne sile, da bi izvršili to in; ono delo. Res je, da se večkrat znajdejo pred kopico ‘del, toda ljudi, ki bi to delo izvršili, ne moremo dobiti; zato delo delno ali-Slabo opravimo. To daje tudi videz, da je premalo delovne sile. Vendar ta videz ni realno stanje našfj vasf, ker v resnici ni tako. Naša vas ima premalo delovne sile. V več primerih bi bilo dobro, če bi jih nekaj odšlo v druge panoge naše gospodarske dejavnosti, recimo v industrijo. V našem okrožju pride na 100 ha obdelovalne zemlje 139 'za delo sposobnih ljudi. To število je zelo veliko fn slabd vpliva ria gospodarstvo naše vasi. Poudariti je treba; da so naši hektarski donosi kljub temu še precej nizki, če jih primerjamo ‘ donosi v drugih deželah ali državah. Vse to lahko vidimo IZ naslednje primerjave z nekaterimi državami (podatki so iz 1939. leta): Pri nas 11,0 q 14,0 q 80,0 q 130 Nemčija 22,6 q 31,7 q 191,5 q 52 Danska 28,5 164,1 q 36 Francija 14, q 16,1 q 103,6 q 43 Italija,, t 15,5 q 23,3 q 73,6 q 90 Madžarska 13,0 q 22,9 q 86 4 q 72 Jugoslavija 11,0 q 19,8 q 62,7 q 114 (številke pomenijo: 1. pšenico, 2. koruzo, 3. krompir, 4. število zaposlenih ljudi na 100 ha Obrie zemlje.) Kakšen zaključek lahko vzamemo iz te primerjave? Res je, da je v teh državah, ‘mehanizacija v kmetijstvu precej boljša in večja ter da jel pri njih veliko velikih kapitalističnih posestev, ki dajejo pogoje Za Večje donose, vendar nam kljub temu pove, dh je pri nas, .in sicer na TOOr ha zemlje zelo veliko iju^i ter 9?%‘mafo pridelajo. Zato upravičeno govorimo o pomanjkanju .delovne sile na vasi; govoriti pa bomo morali malo več o dvigu storilnosti y kmetijstvu, o boljši zaposlitvi naše delovne sile. Govora naj bo, kako delo in proizvodnjo organizirati, da bo delovna sila enakomerno zaposlena skozi vse leto. Pri nas porabimo mnogo časa po nepotrebnem ali na delih, ki malo donašajo, na primer večurno Čakanje pred trgovino, mnogo preveč praznikov in podobno. Večkrat pa se dela tudi samo zaradi dela ne glede na višino in vrednost. Do- Trooinc izkoristijo naši kmetje dane! anes na najboljši način. Skuhajo jih in iz »iambika« priteče močno in okusno žganje. Tako ima danes naš kmet doma dovolj žganja za svoje ‘potrebe. Za časa fašističnih »finančarjev« pa tega ni bilo. Kapitalisti in veieposes tnifci so lahko kuhali žganje, našim kmetom pa je bilo prepovedano. Iiai ¡Janški žganjekuha so si z zakonom zagotovili popolno prednost. Naše žgan je ni smelo konkurirati italijanskemu. Tropine so gnile na kupih in tako je bil naš kmet vedno brez žganja. Imel ga ni niti za - največje potrebe in za zdravila. Danes pa ima skoraj vsak kmet svoj »lambik« doma, in si kuha brez skrbi, da bi ga »finatičarji« pregnati in zaprli.. ber gospodar, dobra KOZ in KLO, vsi morajo že vnaprej, to je za prihodnje gospodarsko leto vedeti, kaj bodo na svojem zemljišču pridelovali, koliko delovne sile bodo; za to potrebovali. Pri tem se morajo vprašati, ali! bo ta delovna sila popolnoma 'izkoriščena in kakšno vrednost ;bo s svojim delom ustvarila. Kot umni gospodarji bomo mislili, tudi na možnost povečanja produktivnosti našega dela. Mislimi bomo na 'mehanizacije,, na dobro žseme, na vzgojo dobrih sadik', živine, fia naba- vo gnojil, na pravilno in pravočasno obdelavo zemlje, na saditev tistih rastlin, ki so za naše pogoje najboljše, dalje še na vključevanje naših kmetij v velika zadružna posestva, to je v KOZ,'kjer bdmo do omenjenih sredstev jn pogbjev laže prišli. S tem načinom dela bomo rešili vprašanje delovne sile tako v kmetijstvu kakor tudi -vv drugih naših gospodarskih panogah. S tem bomo tudi dvigniti kmetijsko proizvodnjo, naše gospodarstvo in našo vas na sploh. Važna opravila v kleti \- s;.,——r?y~—t “ “ " ' — • ■ .... . Pazimo na vina, da se nam ne pokvarijo M3 podcenjujmo važnosti dolivanja sodov (Nadaljevanje iz zadnje štev.) Da preprečimo razvoj in okužbo vida od teh bolezni, bo vinogradnik sedaj, ko so mošti povreli, sode takoj dolil. S tem izženemo zrak iz posod in onemogočimo prej opisane bolezni. Tudi v času tihega dokipevanja pretvarjajo glivice še preostali sladkor v apcohdi irt-bgljikijvd kišlirfe; zato 'S/B* dbv he smemo zabiti ž hdVždtio ivehd,* tefhvŽČ s IjipeWu" veho;: če;' smo jo imeli 'na sodu’V č&k burriega kiperfja, jo' zarhenjaTri^ z iAofcipeiho veho. E>o-kipeina1 Vei/d ‘daje 'Ipdžnošt," da ogrtj i-kov dvpkisdU&Kd $aaja iz! spda', , gumijast) ^brčžek .nf; preprečuje zraki), d.-s;op do viad jjpži 'sliko štev: i)i Skozi, les Vin6 zlasti_ itilado, in dekoiikotiihiapi; zato moramo sode dolivati redno vsak .teden, najpozneje pa, vsakih 14. .dni, -če hočemo, da bomo imeli zdrava vina.- Da vinu ohranimo kvaliteto,! moramo dolivati isto ali boljše vino, ki mora biti popolnoma zdravo. V nasprotnem primeru vino pokvarimo. V ta namen ima umen vinogradnik že ob spravljanju, mošta manjše sodčke, ki mu služijo za doliv. Vso manjšo, nejzpoljueno posodo, ki jo imamo za dolivanje in pitje, pa raz-žvepiarao, "tik preprečimo ' razvoj prej omenjenih bakterij: t Do prvega pretoka, ki naj bi se izvršil okoli božiča ali nekoliko prej, ko se vino čisti, je najpoglavitejše opravilo v kleti, da sode dolijemo in jih nadalje vedno dolivamo, to je da jih držimo polne in dobro zamašimo. Veha naj bo lesena in mora segati do syna, ker le tako dobro zapre in prepreči dostop zraku. Vehe ovijati s tkanino ni priporočljivo, ker je h.i-groskopična ter postane tudj zunaj so-; da mokra; na njej se naselijo razne škodljive bakterije (ocetne bakterije in plesnoba). Po navadi sod po vsakem zalivu zunaj obrišemo z vlažno krpo. Ce bomo po burnem, kipenju z mošti, tako ravnali, -bomo imeli Zdravo in dobro vino ter ne bomo imeli opravka z boleznimi in napakami pri vinu. G. I:. (Konec) obvIstiTo Obveščamo vse kmetovalce, da bosta mlina v'Izoli in Rižani mlela za vsa privatna kmečka gospodarstva od 30. X. do 5. XI. 1950. Mlin v Kopru pa od 5. XI. do 10. XI. 1950. taktike* Da bomo 'lahko izvažali' velike količine vina,' bomo prt'Kopru"-ZgVâtoi veliko vinsko klet.^Ze v tem letujmo videli ...njeno važnost, saj so' trtVorrii avtomobili dovažali grozdje iz vseh kršjev koprskega okraja, kmetje pa iz okolice na vozovih. Po istrskih hribih se vlečejo milijoni metrov latnikov, ki služijo . kot opora vinskim trtam, ki nam daje boljši pridelek. .......................min........ ČitajSe in širite «1 diski tednik» llllllllllUlllltll(R)IIIURtllUIII.U)llWllJlllllllllljUUIlllililUUIUÎHIlUll) Trgatev' je; kohčšfia. Trte je 'trèbh porezati (n''povezati "ter lainrke "-popraviti! S čim? Sedaj bi moralo biti po skladiščih potrebnega, materijata na pretek, da bi ga .kipet nakupil jn in pričel .,? delom. Tega majerijaia Pa še ni. Ali bo marca meseca? In kaj sedaj? kmetje. bodo sekali drevje in si pomagali, dokler,bo šlo...A delo mora biti opravljeno pred pomladjo, ko bodo priromali količi in late za rebra . ter verige na, latnikih. Za to stvar bi se pa. çes moralo pozanimati podjetje BOjt ij> ..okrajni kmetijski servis! Izkoristimo JESENSKO pašo Zaradi pomanjkanja vlage v poletnih mesecih je pridelek sena precej pičel, tako da obstoji nevarnost, da bo živinske krme primanjkovalo, zlasti, ker je slab tudi pridelek silaže.. Pomanjkanje pa bomo precej nadoknadili, če izkoristimo vse možnosti tudi za jesensko pašo. Na paši se živina prosto giblje, ima dovolj svežega zraka in sonca, česar v marsikaterem hlevu primanjkuje. Ce pomisilimo, da mnogo živine pre- Sodelujmo vsi v borbi proti oljčni mušici V tem letu, ko je suša povzročila precejšnjo škodo na polju, je napravila mnogo škode tudi oljčnim nasadom, kar je vzrok, da je letos pretežen del naših’ oljk okužen. Oljčna mušica'povzroča, da’oljite ' pred časom pordečijo ter odpadejo) S tem, da' napravi (oljčna mušica) bolezen ogromno škodo našemu gospodarstvu, ' zmanjša' 'tudi pridelek olja, ki je ederi ' najvažnejših prehrambenih proizvodov našega okraja. Dolžnost vsakega zavednega kmetovalca je, da večkrat, tedensko pregleda nasade oljk ter okužene pljke, ki padajo z drevesa, takoj pobere in jih proda svoji Zadrugi, ki bo okužene oljke odkupila. S pobiranjem okuženih oljk bomo najprej uspeli zatreti tega škodljivca in s „tem preprečili, da bi se okužba dalje širila. Pobiranje okuženih oljk, ki odpadejo zaradi dijč.ne mušice, ni samo dolžnost pridelovalcev, temveč je dolžnost nas vseh'. ' Množične organizacije naj v tej a'kc;!ji {¿kpj1 priškdčijd na pomoč kme-torii;" da": ne bomo : zgubili niti ene -oljke. godilo se bo, da nekateri kmetJv n,f bo-do- iz’kakršnega koli vzroka. ho> teff pobirati, okuženih oljk. V tem prlrneri/.naj. RIŽO izida dovoljenje pionirski organizaciji,' ' ki bo poskrbela, da’, ol^džerie olike rfe'Wanejo na tleh. VŠf to; bo klpetu," pridelovalcu oljk samo koristilo;, prvič bo za pobrane okužene, .oljjcg dobil plačilo, drugič bo dobil, ako bo zahteval, tudi olje za svojo uporabo, vedno v smislu Odredbe o proizvodnji oljk za 1.-5949*50. živi v temnem, zaprašenem in ne-zračnem prostoru, se ne čudimo, da je, živina slaba in da mnogo telet in mlada živina hira in zaostaja y rasti. Poleg dobre paše, ki po krmilni vrednosti prekaša vsako seno', ¡¡ha živina na paši tudi dosti prostosti. Pomanjkanje krme lahko v veliki meri nadoknadimo s' pašo. Zato je potrebno, da se živina pašo pozno v jesen. Pozno v jesen je paše za živino dovolj in na račun ¡ paše prihranimo marsikateri kilrgyu i sena, ki bo prav prišel v zimskih in spcmla-danaskih mesecih. Tudi kmetovalci, zlasti' pa KOZ, ki bodo imeli sena dovolj za svojo živino, naj pašo dosledno. ..izkoristijo, saj bo veliko takih, ki jim bo primanjkovalo sena in bo potrebno, da si med seboj pomagajo. Tudi druge vire prehrane je .treba čimbolj izkoristiti; tú bi prišla ,.y,'poštev vsakovrstna slama, (ječmen,-oves, koruza,, .pšenica) te,-, odpadki' povrt- nin. Nepravilna je in.-, ; a posojanja vf.ebno, da puščajo kcruziucb po. njivah gniti. Storiti moranj: : set 'da obdržimo stale?,'zrviiie na'.“ üríanjf višiníi Da se bo slama v prehrani lahko pravilno izkoristila, jo je treba re-, zati in rezanico mešali med seno. Ce slamo in seno režemo, s slamoreznico, se lahko krmi slame in 65% sena. Tako napravljeno rézame-bo živina s slastjo pojedla m roo vedno v dobrem stanju, če bo nahranjena do sitega. Ce ¡cckladamo' slamo celo med sladko seno in deteljo, živina pušča in meče pe:!>e. Pa saj jo tudi veliko slabše izkoristi in teže prebavlja. Ako krmimo celo klajo, slabo prebava in gre veliko neprebavljenih snovi v blato. Poleg tega potrebuje živina pri uživanju cele hrane veliko kalorij za prebavo. Zato naj bo prva skrb vsakega živinorejca, da sedaj, v jeseni, ko ima pripravljeno vso zalogo živalske hrane, ugotovi zalego .krme • in tudi potrebo. Na ppdlagi te ujc-ovitve 'pa lahko določi . dnevni obrt,!: ra živino, k j jo bo redil čez zimo. Uporabiti moramo vse site, da se ne bo statež živine radi pomanjkanja krme zmanjšal; to nam narekuje letni gospodarski načrt, ki ga moramo izvesti. G. T. kaka ;ore vračat i v srce. „Tako •nam: oi:<'če-jo noge ter kosti in te-daj govori, laik: o-vedi v nogah." | V .. 5 t -ViOdemctí''i;áhko.::povzroei;.ipréd¡.rv.qc latiJbridbbljeFfahšrčna riápaka (nepra-. viino ,'.:dai:oMalnjebsr(Sn.ih 2&klopn,i¡é)?tC>«ft; kler:¡.jé: scžbaii»i-ištca,‘?mDžna UravB&ts vati to napako, Srce- kolikor toliko normalno deluje. Ce' pa srčna rriišifca s starostjo oslabi, tedaj se pojavi srčna nápgka v dvojni meri: šrčria"' mišica popusti, srce se razširi z vsemi znaki .šibkosti srca, k čemer 'spada tudi. vodenica, gibkost' srca povzroča,,lahko tudi, pljučna bolezen, li kateri prištevamo, tudi h. pr. naduho.; prav tako ošibi . srce zaradi preve.i-kega krv.npga pritiska. V zvezi s povečanim krvnim pritiskom je tu¿j bolezen ledvic. Bolne ledvice povzročijo zvišanje krvnega pritiska, ki ima za posledico slabitev srca in s tem v zyezi vodenico. Pri zdravljenju vodenice moramo vso pozornost posvetiti oslabljenemu srcu, kajti če. srce izgubi vse, svoje moči-, .tedaj , se, lahko zgodi, da bolnik v svoji .»srčni vodi. utone«. .Vsak bolnik z oslabljenim -srcem potrebuje zdravniške pomoči. Z raznimi kapljicami in injekcijami se nam srčna mišica okrepi. Važno Je,oda pije bolnik malo vode in da uživa skoraj' neslane jedi, kajti .sol zadvžuje vodo v telesu. Dobro sredstvo zoper vedo je tudi krompir, ki vsebujc .kalij; zato naj se bolnik en dan v tednu posveti krompjrjusjn , naj..:ga uživa, %, kompotom ali sadje:.;. . - f-Jlite 0- ¡SQii'i .'(Sel S[ ;k tu‘lot .j.2 Zdravniški m l5.!aBokrvrii in -iiidfallčH^prganižriri, Za vse slabokrvne tn V.vtslične or-SibiiiRP, ievpomiadsiffiijbfjlj,.,, r^evarej»' letini 4as.;Ž*itSedaj se'račosvooprip,naviti na pomlad in sicer ‘iakoi da 'še' okrepite bodisi z zdravili (ribje olje), injekcije kalcija itd.), bc-disi .s. higieničnim življenjem (zvečer pojdite zgodaj spat, uživajte zdravo, hrano, zahajajte čim več v prosto naravo, po možnosti v gozdove. .K. zdravniku pg pojdite rajši sedaj, da vam predpiše zdravila, ki vas Jjodo napravila močne in odporne, in ne čakaj, o, da začnete hirati. . , ... j L Z°A ° V°SoÄoKoOoGoÄ°R ° N°E°K° A° J g Vaške humoreske »Prekleto! Samo za trohico sem zamudil!« je pripovedoval Dreja Cvek, kakor ga Pučarji nazivajo. »Ko bi me pred štiridesetimi leti dali študirat za generala, bi bil danes nemara povsem drugačen človek, ne tako zabit in trmast kakor sem. Na kmetiji nisem imel sreče. 2e od mladih let je šlo moje življenje rakovo pot; in tako vse do danes. Kakor bi me vse žive dni podil vihar — zdaj me je kdo butnil s strani, zdaj me je od zadaj kaj treščilo in do hudiča strlo . . .« »Kako to?« sem ga začudeno vprašal. »Takoj ti povem do pike, pičice. Čeprav ti ne 4jo vse jasno, me boš vendarle razumel in sočustvoval z menoj, z mojimi nadlogami. Kopico neljubih prigod sem doživel. Najprej: komaj sem pokukal na svet, že je ba-bica-porodnica rekla moji rajni mami: Ko tvoj sin doraste, bo postal general. Vse tako kaže: čelo ima ozko, glavo ko bučo, trebušček okrogel, govori z basom. Veseli se ga mati! — Cez dva tedna pa je šlo že vse prav nasprotno, kakor je prerokovala babica . .. Rodil sem se tako okrog vseh svetih, pa ne vem pravega dne, ampak tisti dan je tako pritiskal mraz, da kokoši in vrabci niso imeli kje piti, kakor je dejala mati. Odnesli so me h krstu v Koštabono. No, le pomisli — je bilo pametno potopiti otroka v krstilnico v takem mrazu? Začeli so vodo greti, toda mežnar in tedanji koštabonski iajmošter, Cimižar po imenu, sta bila pijana ko čepa. Prvi je nalil v krstilnico kropa, drugi pa niti potipal ni. ker ga je verjetno zeblo. No, in takole se je začelo: Gospod Jezus, krstimo služabnika božjega! — je dejal Cimižar. Mene pa z glavo navzjjpl — štrbunk v vodo. Kajpak je šla takoj kožica z mene. Prinesli so me domov čisto mehurjastega. In seveda — strašansko sem tulil od bolečin, se preveč napenjal ter tako dobil kilo. Od tedaj mi je šlo zmerom na salabše. Pa vse zastran tega, ker so me dobrodušni in skrbni starši zanašali na mrak. Do devetega leta so me skoz in skoz popadali psi, purmani so me ščipali, da se nebo usmili; nekoč me je žrebiček tako brcnil v ritnico, da sem se na smrt prekopicnil. Pa tudi po devetem letu so me nadlegovale hude nezgode. Stopal sem v deseto, ko me je rajni Mancatič ujel na godico .. .« »Na kakšno godico?« sem osupnil in pozorno poslušal Drejevo zgodbo. »Na tako navadno, s kakršno lovijo' ribe. Takrat je pri nas živel ded Mancatič, Iz šolskih klopi V SOLI Proiesor: »Jože, povej, kaj so heterogene sile-« Učenec J.: (ne odgovori, marveč povesi glavo). Profesor (se obrne k vratom in pokliče šolskega slugo): »Sluga, prinesite malo sena!« Učenec J. (se zave, zakaj kliče profesor slugo): »Prosim, tovariš sluga, prinesite ga tudi meni!« DOBRO ZNA Profesor: »Tovarišica Mara, povejte mi prihodnji čas glagola ljubiti!« Mara: »Poročiti se, tovariš profesor.« Znajdel se je Oče: »Janezek, ali si bil danes zaprt, ko te ni bilo toliko časa iz šole?« Janezek: »O, ne, oče! Delali smo nadure!« Iz zemljepisja Učitelj: »Kako se imenujejo ljudje, ki žive na Švedskem?« Učenec: »Švedi.« Učitelj: »Dobro! In kako oni, ki žive na Angleškem?« Učenec: »Angleži«. Učitelj: »Izvrstno — in oni v Rusiji?« Učenec: »Cominformisti!«. Čestitka Mati uči Mirka čestitko za strica: »Torej še enkrat: Dragi stric, danes za tvoj god . . . « Mirko: »Torej še enkrat, dragi stric . . . « Mati (nestrpna): »Ti si pa res pravi osel! — Se enkrat!« Mirko: »Ti si pa res pravi osel, dragi stric, danes za Tvoj god . . , « -.Ruski izumi ======- iz zunanjega sveta . . - Drejeva zgodba sivolas in skoraj gluh ded. Pozimi je lovil z mrežo jerebice, poletje pa je preživel ob vodi in ribaril z godica-mi. Naša Rokava je bila one dni velika globlja. V Tinčevem viru in tudi pod jezom so plavale velike ribe..No in tam pod vrbo je posedal skušeni Mancatič s svojimi godicami, ki jih je nastavil celo po sedem hkrati. No, pa smo mi, fantiči, potuhtali, da M mu odgrizli trnke. Ded je bil v takih trenutkih gluh ko drven svetec, lahko bi se mu bil v uho polulal, pa bi ne slišal. Zberemo se takole ob vodi za grmom blizu deda, se slečemo in eden nalahno zleze v vodo, da je ne bi vzvalovil, potone pod dedove nastave, prime z zobmi skrajno godico — žk! jo pregrizne in odplava nazaj pod grm. Ded potegne godico, se strese in zarentači: — Spet je odgriznila, prekleta! Ah, ti mati božja! — Mancatič je mislil seveda na ribe in strašansko ihtel, ker je šel trnek rakom žvižgat. V nekem takem trenutku sem jaz dobil trnek in skušal odgrizniti še dru--gega. Vidim, da nasaja stari čvviča, pa se potuhnem. Komaj dotipljem godico in pritisnem zraven čeijust, pa ti ded nenadoma potegne! Godiča se mi je izmuznila iz rok, trnek pa se mi zapiči v gornjo ustnico. Seveda začnem vpili, pa me voda duša. Ded vleče godico in me skuša potegniti na suho. Od neznanskih bolečin sem kajpak brcal z nogami. Trnek me je vlekel za seboj in že čutim,, kako postavlja ded podme zajemalko . . . Zdaj sem seveda izplaval in nečloveško za-rjul. Mancatič je onemel, se hotel pokrižati, pa ni šlo. Obraz mu je počrnel ko oglje. Kako bi se ne ustrašil? Lovil je ribe — pa ujel mene! Stoji, stoji nekaj hipov, naenkrat pa jo ucvre . . . Toliko, da ni škrpetov izgubil, ko je tekel. Jaz pa sem z godico v ustih stekel domov. Oče mi io j je najprej izrezal iz čeljusti, nato me pa tako naklestil, da sem se samemu sebi smilil.« in nekaj Zadnje vesti s fronte. »No, viš Bepo, zej bo vojska n Ku-reje fenila!« »Oh, Dreja, kadu te je taku držo z norca?« »Ja, drage muj Bepo! U djornale sem breu: Zadnje vesti s korejske fronte!« Česa niso iznašli Rusi? Dlake v jajcu, ker jo je iznašel in našel albanski hodža skoz mikroskop, brez jajca! Prva podmornica na svetu? Tovarišč Staljin se je po zaslugi slavnega ruskogo učenjaka Fjorbirova Ruskijova prvič vozil pod morsko gladino s prvo podmornico ruskogo kontrukcije leta 2 po resoluciji ruskogo Inforbiroja. Etaja podmornica, prvaja podmornica na svijete! Samostojno mišljenje italijanskih komunistov. Bepi: »Kakšno je tvoje samostojno mišljenje: ali naj bo Trst priključen k Italiji, ali naj dobi guvernerja?« Toni: »Trenutno ti res ne morem odgovoriti, ker nisem še prečital današnjih sovjetskih časopisov!« Dvoumni zemljepis. »Kaj praveš botar? Ke so se Rusija eno Amerika narveč bližje?« Odgovor: »Ja, jes verjen da na Koreje najbližje, eno u organezacje združneh narodo najdaljše!« Senzacija. »Človek, pomisli! Na zagrebškem velesejmu bo prihodnje leto razstavljala tudi Sovjetska Rusija!« »Sunce žarko, to je pa senzacija! Kaj bo razstavljala?« »Prvi luftbalon, prvi aeroplan, prvo žarnico, prvi radioaparat, prvo moderno stranišče, prvo podmornico, prvi tank, prvo . . .« »Nehaj že, vraga, s tem naštevanjem ne prideš na kraj!« IA6i@ jugoslovanske cone Trsta PREGLED ODDAJ Poročila v slovenščini vsak dan ob 7.00 lob nedeljah ob 7.30), 13.00, 19'30 in 23.05. Poroč ila v hrvaščini vsak dan ob 18.45. Jutranja glasba vsak: dan ob 6.30 in 7.15 (ob nedeljah ob 7.00 in 7.45). SOBOTA 28. X. 1950 12.00 Iz opernega sveta; 13.15 Poje sopranistka Ščuka Anica; 13.45 Kulturni pregled (ital.); 14.00 Igra zabavni orkester Radia Ljubljana p. v. Mihe Gunzka; 17.30 Gospodarski pregled (ital.); 18.00 Pionirska ura (ital.); 18.30 Znane klavirske skladbe; 19.45 Pesmi borbe in dela; 20.45 Politični pregled (slov.); 21.00 Veder sobotni večer (slov.); 22.00 Človeštvo na pohodu (ital.); 22.15 Priljubljene operne arije. NEDELJA 29. X. 19050 8.30 Kmetijska ura (slov.); 9.00 Ro- 8.30 Kmetijska ura (slov.); 9.00 Romantična ork. glasba; 9.30 Kmetijska ura (ital.); 10.00 Križem po svetu v Kje je ljudska inšpekcija? KMETJE, POZOR! Vprašujete se, zakaj ne razpolagajo kmetijske zadruge z dovoljno količino umetnih gnojil. Cas setve se je začel, toda kmetijski servis se še ni zganil. Zakaj ne? Nima prevoznih sredstev in ne vreč, ker leže v koprskem skladišču »Lovšin«, mirno ča-» kajoč na zaposlitev. Kamionov pa itak ni, če se nihče zanje ne pobriga. Čigavi so električni drogovi v Ser-minu? Agencija »Primiga« išče lastnika številnih električnih drogov, ki so bili že pred tremi leti pripeljani v Ser-min, ker so hoteli elektrificirati to naselje. Poštenega' lastnika istočasno naprošamo, da se usmili vsaj drogov in jih spravi kam na varno, da ne bodo tako neusmiljeno trohneli in gnili, če že ne Srminčanov, ki tako nestrpno čakajo električne razsvetljave, ne more usmiliti! Agencija »Primiga«. ZA NASE P Vesela novica o pionirskem festivalu je razgibala pionirje po naših šolah. Na kulturnih prireditvah, ki so bile po vaseh v okviru prosvetnih društev, so sodelovali n aši pionirji. Povejmo resnico! V mnogih vaseh so prosvetna društva še zelo šibka. Ob priliki nastopov naštudirajo svoj program prehitro. Te prehitre priprave imajo za posledico, da so programi nepopolni in da niso najboljši. Tedaj priteče k učitelju tajnik ali kdo drugi od prosvetnega društva s prošnjo, da bi pionirji nastopili s takimi in takimi točkami. Tako hočejo zamašiti v programu praznino, da ne nastopi društvo, ampak v glavnem pionirji. Ne vemo, kako si razdele društva in pionirji denarne prispevke! Naj bo kakorkoli, a želeli bi, da bi pionirji nastopili sami zase. Letos bomo nudili pionirjem dovolj pomoči, da se bodo vestno in temeljito pripravili za festival, ki ga bodo imeli spomladi — v marcu ali aprilu. Program njihovega dela mora biti obsežen in zabaven. Vsebovati mora točke otrokove dejavnosti: igre, petje, delo itd. Tovariši učitelji in člani mladinskih organizacij jim bodo pomagali pri Kvadrat Vodoravno in navpično: 1. drugačen izraz za cvetlico; 2. gorski ptič, ki lovi celo jagnjeta; 3. najbolj govori; 4. bog Arabcev (muslimanov), . pevskih vajah, telovadnih točkah in v šahovskih krožkih. Nedvomno bodo nastopili tudi mladi tehničarji s svojimi krožki, ki jih ustanavljajo letos. Vam, malčki, v tistih dneh ne bo primanjkovalo presenečenj. — Gotovo boste videli lutkovno gledališče, a tudi skupine starejših vas bodo razveselile, da se boste smejali od srca in ne boste kmalu pozabili pionirskega festivala! Festival naših najmlajših bo gotovo skrbno pripravljen, saj imajo naši pionirji velik'' dobre volje za šolsko delo in prav tako se radi potrudijo v pripravah za javne nastope! ¡¿do- ¡e> Ua{ uganil! Tuidi ta teden smo dobili kup rešitev in gledali bomo, da bomo čim-prej razposlali nagrade, ki jih marsikdo že dalj časa čaka. Omeniti moramo, da pošiljajo pionirske rešitve tudi nekatere vešče mladinske dijaške glavice, zato pa tem nič nagrad — dobili jih bodo marljivi pionirji. Res pa je tudi, da so bile uganke in križanke prelahke, posebno križanke. Pojdimo pa k stvari- Za pravilno rešitev križanke je bil izžreban pionir IV. razreda osnovne šole v Babičih Umer Vojko. Za pravilne odgovore na vprašanja bomo nagradili dijakinjo Prinčič Almiro iz Portoroža. Naloge in uganke pa nihče ni pravilno rešil. Rešitve Vodoravno: 1. ah; 3. brus; 5. oa; 6. nos; 8. črnilo; 10. Iva; 11. um; 12. adan; 14. ab. — Navpično: 1. ar; 2. Huni; 3. barva; 4. Solun; 5. oči; 7. som; 9. Nada; 13. ab. Uganke: 1. na kosmato; 2. jezik; 3. ker nima mesa; 4 kadar je najdaljši dan. Naloga o goseh-: bile so tri gosi. Nog je bilo 46. Uganke: 1. voda; 2. v gostilni; 3. mlinarji; 4. četrtek. Uganke Dr.žt maček, drži iiišo, dai je voda ne -odnese! Vije, vije, (kraševice brije, Trst p-ometa, morje premeta. N Ko pride poletje, od daleč priletimj glasi, se ptičje petje, i :'aiz se og a-sim* Križanka Vodoravno: 1. mizarska surovina; 3. začimba; 6. veznik; 7. kmečko orodje; 8. nosimo na glavi; 10. začetek abecede; 11. padavina v srbščini ali hrvaščini; 13. italijanski spol-nik; 14. merska enota; 15, števnik; 17. Tjudska republika; 18. kralj v italijanščini; 19. mesto v Arabiji; 20. gorovje v SZ; 22. znamka luksuznega avtomobila; 26. ime trojanskega duhovnika, znanega iz zgodovine; 28. glasbi; 10.45 Oddaja za Bujščino (hr-vatsko); 11.15 Pojb in igrajo slavni solisti; 11.45 Našim ženami (slov.); 12 Glasba po željah (slov.); 13.15 Poj6 mladinski zbori; 13.30 Pionirska ura; O vulkanih (slov.); 14.00 Glasba po željah (ital.); 17.00 Oddaja za podeželje: Pogovor v narečju; Srbske narodne pesmi; Reportaža iz festivala hrvatske kulture; 20.00 Večerni koncert; 20.45 Politični pregled (ital.); 21.00 Iz opernega sveta; 22.00 Športni pregled (ital.); 22.10 Pester glasbeni spored. ples; 30. nikalnica v italijanščini; 31. zaimek; 32. rabimo pri polnjenju steklenic. Navpično: 1. podoba; 2. podoben; 3. oblika pomožnega glagola; 4. žuželka; 5. vas v Istri; 7. vrsta jedi; 9. mizarsko orodje; 12. država v Ameriki; 14. moško ime; 16. črn v italijanščini; 17. predlog, v italijanščini; 19. nealkoholna pijača; 21. grški pisatelj (v 2. sklonu ednine); 23. italijanski spolnik; 24. kratica iz narodnoosvobodilne borbe; 25. del obraza; 27. zaimek; 29. reka v ZSSR. NALOGE Izračunaj površino hiše, ki ima obliko kvadra, dolga je 8,5 m, široka je 4 in eno tretjino metra, visoka pa je 5 metrov. * Mati gre v trgovino in kupi 18 m blaga. 6 m je plačala po 27 din in 13 točk za meter, za 11 m je plačala 3663 din ter je dala za vsak meter 18 točk, 1 m pa je kupila in dala 50 % skupne vsote denarja. Koliko je dala vsega denarja in po čem je kupila 1 m blaga? * Kateri znanstvenik je ustvaril mnogo novih vrst rastlin, s tem, da jih je križal tned seboj? Od kod je bil’ Kdaj se je rodil in umrl? * S kakšnimi merili merimo razdaljo med zvezdami in našo zemljo? 2a UiateU las Ut (tishe glave-