O ~ ..1 , ~ z ~ z ~ ~ \~ 0",° ) ",CV <","~':,'v ~4.~ ~f>0 o~ O IY ,( ~,,~""'" . "+ ..,."0",''0 '" ~ '6.., iS> ~i~:o~ < O cl '" ~ ">", O .. O"'", '", "--"", ~ "' .. ~"'" .( Cl '\-'<»n o ~~-& :-C"/1J~"O '/ "~'?n cl ...... ~~ f:- .. 10.""- ~"".... :t-Q) ,,0 ~ '\ "i>'" <"t- ~0 ~ ,~ljne) mentorske podpore. Pri tem želimo II sodelovanje vklj~iti predvsem uspešne podjetnike/mentorje, ki vodijo lastna podjetja. so se v preteklo:5ti tudi Mmi soočali S težavami pri poslovanju in so pripravljeni deliti svoje izkušnje s pod- jetji. ki se nahajajo v podobni Situaciji. Meotor je tako na podlagi osebnih in strokovnih izkušeri podjetniku v najbolj ranljivih mesecih v podporo pri razvi- janju strategije okrevan}a, ga obenem motivira za ukrepanje in spremlja na- p strokcNne pcq:xJre izogne insolvenčnemu postop- ku, zatem pa ga vodino na pot pooovne oživitve POSk:Narla na novih zdravn te- meijih. Končni cilj tega progama je po'-"1- čarie stopnje prežMltja podjetij. ki so v težavah. Slovenija je na pobudo Podjet- niško trgovske zl:Jorr'ice pri GZS in Ev- ropskega združenja maih podjetij ESBA pristopla k temu programu lansko leto, program pa izvaja spirit ~nija. Program bo zaživel. ko se mu bodo pfidružii domači mentorji. zato na tem mestu vabim vse uspešne podjetnike. da se pridružijo programu zgodnjega opozarjanja na teždarstva, saj pomenijo 99 odstotkov pOOjetij v ru in zaposlujejo etve tretjini prebivalcev EYT"opske unije. Zato je BJ kom~ 10. marca letos predstavila rlOYO strategijo za pomoč evropski industriji pri tako imenovanem dvojnem prehcdu - na rlOYO pochebno nevtrak10st in na digi- talno preob6kovanje. Namen strategije je spodbudili konkurenčnost Evrope. ki združuje tudi ukrepe za mala in srednja podjetja. s ci~m zmanjšab birokracijo, kar je še posebej pomembno v času epi- demije. Strategija želi pomagati številnim malim in srednj m podjetjem pri paslo- van .... dostopu na tuje trge ter dostopu do financiranja. Strategija si prizadeva tudi za zagotovitev finančne dlscipline._ je dodaj dr. Zoran Stančič. o.. z......s.-at . .... jo ............. ;O' ... E ........... konoO';jo • Li-"' .... EU PRORAČUN 2021 -2017 NAMENJA GOSPODARSKIM REFORMAM 750 MILIJARD EVROV .Pred kratkim je EU komisija spre- jela predlog BJ proračuna za obdobje med leti 2021 in 2027. Ta finančni okvir VETER I JUNU 2020 17. KONFERENCA MSP načrtuje v prvem tradicionalnem pro- računu 1.100 m~ijard evrov. drugi del pa predstav1a l"lCN instn.ment - pod- poro državam članicam pri reformah .... obsega. 750 mi6jard eVrrN. Skupaj gre torej za 1.650 mi ijard &lrCN težak ev- ropski proračun in zelo pomembno je. da znamo te priložnosb. ki se bodo ponu- jale, ustrezno izkoristiti,o je poudari dr, Zoran Stančič in nadaljeval: .znotraj tega ctugega paketa proračtna, ki se imenuje _Next generalioo ru_ so trije stebri, med njmi je eden ključnih steber za podjetništvo. kjer gre IJ glavnem za jX)SOjila tudi za mala in srednja pOOjeija. ki bodo izpeljana ob pomoči SID banke in resornega ministrstva. Ob vseh teh politikah pa ne smemo pozabiti, da so za podjetja kl;h1i enotni trg EYT"opske lX1 ije in odprtost meja- je končal dr. Zoran Stančič . ZDAJ JE PRAVI ČAS ZA ZGODNJE OPOZARJANJE NA TEžAVE IN MENTORSTVO Mag. Brane Lotrič:. predsednik Uprav- nega odbora PTZ pri GZS je uvodoma dejal. da je PTZ že pred leti predlagaJa, da bi program Zgodliega opozar~ na t8Ža'-"1 in mentorstva pripeljru tudi v Slo- venijo . • Ponosni smo. da nam je to us- pelo. Tematika zgodnjega opozarjalia na t8Ža'-"1 je še posebej pomembna v tem času po epidemiji, ko je velik dej gospo- darstva oo \OOno ustavljen. V tem času smo na PTZ aktivno sodelovali pri obliko- van ... vladnih ukrepov. Podjetja se bodo morala prilagoditi na nove razmere. Tudi tokratna konferenca. ki poteka digitalno. je dokaz, da se na nove razmere znamo prilagod~i in da z digitalnim komunici - ranje prihranino čas. Ne glede na to. kako se bo BJ razvijala. se bo slovensko gospodarstvo znalo prjagoditi. V sJabSh časih je zato priložnost ravno v malih in sredn,h podjeljih. Podjetniški prob- lemi so na tleh. rešjtve so pa v oblakih. Program mentorstva za obviadCNanje težav ne bo prinesel rešjtev iz obIakcN. ampak nam bo dal možnost in izhodišče. da začnemo razmišlati drugače. da se odpremo novim zamislim. ki so ~ko tudi napredek. Povezujmo se in sodeIu;.no med seb::li .- je končal svoj pozdravni nagovor udeležencem mednarClChe digi- talne konference predsednik Upravnega odbora PTZ mag, Brane Lotrič. , VETER I JUNIJ 2020 I 7. KONFERENCA MSP GZS JE AKTIVNO SODELOVALA PRI OBLIKOVANJU VLADNIH UKREPOV ZA POMOČ GOSPODARSlVU Mag. Sonja Šmuc, geflffalna direk· torica GZS, je opozorila, da je izbran naslov letošnje konference idealen. V tem kontekstu je opisala nekaj ukrepov, ki jil1 GZS soustvarja med epidemijo. že konec lanskega letaje GZS vladi pred. lagala, da pripravi ukrepe, za prilTlef, če bi prišlo do krize. Vlada takrat ru pokazala poskJha za to. Ko se je kriza letos začela, je bilo treba hitro poiskati rešitve. Velik d~ ekipe GZS je delal po 16 ur na dan, da je lahko spremtjal vse novosti, ki SO se spreminjale iz dneva v dan, tudi iz ure v uro. V dveh mesecih je ekipa na n formacijskem centru GZS odgovorila na 3.500 klicev, odgovoria na 1.400 elektronskih pisem in prip. raila 350 pog~jenil1 OOgOYOrov prayne službe . • Bi i smo tisti spletni naslov, ki je podajal največ koristntl informacij za gospodar"&vo,' je ocenia mag. Sonja Šmuc in dodala: N prvem paketu je vlada lNI'IC1a čakanje na delo s 100 od· stotnm pokrit jem stroškov. Uveden je bil moratorij na posoj ila, ki je za eno leto podaljšal v~ posoj l. POOjetja so dobila vračilo pokoflinskih prispevkov il izplačilo kriznega dodatka za tiste zapos· lene, ki so delai. Država je prevzela nase strOOke višje sile in kar-antene. od 11. aprila naprej je bil pokrit tudi bolniški stalež. Tako je prvi paket pripomogel, da ni število bre~nih preveč zrastlo. V drugem paketu je bil dan poudarek na poroŠt..eno shemo, ki pa žal še ne deluje. Pri/:':akujerno pa, da bo z rahlimi popravki tudi ta del zaŽiveL Dobii pa smo tudi nekaj drugih elementov za spodbu· janje naložb na področju gradbeništva, predvsem glede dovoIjerj . Tretji sveženj , pa je omogoči skrajšari delovni čas in čakanje na delo, ki ju je mogoče koristiti istočasno . oba ukrepa sta bila podalj· šana za vse dejavnosti še za mesec ,.mij. pri javnih natečaih v gradbeništvu pa bodo uporabljane smernice reciproč · nosti . To pomeni , da bodo na javnih natečajh lahko sodelovale le države, ki imajo sklenjene dogovore z Evropsko urijo. Dodan je bi l tudi del, da morajo v gradbeništvu vsi udeleženci upoštevati kolekt ivno pogodbo dejavnosti. Dobi~ srno tudi pozavarovanje dajatev. ~D banka je dobila možnost, da lahko skt.paj z drugimi barlCijetrikom. mi srno tu zar'fe. Gojiti in spocI)ujati moramo pcx:Ijet- niški duh,- ugotavlja Draten JeremIč in doda: oOOgc:war}anje na vpra~lnik. je prosto, pristopi vsak sam, Spirit podjetij ne bo sprem~l, podjetje ali poqetnik. se sam odloči za to pomoč. pogojev in Kriterijev ne bo, prijavil se bo lahlCijet- ~tvo pri iZVaj&-"IjU tega programa. zelo pollieliOOl Tudi na poljskem je svetoYaf1je breZplačno, POnUC:IijO pa ga tistim 1X'dje!jem. ki ga potrebujejo in so se p.iaviti za pomoč. MENTOR SE MORA vLIVETI V ZGODBE DRUGIH Ena taki"l, ki je najPIej prejela pomoč.. potem pa je sama postala mentorica v pr0.- gram... EWE. je E_lina Pisarezyk. začela je kot pcqetrica v očetCM;ll1l ~ VeIiIem gcd>enem ~ in pozna vrtiljak dOI:ril in slabih ~ v POSIO- ~ podjetja. lar;:! je ~ pomembIlO da dobi POdjeIniO;. neVtJaIen pogled oo anaj. Mentorj so bolj objektivni kot nekdo, ki je po::qetje ustvaril, treba pa je ustva- riti ObOjeStrMSkO ~ med podjetnikom in "Olloljal" .• Zaupanje je najbolj pcmernbno, zato je pomembno. da je mentor nekdo, ki ima sam ~ s~ rišt'o()ffl in se zna vživeti v ZgOd:Ie drugih.. meni E_lina Pisarrezyk. Na poljskem je med mentorj tudi veliko uspe&nih podjetnika.', ki so zgled drugm. živtjerla. " dobre mentorje za ta program,' ugotavlja mag. Katja Kra§kovic. Na vprašarie, zakaj bi nekdo. ki je uspešen svetovalec postal še breZPIat.ni svetowlec. in ali ri l:lfeZPIaOlO ran.mIjenO I.()ri: OMarSkaj se zdi sIabOO, vendar ri vse tudi zares brezplačno. kar je tako pon...;eno. pomemb 10 je, da znamo vsako pomoč ceniti. MenIof je svetovalec, ki je §el SkDZj ~ USPffirIO žio.1erlsko pot in je zalO te us- pehedeiti.- r. kot dodaja David Caro, pred:secnk Evropskega ZdrUŽeIia malh pcqetij ES8A, je potrebna tudi velika medjska prorno.:qa tega programa. da ljl4e spoz- najo, da je častno biti mentOl". PROGRAM EWE NAJ BO PRILAGOJEN LOKALNIM RAZMERAM Tudi Morten Moller poudarja. da so se tekom let naučili. da je treba program EWE priagociti lekan poslovni klA- t~. SO izzivi in aWe. pa tudi priažnosti v lokani1 partnEl!jih. V pilotnih ~ je VeM rriseI, čut€fie in ~ in ne poudarja le teoretičnega ~ Izpiti in ocene rikakor niso glavni cij waldortske vzgoje, čeprav SO njen pomemben del. lJSPetJ ni najvažnej~, saj iMe predvsem izvrnost nlI$J.e!la. Pomemono vlogo v waICIOrlSkIt"l ustanovan igra umetnost s sredstvi imaginacije. inspiracije il iltuiciije. V obrazlo1itvi so omenjeni inovathmi pristopi, povejte nam kaj o njih. V obrazlo!itvl Je naveden dvig ustvar- Jalnosti, razvoj razno!ikih veitin. Kako se vaši nekdanji lolarji znajdejo v poklicih ln v katerih so najbolj uspešni? IZTOK KORDIŠ: Ne govorimo samo o ustvarjahosti in ra- ZIieni"I veščmh, ampak o izgradnji celovite osebnosti in raZVCf.J volje. PTedVSem VOIfa je kvaliteta. ki bi j danes, v času po- tr~tva il preobilja dobrin. moraii posvečati posebno pozor- nost. 0Sr0C:M"Ii princip našega POUČeVaJia temel, na stali~, da je poučevar"ge \XneInost. Učitelj, ki dOiOČeI () snov poučuje mora to poyezati s PTnemm iz konkretnega ~ na ta način, da učenci zatutijo lepoto sveta in da se v JltI VZbUdi Iltems. MiSene procese razvijamo s POrnOCjO predloctlega udejst- VCMVla na ~ in emotivnem podro:!fJ. Do p!J:)ertete je -FTZ raZrni§Ijatie globoko poyezano s čutaoiem, zato v tem OI:X1ObjU ~ s POrnOCjO ustvarjanja l""IOlraIiih slik. preko zgodb in praktičnega udejs~, Dobra ideja ima po navadi kOrerWle v neI<.i pozitivni precf10dni iZkUŠnJ, ki je VeIiIrDkrat posledica na-- tančnega QP8ZOIISr"Iia ali I<.onkretnega dela na nekem ~. Zato v naAO ~ vnašamo veiko praktično t.met- niških ~. OtrOCi v OSnC:MIi šoli se pri pouku ročntl del uqo kvačkati. plesti, vesti, šivati, polstiti, krojiti in uporabljati ~valni stroj. Prav tako pri J)OIJ šole se je malo okrog 200 Iiudi. Na in- formativni vpis za prvi razred pa je prišlo 100 prijav. Potreba za nekaj r'IOIIega je prit>la. v istem času kot ponudba. Koliko je va!ih učencev in koliko profesorjev ter učiteljav, kak!na Je raven izobraf:evanJa po tej metodi v primerjavi s tujino. kakšne so razlike? Kako so to metodo sprejeli Slovenci? IZTOK KOROIS; lahko rečem, daje waldorfska PedagOgM v SIOVE!niji dobro sprejeta in lN9Ija.1ena saj ~ zarj:l stalno raste. V okviru ZaYOda za razvoj waIdorfskl1 001 in vrtcev v SIOVeriji trenutno defuje deset vrtcev, pet waldorfsktl os· l'lCl'vflih AoI, gimnazija in waldorfsKa glasbena !ola, ki jh skupaj obisk~ skoraj 1.200 otrok in mladostnikov', &>le in vrtci delujejo v Lj\.t>Ijani. Kranju. RadovljiCi, na jesen- icah, v BlAlo, o dobro opmv. t;enEm pedago§kem daki pričajo lUCi rezutati UtenCeY il diakCrOI na raZIiČnI1 ~ ~ in ~ lekrnoYarjh (vegovo ~ cankarjeo.o PriZrIarle, vesela !ola ",), ek· StemEm znanja il maturi. KIjJb temu. uspeha na tekrTIOYar'fh ekstemih izpiti'! ne preds\8'.1amO kot glavno kak0- vost !ole, Vsaka generacija t.čencev ~ v času osnovne šole približno šest upfizoritev gledališki1 iger, pogosti so nastopi učencev glasbene šole, ki detuje v okviru zavoda. 1Jčef1ci. oj. jaki, učitetji in stri šole se redno t«:le!ežujejo !portnih prireditev " .......... -~.,.. ...... " .. kot SO ~ mamton, Tek ~ ~ maraton ... sola je znana tudi po §teviinih eIkacijah in sicer na 0SI'l0YIli šoli Danile K\XT\ar ln Milan Suštaršič.lahko smo hvaležni. da smo v lem začetnem obdobju debili to možnost. Z rasr;o !ole se je polreba po Lastnl1 prostorih VeČaIa in s pomoqo Mestne OI:lČne L;.bIjana smo leta 2003 šolo lahko preseili v prostore bivše Ljudske kUI'Iirfe na ~ 12, kjer smo oo danes, To je bil za razvoj in kvaltelo dela šole izredno pomemben trenJtek, ki pa je seveda zahteval ~ cele waldorfske skup- nosti. S ram so bila UreSniOOna naša dolgoletna prizacjevarfa. sam sem v to globoko verjel cd vsega zatetka in mogoče je prav to naI:>OIjŠi primer, kakD se z zauparlem vase in predanim oetom Lahko uresniči tudi to, kar se na prvi pogled zdi ne· """"'" . Kako ste se vi osebno sreča li s to doktrino? IZTOK KOROIS; preko svojih hčem. mam bi~, naj. starejša je bila učenka prve generacije waIdcrfski'Il.IČEW'lCeV. ki je začela šolanje leta 1992. od takrat sem poyezan z de1o- vanjem SOla, naprej kot starš, ki je, kot ~ drugi'! st!riev, aktM10 SOCieICM:IIa pri nastajruiu in vsakodnevnem žio.1er1u šole, kasneje kot ZlM'l8Iii sodelavec il cd leta 2000 kot direktor """"". Povejte nam kaj več o lIfednotah, ki jih razvijale: spo!to- vanje edinstvenosti posameznika, spodbujanje ustI/ar- jalnostl in raZIlOja potenclalol/ posameznika. Kako so se te vrednote izkazale v sedanji -koronakrizi "? IZTOK KORDI$: Ja, QO'.'OIimO O spOOIO\IaIiu edinstvenosti posameznka. spocb Ijanju uslvarjalnosti in razva;... poteociab.! POSar1'lEIZr'lb ampak luci O laZYOjU zdravega posameznika, ki mu je mar okolje, v kalerem živi in ima razvit občutek za skup- nosi ter aktivno socIeIIlje pri us~ te sIqxlosli. To je zelo pomembno v ~ nasploh. poset:no pa oo v ekstremrih situacijah, ko se moramo oo ~ zavedati kako pomembna sta SOdeIOVar'ge n pomoč drug drugemu, f'I:lSebnO v tej situaci laI*O POhVaIm vse učitelje, ki se trudijo, ~ vsem ~, tucl v teh l"8Zr'I'lInh poiskati čim bolj oseben stik in nati'l komu- ~ z učenci in dijaki, To zahteva prodanost delu in odgo.t- omost ter seveda ~ narediti veiko več kot samo to, kar je zahtevano n kar je lahko ftnai"Olo O'Y'J'8d1oIeno, Mislim, da je delo učiteljev na vseh OOIah v tem času premalo poudar- jenO in nekako v senci drugih poklicev, ki so seveda prav tako """"""" . Ste zasebna Izobra!evalna ustanova, kaj to pomeni v stovenskih razmerah, še posebej glede financiranja? IZTOK KORDI$: Delitev na javne in zasebne šole, ki se je uveljavia v SlcNeniji, je po mojem mnenju neposmčena in nep- rfflema, saj daje napačno sliko in po nepotrebnem vzbut}a jav- nost. Enkrat delimo šole po uporabniku, &ugič pa po ustano- vitelju. vse šole, govorim O 0SI'10Yl'lih in srednjih 00Iah, smo ne- profitne cxganizacije, ki delujemo v javnem interesu - torej javne 00Ie, saj v okvi'u SVOjtI zmožnosti omogočamo vpis vsakomur, ki ga zani'na G-ugaeen način vzgoja in iZDbra1~ Bolj prim- erna bi bla deitev, ki se ja ~ v nekaterih drugih državah, na državne in zasebre §ole. v procesu ~ in kasnej§ega SOdeIOVaria !xi CJbIikO... VariJ zakonodaje za podIočje §OIStVa je zavod Pfl>OmOgeI k tetTl.l, da sprejeta SIOYenSka šolska zakonodaja 00Iam, ki iz- vajajo ~ po posebnih PedagOOkll načetih, zagotavja oetcMIo, samostojno in neodvisno iZVajaJle PedagOOkll pr0- gramov, kar zago~ mecr.arodno PrirrlerIjiW standarde. S tem je hkrati ZagOtOVljenO neodvisno ~ zavoda, seveda ob ~t~ področne zakonodaje. Ustanovit~ in učitelji, predvsem pr.; l'llZllKi""ličMi, ki sta izhajali iz pedagoSkn vrst javne šole, so veliko truda narnerui poyez8lr'i n izm&ia"; izku§enj s celotnim slovenskim vzgojno iZobfaževalnim prostorom. predvsem je bilo to uspešno na poct"OČjU deIoYanja Vftcev in osnovnih 001, saj zmo::j vsa leta delovanja organizira strokovna predavanja in izobmževaria, ki so ~ vsem slovenskim pedagoškim delavcem in se jn udeležujejo tudi fTV'1Oge državne osno.ne šole ter vr1d azroma njihovi zaposleni pedagoAkl deltM:I. Predavanja so bila vrsto let lNf§Čena v katalog statnega strokovnega spopoInjevaria. zavod redno SCXtelIje s PedagOOICimi in tbOISkO fakulteto. &::.to te vsa leta obiskujejo študentje pedagogike, psihologije, an~ t&'" učitelji javnih šol in vrtcev. sola sredstva za svoja deIOVar1e pridobiva iz javnih sredstev, ~ star§e,t, ~00tet;ev,~. Z načinom finar"ciala ornogoeamo dostopnost §OIa1a otrokom iz vseh SI:lCiadI SkUPi'I.. saj se višina ~ statšev določa na POCIagi SOCiah:t lestvice, ki temelji na r;hovih Prilt:XWl. Zato je tudi zelo porI'IEIIl'IbIlO, da dr!ava ne samo zakonsko, ampak tudi dejansko (finai"Olo in materiahoj omogoča dekMlnje takti '" oetovanje zavoda je bilo v vsej pretekli praksi nesporno javoega VETER I JUNU 2020 f POMlADNI VETER ~ il taka je tudi rf9gova usmeritev in vilia. ~ ima tako šir§ pomen v chd:bi, saj je poligon za dodatno izDbra16VW'1je t&'" ši1tev znanja med strol«Jvno ja\1lostjo. S tem koristi in služi OetOtnem.J podl"ClČj.l izot:lraževar18 tudi v javnih šolah. Kako komentirate pojav drugih zasebnih šol y Slo- wniji , ki dela}o po drugih metodah. Aji se kot zaseb- niki zdruiujele za Izboljšanje svojega polotaja? Kdo je va! sogovornik na ravn i dr1ave? Kakšen je vaš odnos s staril ya! ih šoIarjey? IZTOK KORDI$: SpošICMlIle raZIitnOSIi in sodebvar1e twati pa ~ il ra.zvijarle lastne identitete so ..,.ednote, ki;tl živimo in SkUSČrnO l.ICIejarfIi na vseh nivojih, tOO pri s0delo- vanju z ChJgimi šolami. SOdelJjemO z različnimi šolami doma kot v tujini, tako waldorlskimi. dr!avnimi kot šolami, ki delujejo po drugačt"Mh pmcipih, seveda pa smo, predvsem na področju zakonodaje ~ pcwezani z ŠOIafri. ki smo sicer zelo raztične, smo pa skupaj v kategoriji zasebnih ŠOL Tu laI*O reOOm, da zelo dobro ~, tako na torman kot neforman ravni. Epidemija koronavirusa je prfpelJala v naše domove tudi šolanje na daljayo. Kako se y vaAllo1i spopadate s temi izzivi? Ali je vab doktrina kaj izgubiJa s šolanjem z raču nalniki in novimi tehnologijami? IZTOK KORDI$: S ŠOIariem na ~vo smo izgubii vsi, ne samo nata šola. sicer je nekaj zagovornikov tega, ampak, če vprašate večino, komaj čakajo, da se Vfnejo nazaj v OOIske klopi in to no glodo OlJ OOiokujojo woldorfoko oli k.otcrokoll drugo šolo, pa ne samo učenci in dijaki, tudi učitelj in starši. Mogoče se šele ZCIaj prav zavedamo vtoge učiteljev in poučevanja v živo, osebnih stikov in topline, ki jo otroci nujno potrebujejo za Zdrav razvoj, t&'" to da kognitivno znar1e oo zdaleč ni ~ """"","". za konec povejte, kaj bi sporočili slovenski Javnosti. Kaj vam pomeni nagrada Pomladni veter? IZTOK KORDI$: veseli me n poča§čen sem, da se delo, ki ga ~ kot četrt stoletja VIagamO v razvoj pedagogike opazi .... ceri tudi na pocroep..., ki ni direktno POYeZa'1O z vzgojo in ~ \heO""Iote, ki jh živimo in POI.JČtIjOOIO pridejo ~ do izraza prav v času kot je sedaj - ObIi<.OVati lastno stališče, oIYaniti trezno glavo. ve!tino, Zal4)8fIje vase in SOt;.Jdi in dobro na svetu ter aktivno SOdeIO'IIati pri ust~ hlxnane skupnosti, kjer se vsak posameznik lahko izrazi, twati pa ne pozabi, da samo skupaj zmoremo vse in da je od nas odvisno ali 00m0 ustvarili svet strahu ali svet ~ in ObiIIa - za vse. VETER 1 JUNIJ 20:201 KAJ PRAVI S11lOKA ~ USPESNOST POSLOVANJA MALEGA GOSPODARS1VA V SLOVENIJI • Besedilo: BOJAN IVANC, glavni ekonomist GZS, eFA, CAIA V leIu 2019 je slovensko gospodarstvo poslovalo relativno ~no. saj je realna rasI BDP znašala 2.4 % (po Pf'A objavil, kar je bio sicer najmanj po leIu 2015 (2,2-odstotna rast), -...endar!e enkrat wč od rasti območja evra (1 ,2 '*'/. Med ata- vami članicami ElJ je bia rasi sb.oens-- kega gospodarstva 13. najviaja. Z VidM. pričakoyarj je bia rast ~ od ocoo iz jeseni 2019 {UMAR, 27. septembef 20201. Ki je oceni. da bo rast v 2019 pri 3,7%. V trerutku pisar1a taga prispevka avtor §e ne razpolaga s podatki o ~ gospodafskll ctužb v letu 2019, saj je zaradi intElf'l.«llne zakonodaje čas oddaje letnih poročil in izkazoo.- A,PeSU podaljšan za 2 meseca. Posledično so v tem PriSPEMW predstav1jene ocene poslovanja malega gospodarstva v letu 2019 ter ocene za tekoče leto (2020). ~ vse znane podatke o posle- Varl-J v tek>čem letu do 2t. maja 2020. PodJetn ik i, ki uveljavljajo normirane strolke, so početveril! svoj pomen Malo gospodarstvo po r.Mi'I OCenaI1 ~ POSkMle subjekte. ki so del " rrMkrO i1 majhnih gospodarski'l družb, druge poslovne subjekte kot so samos- lC:tli ~riki ter druge fiziene osebe z regiStJYano dejavnostjo. V tej defi- niCiji ne VIqUČUjemO denino zao.ug. društev. nepridobitrih orgarMzacij kot tudi ne kmetov. pri samosto;:-.ih~ niki'I inamo težave z oceno njh:lYega ekonomskega UOnka, saj rlOfJ1'Wani s. P. rMSO zavezani k oddaj letri'I izkazov. vendar je r;hOY pomoo vse večji, saj se ~ A1evk> z leti precej pcwečuje. V letu 2018 je po ~APeSa n;hoYo število zna~1o 38 tisoč, kar upo§tevaje ocene FURS-a ero % redri'l in 30 % ~ pomeni letne prt'Iodke v višn 1,2 mrd ElJA, kar je te četrtina s. p., ki OC:Ida;ajO letna poro('ja (šIMo ~ se korespondenčno ni!a). se v letu 2014 je okoli 121isoč normiranih llSMrio 320 mio EUR letne realizacije, Y. liste iz leta 2018. V nadaljevanju ocenj~o rezu- !tate poslovanja majhnih podjetnkov. ki so OdCIOi-rMC> ••• SICNest zaradi Spiememb v okolju. Te vestne izhajajo predvsem iz pcdjeI:niške rtVseinosti, ki je pomembna in bi jo morali kot prečno kornpetenco zateti poučevati te veliko prej kot na vi- SOkOOOISki ravni. ~ zahodne sosede in skandinavske drža...e se tega zavedajo in VkIj.JČUjejO ~ v izobraževah sistem že desetletje aJi več, v Sk:Mlniji pa je to oo precej v PCNOji'l in prcjektno !inanci'ano. sicer SO projekti lahko Vfilu1ski, YOOdar se enkrat končajo in je nato odvisno od lKXlinih in učiteljev aJi s tem nadal;"'jejo aJi pač oo. seveda pa je potrebno podjetnost pravilno razumeti in zato je Evropska Komisija pripravila okvir podjetniške kompetence EntreComp' , ki to področje dobro definira in obfa2Ioži. pri nas je večina šolskega sistema, vsaj javri del, na eni strani osredotočena bolj na pridobivanje SPIOŠrih ZI'laI"'4, kar omogoča široki rmožici dostop oo izotlraztxt, ki pa je že zaradi ŠHle zelo tOOl etiČllO naravnana, na drugi strari pa v ozko specializacijo, kjer postt.4e, hkrat i do lahko ocIIični mentorji. Tako kot izobraževaha institucija sproti spremljamo in prepozna- vamo, kako izobrazili, usmeriti in, če žel~e, navdihnili mlade generacije. 'EntreComp >OECD poročilo 2017 UO PTZ JE NA SVOJI 3. REDNI SEJI DNE 5. NOVEMBRA 2019 IMENOVAL PRQGRAMSKJ ODBOR 7. MEDNARODNE KONFERENCE MSP V NASLEDNJI SESTAVI: 1. mag. Vida Kožar, direktorica PlZ, predsednica 2. Branka Drnovšek Adamlje, Adamlje3 d.o.o. 3. mag. Katja Kraškovic, GEA COIege 4. Nataša.A.t1u:J, Cofaca PKZ Zavarovahica, d.d. 5. Damjana~, BTL marketing d,o.o. 6. mag. Tadej Ulčar, AJPES 7. Irena Metere, SPIRIT Sk:Neoija 8. Velislav Lvipelj, Slovenski regionalno razvojni sklad g. Mateja GrQbehik, Slovenski podjetniški sklad 10. Marko Prijoo, Ccw1rad Bectrooic d.o.o ,k.d. 11. Roman Budna, Sberbank banka d,d. 12. Vida PeIrrNčič, PIanetVida d,o.o, 13 . saša Pl::q:>eskar, SID banka d,d. 14, Lid ija Flajs, GZS PlZ LET BT L MARKETING 0.0.0. zvestobe zaupanja kvalitete razvoja odličnosti Malo družinskll podjetje. z vami le od leta 2000. Y prenovljen center FAMA Vip ... a •• , Ko "'ži tki ",iso 9t'eh . .. '!!.!!IMlf!!! OEAPllOOUICT cl.o.o. Je dl\l1lNko pocIjtl"', Lllto~ 13.1teO, ~no 10 ~ todjo r. reIerIjr;Ma • lIUhI P'OII'OM ki OreIeIII .--..-. · --"""'" • POt;nJnI p!'QgIOR' ...... -,,"'oo:_~ Ir>r.-e • lOItnO ~kwo -..........,.. ." 1 .. 11.,,-.. PRODAJNA MESTA ·.R oo . l..WLWmeI:ob>eildelke, pretvansb ~ 11 Jot> k.1j. K n.vn pMeslte zdr~ ~1IniCO LI rnOOitYISId PriPOmOČeI<, ~ pa vas bomo ruci, te pOde!e wmo po -. www.losama.si www.tosamasnop.si • KAMNO< · """'" • ...-.OR • CELE • KOPER · ""'" T_J-p ij • _ dob .. l' f = zzzs I -:::::.. VETER I JUNIJ 2020 I NA~ NAGRAJENCI PODJETJE LOTRiČ MEROSLOVJE 0.0.0 JE LETOS ŽE DRUGiČ PREJELO PRIZNANJE RS ZA POSLOVNO ODLIČNOST Lastnik in d irek tor podjetja Marko Lotrič , je ob nagradi komentira l: "Model EFQM, ki med drugim ustreza tudi man - j~ i m, razvijajoč im se podjetjem je bil več kot dobra od l oči tev. Pomagal nam je na poti razvoja do mednarodno uvel- javljene skupine. Sledn je brez jasno začrtane voditeljske strukture in strategije ter seveda sodelavk in sodelavcev ter partnerstev nikakor ne bi bilo mogoče. Certil ikat Recognized tor e)(cellence po shemi EFQM je v Evropi dobro prepoznan. Pred 8 leti , ko smo že pridobi li podobno potrditev od l ičnos ti , je ta predstavljala ključ do vstopa na trg zahodne Evrope. Poleg dejstva, da smo družinsko podjetje, pri naših partnerj ih zbuja občutek zaupanja in varnost i in pogosto predstavlja tisto nekaj več, da se tehtnica prevesi na našo stran." INŽENIRSKA ISKRA ZA RESPIRATOR "DIHAM" Predsednik republike Slovenije Borut Pahor je 23. junija pri redil sprejem ob podel itvi priznanj Inženirska iSkra 2020, ki ga je prejel tudi projekt Slovenski respirator Diham . Respirator Diham je plod skupnega dela razvojne skupine podjetij Lot rič Meroslovje, Domel, EKWB, Tehnološki park Ljubljana, Zavod 404, podjetje BPMC. Direktor družbe Lot rič Meroslovje, Marko Lotrič, je še posebej pohvalil nekaj posameznikov, brez katerih p ro- jekta nebi bi lo mogoče izpeljati . Iz podjelja LotriČ Mero- slovje so to Nejc Demšar, žiga Klančar, Miha Peternelj in Aleš Plajtar, Jaka Gortnar s podjetja Domel, Urban Kol- man s podjelja EKWB ter Rok Capuder iz Zavoda 404. LOTRiČ MEROSLOVJE PREJELO NAGRADO ODLIČNOSTI ZA DRUŽiNSKO PODJET JE Podjetje LOTRIČ Meroslovje je letošnji prejemnik nagrade odlično sti za družinsko podjetje, s katero EV Slovenija nagrajuje najbo lj ~e slovenske d ružinske prakse in družinska podjetja. LOTRiČ Mero- slovje, družinsko podjetje v Selški dolini, se že tri desetletja ukvarja z merjenjem, kalibracijo, z razvojem izdelkov in izvedbo meroslovnih reš itev. V podjetju je aktivnih pet družinskih članov, poleg lastnika in generalnega direktorja Marka Lotr i ča, so v podjetju zaposleni še njegova žena in namestnica Mojca ter ot roci Katja, kot l i nančna direktorica, Mitja, ki je direktor hčerinskega podjetja LOTRiČ Cer- til ic iranje, ter Maja, direktorica hče rinskega podjetja PSM meri lni sistemi. Podjetje, nj ihova druga d ružina, kot mu pravijo, ~teje 150 - strokovnjakov iz najrazličnej ~ i h področij meroslovja. Marko Lotrič je ob razglasitvi nagrade izrazil veliko zadovoljst - vo, saj gre za potrditev, da kot družinsko podjetje dobro delajo v svetovnem merilu. " VETER 1 JUNIJ 20201 SEKCIJE · IDRUŽENJA ~ 20 LET ZDRUZENJA LABORATORIJSKE ZOBNE PROTETIKE SLOVENIJE Pod okriljem GZS Podjetniško trgovske zbornice ust· varja svoje vsebine 11 razl i čnih združenj · sekcij. Eno izmed njih, v letu 2020 obeležuje 20 let obstoja in to je Združenje laboratorijske zobne protetike Slovenije. 31. januarja in 1. februarja 2020, je v njihovi o rganizaciji na UL Zdravstveni faku ltet i v Ljubljani, potekal že 4. bienalni strokovno - izobraževalni sem inar z mednarodno udelež- bo: LABORATORIJSKA PROTETIKA 2020. Na fo tografiji z leve proti desni: Mirjan Forj anič - pred- sednik združenja, mag. Vida Kožar - d irektorica GZS PTZ, Mirjana Zagor i čnik - namestnica predsednika, mag . Sonja ~muc - generalna d irektorica GZS in mag. Franc Rojko - predsednik nadzornega odbora združenja. 20 LETNICA SEKCIJE ~ PLESNIH SOL SLOVENIJE Na dan 9 . septembra. mineva 20 let, od kar smo se od l očil i združit i moč i in povezani stopiti skupaj pri priza- devanju za usklajevanje našega delovanja ter reševan - ja vprašanj, z namenom enotnega programskega in sistemskega delovanja na področju plesne dejavnosti v Slovenij i v strokovnem in poslovnem pogledu. Člam sekCije - priznane plesne ŠOle, Skladno s strogimi pravil i sekcije dodeljenim nazivom _DObra plesna šola_, se zavedamo pomena svojega znanja, sposobnosti in izkušenj, s katerim i tvorno sodelujemo pri delu Sekcije in njenem razvoju ter prizadevanjih za prepoznavnost in popularizacijo plesne dejavnosti med občan i vseh gene- racij - otrok, mladine, odraslih in tretjega življenjskega obdobja. V vseh teh letih smo si in si bomo še naprej prizadevali za razvoj in negovanje tradicije kulturnega in športnega okolja kot predpogoja za vrhunske kulturne, umetniške in športne dosežke na področju plesne dejavnosti v Slovenij i. Da je PLES je nekaj čudovitega - prijetna družba, glas - ba, gibanje, harmon ija, lepota, plemenitost - jezik , ki ga razumejo po vsem svetu in je naj lepši nač in sporazume- vanja med ljudmi, povedo verzi navdušenega ljubitelja plesa: " " ŽELJA IN PLES Če želite dobro plesati znati, morate V »Dobro plesno šolo« se podati. Tam vse vas bodo naučili , tam boste še partnerja dobili, osamljenost vam prepodiii, v družabnosti pravi se sprostili, si srečo in želje izpolnili in življenje svoje obogatili. , , ZORAN KLJUN, predsednik sekcije plesnih šol Slovenija VETER I JUNIJ 2020 I S EKCIJE _ ZDRU2:ENJA USTANOVITEV ZDRUŽENJA ZASEBNIH LEKARN Zasebne lekarne odslej tudi pod okriljem Podjetniško trgovske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije One 17.6.2020 smo v Podjetniško trgovski zbornici p ri GZS ustanovil i Združenje zasebnih lekarn, neodvisno in strokovno združenje, ki bo povezovalo in združevalo zasebne lekarne s c iljem uresničevanja interesov znotraj nj ihove dejavnosti, povezovanja članov ter soobl iko- vanja in vpl ivanja na zakonodajo in pol itike lekarniške dejavnosti v Sloveniji. Novoustanovljenemu Združenju zasebnih lekarn se je do sedaj pridružilo 18 podjetij, pričaku jemo še nove člane, saj so zasebne lekarne o rganizirane po celotni Sloveni- ji in se njihov status razt ikuje od javnih in bo l nišn i čnih lekarn, s tem pa tudi nj ihovo delovanje in interesi. Člani Združenja lahko postanejo gospodarski subjekti , ki imajo sedež v Republ iki Sloveniji in imajo dovoljenje Ministrst- va za zdravje za opravljan je lekarniške dejavnosti. Po besedah mag. Matije Centriha, predsednika Združen- ja zasebnih lekarn, je vzpostavitev tovrstnega združenja v Okviru Podjetniško trgovske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije, pomemben korak za razvoj de- javnosti , saj si od sodelovanja, poleg povezovanja in uresničevanja svojih interesov pri izvajanju lekarniške dejavnosti v RS, obetajo tudi izmenjavo dobrih praks, promocijo dejavnosti, predvsem pa vzpostavitev kon - struktivnega d ialoga z državnimi organi pristojnimi za regulacijo in iZVrševanje predpisov s področja lekarniške dejavnosti ter sodelovanje s predlogi pri sprejemanju zakonodaje. .V novoustanovljenem Združenju si bomo p ri zadeval i za ustvarjanje kakovostne, varne in k pacientu usmerjene lekarniške dejavnosti , k i bo enakopravno dostopna vsem prebivalcev Slovenije. Delovati želimo povezovalno, ZAHVALA konstruktivno in družbeno odgovorno ter, da se sl iši in upošteva tudi naš g las. Verjamem, da nam bo v tovrst - nem strokovnem združenju v Okviru Podjetniško trgov- ske zbornice pri GZS to uspelo.« je še dodal mag. Matija Centrih. Tudi mag Vida Kožar, direktorica GZS Podjetniško tr- govske zbornice pozdravlja novoustanovljeno združenje Zasebnih lekarn, eno izmed 11 ih strokovnih združenj in sekcij, ki delu jejo v sklopu PTZ. _Verjamemo v skupno sodelovanje, pozitivne sinergije ter uspešno delo tudi na področju lekarniške dejavnosti. Kot vodi lna podjet- niško-svetovalna institUCija se zavzemamo za vse naše člane. Ravno v tem težkem obdobju koronavirusa. se je pomembno dokazala tudi vloga Gospodarske zbornice Slovenije, kot močne in vodilne nacionalne institUCije na pod ročju podjetniškega povezovanja in svetovanja. Zato smo veseli kakšrnega koli novega sodelovanja. Z vesel - jem in z vso zavzetostjo bomo delovali za naše člane še naprej in jim zagotavljal i vso podporo in pomoč tudi v prihodnjem obdobju .• je še dodala mag. Kožarjeva. PARTNERJEM 7. KONFERENCE MSP 4~ J -- pisarniški material TISK24 FAMA BNi VETER I JUNIJ 2020 I ŽENSKO PODJETNIŠ1VO KAJ JE WEgate? • Besedilo: mag. VIDA KOŽAR, drektorica PTZ Rastoča in raznolika skupina deležnikCN, ki si prizadeva podpreti podjetnice po vsej Evropi. Evropski portal za žensko podjetništvo (_European Gateway for Women's entrepreneurship oz. WEgate.) je elektronska platforma, ki jo je I.N6dIa Evropska komisija v podporo tej r11feži. WEgate je spletri portal s lr WEgate, ki bo reprezentativen za ekosistem podjetnic .... se bo osredotočal na potrebe strank .... deIežJ1ikCN, • Potrditi, da je zaupanje tisti ključni dejavnik, ki podjetnice spodbudi k ukrepanju. Ne borno skrivali težav, hkrati pa borno neusmiljeno pozitivni glede zagotavtjanja rešitev in opotnomočenja žensk, da bedo lahko ukrepale, • Zagotoviti dolgoročno izvedl;vost blagovne znamke WEgate prek Trajnostnega poslovnega načrta 'NEgate. UO Podjetniško trgovske zbomice;e na svoji 1. korespondenčni seji dne 30. marca 2020 sprejel naslednji sklep o sestavi delovne skupine za financiranje ženskega podjetništva v naslednji sestavi: 1. mag. Vida Kožar, direktorica PTZ. vodja delovne skupine 2. A,da Cudoonan, dmktorica SP1RIT Slovenija 3. mag. Natalija Muršič -TomažiI':, Slovenski podjetniški sklad, vodja razvoja 4. mag. Marjana MajeOC, Zbornica osrednjeslovenSke regie, direktorica 5. mag. Kat}a Kraškovic, GEA College, d.d., predsednica Uprave 6. mag. Lucia Lutka Klanšek 7. dr. Mateja Vadnjal, Agnes, d.o.o. wegate VETER I JUNIJ 2020 I DELOVNE SKUPINE SVETOVALNI ODBOR WEgate Svetovalni odbor WEgate zastopa ekosistem podjetnic. Sestane se dvakrat letno: enkrat v Bruslju, na predvečer letnega vrha, enkrat pa virtualno. Odbor zagotav1a: • nadzor nad ustvarjanjem skupnosti • svetovanje pri posodabljanju dejavnostj skupnosti in platforme, če je potrebno ter • svetovanje pri prehodu platforme s sofinanci"ane s strani EU na samozadostno mag. Vida Kozar, SenKX V/Cft-president, European SmaH Business AJliance Paula Fitzsimons Foonder and Managing Director 0/ Frrzsirnons Consulting Dilek Ayhan Memb& of The Forum 0/ Young Global LEaders in \-1IEF Sirpa Pietik.!iinen Memb« 0/ the European Parliament, EPP, FffJ/and Helle N&&rgaard Professor 0/ EntrepreneurShip, Aart1Us Univer-sity Marianne Costigan Venture Partn&, Merian Ventures UO PTZ JE NA SVOJI 3. REDNI SEJI POTRDIL SESTAVO DELOVNIH SKUPIN, KOMISIJ IN POGAJALSKIH SKUPIN V OKVIRU PTZ V NASLEDNJI SESTAVI, 1. Pogajalska skupine za KP dejavnosti trgovine Slovenije; Lucija Arnold, s.p. - vodja Tatjana M~ič, KZ Metlika, z.o.o. Janila Kolmanič, Ceap!"odukt, d.o.o. Marko Mam, REGAL GH d.o.O. Metka Penko - Natlačoo, GZS 2. Pogajalska skupina KP med delavci in dnd:bami drobnega gospodarstva; mag. Petra Nikolič, ISS Service, d.o.o. - vodja mag. Petra Jere Clsmanovit, AKTIVA člŠtENJE, d.o.o. Martin Miklavc, Prometej, d.o.o. E!artJka NeNak, Belimecl, d.o.o. Metka Penko Natlačen, GZS 3. Komisija za davke pri PTZ: Branka Drnovšek Adamlje, Adamlje3, d.o.o., vodja mag. Božena Macarol, Svelovanje Macan)j, da-.6lo in račtnovodsko svetovanje, Božena Macarol s.p. Mateja Adamlje, Adamlje 3, d.o.o. mag. Vida Kožar, GZS PTZ 4. Delovna skupina za zgodnejše zaposlovanje mladih; Matej Mulič, Taktika Aktiv, d.o.o., vodja zoran Sod1ik, Avto l..aJše, d.o.o. mag. Maja Zalokar, BaB d.o.o. Janita Kolmanič, GEA Pr