april
19 7 4
GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
NOVA USTAVA
S sprejetjem odloka o razglasitvi ustave danes končujemo triletni proces reforme našega celotnega u-stavnega sistema, rekel bi, da končujemo proces ustavno-pravne izgradnje naše socialistične skupnosti, katere temelji so bili postavljeni z zgodovinskimi odloki drugega zasedanja AVNOJ.
V javni razpravi o osnutku u-stave so množično sodelovali delovni ljudje in občani, ki so precej prispevali k temeljnim ustavnim rešitvam in jih plebiscitarno podprli. Ne pretiravam, če rečem, da je imela javna razprava vseljudski značaj in da je bila svojevrsten referendum za novo ustavo. Delovni ljudje in občani vseh naših narodov in narodnosti so izrazili svoje prepričanje, da gre za zgodovinsko prelomni trenutek v razvoju našega samoupravnega sistema in poudarili
svojo trdno odločnost, da pod vodstvom tovariša Tita in Zveze komunistov Jugoslavije uresničujejo u-stavo v praksi.
Z ustavo, ki izraža neposredne in številne interese delavskega razreda in delovnih ljudi vseh naših narodov in narodnosti, smo vpeljali pomembne spremembe na vseh področjih družbenogospodarskega in političnega sistema. Ustvarjeni so pogoji, da delovni ljudje postanejo glavni subjekti samoupravnih odnosov, da lahko upravljajo z delom, s sadovi svojega dela in celotnimi odnosi družbene reprodukcije. Na tem osnovnem izhodišču je izoblikovan celotni sistem odnosov v združenem delu, iz katerih izvirajo tudi vse druge ustavne spremembe, do katerih je prišlo v družbenogospodarskem in političnem sistemu.
Z uveljavitvijo delegatskega sistema je bil storjen odločilen zgodovinski korak v preraščanju sedanjega predstavniškega sistema in posrednega odločanja. Delegatski sistem omogoča delavskemu razredu neposredno sodelovati v upravljanju družbenih zadev. Ustvarjeni so pogoji, da svoje razredne interese nenehno vgrajuje v vsakdanjo in dolgoročno politiko vseh organov in organizacij.
(Nadaljevanje na 2. strani)
ODLOČILI SMO SE
V naslednji 4-letni mandatni dobi bodo naše — delavske interese na višjih gospodarskih nivojih v občini Domžale in v drugih interesnih skupnosti zastopali delegati, ki smo jih soglasno izvolili v četrtek, 28. III. 1974, v našem kolektivu:
Delegati, ki so bili izvoljeni v zbor združenega dela Tosama Domžale:
— Cerar Franc — Habjan Mara — Hafner Marjan — Jazbec Olga — Kerč Miha — Potočnik Avgust — Rojc Lojzka — Svetlin Marjan — Tomažič Vida — Vrenjak Mimi — Žebovec Pepca
Ti delegati so z izvolitvijo dobili popolno družbeno priznanje kolektiva. Njihova poglavitna dolžnost kot naših predstavnikov v drugih telesih upravljanja je, da zavestno izpolnjujejo naloge, ki jim bodo zaupane.
Naš delegat tov. Lojzka Rojc — je v okviru združenega dela občine Domžale predlagana za predsednika tega zbora.
PROTEST DELAVCEV TOSAME
Delavci kolektiva TOSAME smo se danes zbrali, tu na tem protestnem zborovanju, da se pridružimo protestom naših narodov, v zvezi z noto italijanske vlade, ki je v nasprotju z veljavnimi mednarodnimi sporazumi in politiko dobrih sosedskih odnosov. Italijanska vlada je s svojo noto grobo posegla v suverene pravice SFRJ.
Stališča in zahteve neofašističnih in iredentističnih ter drugih reakcionarnih sil v Italiji, smo vedno najodločneje zavračali. Nanje smo opo-
obenem pa je to hud udarec za napredne demokratične sile v Italiji sami.
Jugoslavija smatra, da je vprašanje meja rešeno. Ob sklenitvi Londonskega memoranduma je naša domovina žrtvovala cono A Svobodnega Tržaškega ozemlja z enim samim namenom, da se napetost, ki je bila stalno prisotna na tem delu naših meja, enkrat dokončno reši. Zato smatramo, da so kakršni koli apetiti neofašistov iredentistov in ostalih mračnih sil, ki ponovno dvigu-
Delavci Tosame so odločno protestirali in obsodili italijanske zahteve
po našem ozemlju
zarjah kot na stalno nevarnost za meddržavne odnose in mir v tem delu sveta in v Evropi na sploh. Naši narodi in narodnosti ter vlada SFRJ so se in se bodo vedno trudili za dobre odnose s sosedi, vendar pa samo na načelu medsebojnega spoštovanja suverenitete in nedotakljivosti meja, ki so nastale po končani drugi svetovni vojni v Evropi.
Nota Italijanske vlade pa je napad na dobre medsebojne odnose,
jejo glave, brezpredmetni in obsurd-ni.
Naša stališča so znana in jasna. Nedotakljivost bomo znali ohraniti tako, kot smo to vedno znali tudi v preteklosti.
ŽIVELO BRATSTVO IN ENOTNOST NARODOV IN NARODNOSTI SFRJ! »TUJEGA NOČEMO! SVOJEGA NE DAMO!
ŽIVELA SFRJ!
Delavci TOSAMA DOMŽALE
B *	•	8	1	i
V novi ustavni ureditvi dobivajo delovni ljudje — zlasti s pomočjo delegatskega sistema in uresničevanjem delegatskih razmerij ustavno pravno in dejansko možnost, da demokratično in neposredno odločajo o vseh družbenih vprašanjih od neposrednega okolja, v katerem delajo in živijo, do zadev, ki so v pristojnosti federacije.
Usposobjenost posameznega delegata in celotne delegacije za o-pravljanje njihovih dolžnosti, bo odločilno vplivala na funkcioniranje delegatskega sistema. Da bo le to uspešno je potrebno delegate permanentno usposabljati in pripravljati za naloge, ki so jim poverjene z izvolitvijo.
Namen usposabljanja delegatov
Odločili smo se za najboljše
je da se delegati pripravljajo in seznanijo so temelji ustavne ureditve, teoretičnimi zasnovami in političnimi rešitvami delovnega sistema ter metodami komuniciranja na različnih ravneh. Le tako bodo uspešno delovali v temeljnih samoupravnih skupnostih, skupinah in v drugih samoupravnih organih, kamor bodo odposlani.
Pri realizaciji programa za pripravljanje in usposabljanje delegatov bodo ob vodilni vlogi ZK aktivno delovale vse družbeno poliatične organizacije v temeljnih samoupravnih skupnostih v občinah in republiki, predvsem pa SZDL in sindikati, ki nosijo neposredno odgovornost za funkcioniranje delegatskega sistema. Izobraževanje delegatov bodo organizirale izobraževalne organizacije, predvsem delavske univerze, sredstva javnega obveščanja: RTV, dnevniki, tedniki, kakor tudi vsa pokrajinska in občinska glasila ter glasila delovnih organizacij.
Nujno je, da delegati tudi sami spremljajo in študirajo gradiva o notranjem in delegatskem sistemu ter spremljajo tekočo problematiko zlasti na področju na katerem sami delujejo.
P. FURLAN
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pred organiziranimi socilasitični-mi silami naše družbe na čelu Z Zvezo komunistov Jugoslavije je obdobje vstrajnega dela zato, da u-stavne norme spremene v življenje, v stvarne družbene gospodarske in pričan, da bomo tudi to fazo uresničevanja uspešno opravili.
Ustava vnovič potrjuje našo privrženost politiki miru, izraža pa tudi našo trdno odločenost, da se odločno upremo vsaki morebitni agre-resiji na našo državo.
Ustava se zavzema za načela aktivne miroljubne koeksistence, na osnovah upoštevanja nacionalne suverenosti in enakopravnosti, nevme-šavanja v notranje zadeve drugih držav, in ponovno potrjuje odločnost naše države, da se aktivno vključi v boj vseh naprednih sil sveta za okrepitev miru in oscializ-ma.
MIKA SPILJAK predsednik zbora narodov ob razglasitvi nove ustave
* - ; • : [■
St. 4 — april 1974 j
Solidarnost—človečnost— prijateljstvo
RDEČI KRIZ SLOVENIJE vas poziva, da se s svojim prispevkom pridružite akciji zbiranja pomoči za žrtve hude lakote v Afriki.
Poročilo o Tosama
Člani predsedstva aktiva smo se domenili, da skličemo redno letno konferenco, ki je bila, dne 1. 3. 1974 ob 16. uri v Delavskem domu na Vi-fu. Kljub dovolj veliki propagandi in obveščenosti je bila udeležba dokaj skromna, tako s strani mladincev, tako tudi od strani povabljenih predstavnikov družbeno-političnih organizacij in drugih. Konference se je udeležil le predstavnik sindikalne organizacije tov. Viljem Dolenc.
Po običajnih formalnostih, kot so izvolitev delovnega predsednika — Hafner Marjana, dveh overova-teljev Zebovec Olge in Zajc Hermine ter zapisnikarja Gaberšek Milico. je podal poročilo predsednik aktiva.
Tov. Svetlin je podal obširno poročilo, ki je zajemalo delo naše mladinske organizacije na vseh področjih našega delovanja. Naši mladinci so odigrali zelo pomembno vlogo v kulturnem, športnem in družbeno-
Vse leto 1973 smo bili priče hudega položaja, v katerem so se znašli ljudje teh dežel, pomagali smo jim in želeli, da bi letošnje deževje njihov položaj izboljšalo. Zal se to ni zgodilo. Izgube živine in poljskih pridelkov so katastrofalne, lanska letina je npr. v Nigru dala le 25% v običajnih letinah pridelanih pridelkov. Zato bo letošnje leto za te ljudi, ki danes zaradi lakote umirajo v več stotinah dnevno, še težje. Moramo jim pomagati preživeti.
Denarni prispevek lahko nakažete na račun 50103-678-51579 — RO
Za vaše sodelovanje in prispevek UK Slovenije (za pomoč Afriki), če pa bi radi darovali kak prehramben artikel, pa vas prosimo, da se predhodno povežete z našo operativno skupino (telefon: 24 294, Ljubljana) zaradi odgovora o prevzemu in ■.ransport—
RO RK Slovenije
delu AMD
političnem življenju našega podjetja.
Seveda so nam pri tem pomagale tudi družbeno-politične organizacije kot so OOZK in sindikalna organizacija s katero smo sedaj zelo tesno povezani. Tesno smo povezani tudi vse seminarje, ki jih organizira OKZMS-Domžale, kaiti zavedamo se, da se lahko le izobraženi mladinci uspešno uveljavljajo na področju samoupravljanja. Izčrpno poročilo sta podala še športni referent — tov. Štrukelj Marjan in blagajničarka AMD — tov. Jazbec Olga.
Tov. Viljem Dolenc, ki se je vključil v diskusijo nas je podrobneje seznanil s problemi in težavami v katerih se nahaja naše podjetje in je izrazil željo, da bomo tudi mi mladinci prispevali svoj delež k prebroditvi tega položaja. Zaustavili smo se tudi ob vprašanju osnovne izobrazbe — osnovne Šole, članov
našega kolektiva. Ugotovili smo, da je procent ljudi s pomanjkljivo osnovnošolsko izobrazbo zelo velik in zaskrbljajoč in bo potrebno tudi na tem področju naredili marsikaj, da se to izboljša.
Na konferenci smo sprejeli naslednje pomembne sklepe:
—	mladinci se zavedamo, da lahko povečamo dohodek z večjo produktivnostjo in pa z zmanjšanjem odpadkov, zato se bomo na svojih delovnih mestih trudili in skušali vplivati na ostale člane kolektiva, da to tudi dosežemo.
—	skušali bomo pri mladincih vzbuditi misel da tudi bolniški sta-lež vpliva na naš dohodek negativno in da ne bi brez potrebe hodili v stalež, ali pa celo simulirali neko bolezen, kot se je to pri nas že dogajalo.
Pomagali bomo pri izpeljavi osnovnošolske izobrazbe za naše delavce, kajti ta problem je v naši organizaciji zelo pereč. Vemo, da je angažiranost mladine premajhna, zato sprejemamo sklep o neomejenem številu članov predsedstva. V delo mladinske organizacije pa bomo skušali vključiti čim več mladink in mladincev.
Po končani knoferenci smo imeli skromno zakusko s plesom.
ARNUŠ FRANC
zahvala
Sindikalni podružnici Tosame se prisrčno zahvaljujem za dvakratni obisk ob moji bolezni, prav tako pa se tudi zahvaljujemo za šopek in denar.
CAPUDER IVANKA
ZAHVALA
Sindikalni podružnici »Tosame«, in zastopnikom se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč, šopek in o-bisk v času moje bolezni.
MARIJA PENEZIC
ZAHVALA
Vsem sodelavkam in sodelavcem iz mikalnice in konfekcije, se najlepše zahvaljujem za lepa darila ob mojem odhodu v pokoj. Enaka zahvala tudi za knjižno darilo.
Vsem, ki so mi želeli še vnaprej vse najboljše, želim enako tudi jaz.
Štefka vait
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem pristojnemu odboru, da mi je omogočil nadvse koristno zdravljenje v Dolenjskih Toplicah. Zdravstveno stanje se mi je sedaj izredno izboljšalo, zato se tudi za v bodoče priporočam za tako pomoč.
TILKA ZABRET
Težave bomo premostili z večjo produktivnostjo
V zadnjem času smo priča prilič-no težki situaciji pri poslovanju oz. vodenju poslovne politike. Srečavamo se z dvema absurdoma in to na eni strani z vedno težjo situacijo oz. težavami pri nabavah surovin ne samo ene ali dveh, temveč se nam pojavljajo v danih situacijah na prvi pogled nepremagljive težave. V preteklem letu smo imeli skozi vse leto probleme z nabavo vseh vrst prej, tudi sedaj se situacija ni bistveno popravila razen v tem, da smo si zaenkrat zagotovili kolikor toliko redne dobave z raznimi aranžmaji. V tem mesecu pa je naš glavni dobavitelj Predilnica Litija zagrozil, da bo popolnoma ustavil vsako dobavo preje v kolikor se takoj ne reši vprašanje cene preje. Da ne bi ustavili proizvodnje smo sklenili s Predilnico Litija poseben dogovor za dobavo preje s tem, da Tosama vse tkanine iz te preje izvozi. Nekateri v podjetju se sprašujejo zakaj vkljub tem problemom (neurejenost cen) še forsiramo oz. zakaj ne zma-
njšujemo proizvodnjo artiklov, ki imajo nizko pokritje. Zavedati se moramo da bi z zmanjševanjem proizvodnje prišli še v večje težave, ker fiksni stroški ostajajo in zaenkrat vsako zmanjšanje proizvodnje še ne pride v poštev. Računa se, da morajo odgovorni faktorji, ki odločajo o politiki cen upoštevati, da 100 % povišanje cen surovin ne moremo prenesti na svojih plečih in, da lahko pričakujemo ustrezne rešitve. V tej zvezi je bilo z naše strani oz. grupacije proizvajalcev sanitetnih artiklov predložena že vsa dokumentacija in zahteva, da se problem takoj reši sicer ne moremo nositi posledic ustavitve dobav prepotrebnih proizvodov za potrebe zdravstva. O nadaljnjem poteku dogajanj in u-krepov bo kolektiv sproti obveščen.
V zgornjem je nakazan samo en problem, vendar situacija nabave je skoraj pri vseh artiklih ista, če ne slabša. Posebne težave imamo z u-voznimi materiali. Dobavitelji nam
kljub večletnim pogodbam o dobavah surovin in materialov stalno zvišujejo cene ali kar je še huje zmanjšujejo količine, če pa že pošljejo nam podaljšujejo dobavne roke. Velikokrat se znajdemo v situaciji, da moramo ustaviti proizvodnjo, zamenjati dobavitelja, zamenjati surovino v kolikor je mogoče.
Prodaja naših artiklov je zadovoljiva vendar moramo računati, da s povišanjem cen, ki se predvideva zaradi podražitve surovin bo tudi prodaja težja.
Stabilizacijski ukrepi, ki jih je sprejel ZIS nam narekujejo skrajno štednjo z vsemi materiali, povečati moramo produktivnost in rentabilnost poslovanja, ker le tako bomo premostili težave, ki so pred nami ter tako prispevali tudi naš delež k stabilizaciji gospodarstva.
BABNIK JANEZ
Aktualno v proizvodnji
Konfekcioniranje naših standardnih artiklov — ovojev, se je v letu 1974 precej spremenilo.
Način konfekcioniranja se je spremenil tako pri tkanih kot pri rezanih ovojih. Tkani ovoji kaliko in stanični se sedaj ovijajo na stroju SENING v potiskan celofan papir. Pesebej je izdelana naprava za odtis serije in datuma na posamezni ovoj. Zaviti ovoji so že pri stroju vlagajo v kartonsko embalažo in to po 50 kom. ali po 100 kom. v karton (odvisno od dimenzije ovoja). Na ta način smo prihranili delovno silo, ker odpade pakiranje po 10 kom. v paket. Te ovoje sedaj pakiramo bolniško t. j. vlagamo v karton brez predhodnega ovijanja v celofan. Kakor tkane, tako tudi vse elastične ovoje, ki so namenjeni za bolnice — pakiramo bolniško. Krep ovoji se bodo celofanirali strojno na stroju za celofaniranje ovojev. Pri sveh teh spremembah smo naleteli na določene težave, katere bomo skušali počasi odstraniti. Ena od največjih težav je pomanjkanje delovne sile in prostorov. .
Tudi v konfekciji smo spremenili konfekcioniranje rezanih ovo-
jev. Do sedaj so se skoraj vsi rezani ovoji posamezno pakirali na stroju za pakiranje ovojev, kar pa ni najbolj primerno za bolniško osebje, ker mora ovojnico vsakega ovoja pred uporabo strgati. Zato smo se odločili, da jim prihranimo to nepotrebno delo in vložimo nezavi-te ovoje v karton obložen z belim papirjem. Rezani ovoji, ki so namenjeni za potrebe lekarn, pa se pakirajo še na star način.
V	pripravi je tudi nov način pakiranja nesterilnih kompres. Sedaj se zrezane in zložene komprese pakirajo v potiskan papir. Da bi prihranili prepotrebni prostor in pa delovno silo, smo se odločili pakirati komprese v potiskane envelope že pri stroju samem. Izgled izdelka bo lepši.
Največji problem v konfekciji je: premajhen delovni prostor. Potrebno bo najti ustrezno rešitev za pridobitev novih prostorov konfekcije in to v čim krajšem času.
V	pripravi je montiranje novega stroja za izdelavo BI-BO paličic. Stroj je že v podjetju, lokacija je v konfekciji. Pričakujemo v najkrajšem času tudi stroj za predela-
Naš vsak dan v konfekciji
vo obližev 3 M. Tudi za ta stroj je predvidena lokacija v konfekciji. Prav tako bomo rabili dodatni strojni park za izdelavo nove izvedbe hlačk za dojenčke. Vzorci hlačk so bili izdelani in razdeljeni nekaterim mamicam na testiranje. Hlačke z nekaterimi izboljšavami bi bile zelo zaželjene.
Vse zgoraj navedene novitete in še nekatere, ki jih nisem omenjala, pa zahtevajo povečanje delovnih prostorov. Zato menim, da je dovolj jasno nakazano, da je potrebno čim preje angažirati vse sile, da dobi konfekcija nove proivodne prostore.
K. P.
ZAHVALA
Osebju sindikata se najlepše zahvaljujem za obisk in darilo.
KATI MLAKAR
Naš razgovor
Uredniški odbor se je odločil, da Predamo besedo v tem »našem razgovoru« šoferju osebnega avtomobila Albertu CAPUDRU.
V Tosamo je prišel kot 18-letni fantič, postal šofer tovornjaka in o-ostal še do danes zvest volanu.
Svojo mladost, oziroma otroška leta je preživel na Primorskem. Že zelo zgodaj je izgubil mamo, zato se je oče s tremi sinovi priselil k sorodnikom v ta konec.
Želel si je poklica, vendar za to ni bilo takrat možnosti. Moral se je že mlad spoprijeti z delom in si med tem pridobival znanje s tečaji.
Pa naj bo dovolj predstavljanja.
Vprašala sem ga, če je z delom zadovoljen — tako vedno na cesti, od doma — v tujih krajih.
»S samim delom sem zelo zadovoljen, navadil sem se že na tako življenje. Samo to ne razumem, da imamo delavci z isto kvalifikacijo različne OD — mislim, prevelike razlike obstojajo. In še to bi rekel
—	šofer pride v tovarno kot šofer
—	oddide iz tovarne šofer, nima možnosti napredovanja, kot je to drugim omogočeno.
»AH ste zadovoljni z našim obveščanjem kolektiva, imate kakšne Pripombe nanj?«
»Kako teče življenje v tovarni, kakšni so problemi na sploh, se seznanjam na malce drugačen način kot ostali sodelavci. Namreč vse to »ujamem« med vožnjami, katere so včasih zelo dolge.
Pripomnil bi, da v 25-letih, življenja v podjetju, nisem bil še v nobenem samoupravnem organu. Je tudi res, da sem ponavadi odsoten m bi le redko prisostvoval sejam.
»Stalno ste na pisti — vsak dan se zgodi toliko nesreč, ali vas je kdaj strah, pomislite na najhujše?«
»Strah«, kje pa, to mi še na misel ne pride. Ko se privadiš na volan in cesto je ravno tako, kot če sedeš na stol za pisalni stroj.«
»Ste imeli že kdaj prometno nesrečo?«^
»Tudi to moraš poskusiti. Bilo je nekaj malega«.
»Imate namen ostati vedno na tem delovnem mestu — si želite mirnejšega dela?«
»Dokler bom zdrav, bi rad vozil. Rad sem med ljudmi, rad vidim kaj novega, nasploh to delo opravljam
z veseljem. Nikoli nisem utrujen, nikoli se ne naveličam dolgih čakanj, pa naj bo mraz ali vročina«.
DRUŽBENO POLITIČNA
DEJAVNOST
V	mesecu marcu je bila končana dolgotrajna dejavnost za izvedbo volitev delegatov TOSAME v zbor združenega dela, kjer je bila naša osnovna organizacija sindikata glavni nosilec akcije.
V	februarju je naša organizacija sindikata izbrala 3 kandidate to je: Majdo Dorič, Pavlo Kamin ter Franca Jamška za novo osnovano občinsko konferenco delavcev tekstilne in usnjarske industrije.
Na tečaj za usposabljanje nosilcev družbeno politične dejavnosti v
»Berto, povejte mi prosim kak dogodek s potovanja, ki se vam je posebno vtisnil v spomin.«
»Ja, teh je več, moram malo pomisliti. Hm, bila je vožnja v Sarajevo, pozimi je bilo, vreme ni bilo lepo v
Po treh dnevih poslovnih opravkov, smo se popoldan podali na pot proti domu. Med vožnjo je začelo močno snežiti, kar nam je spremenilo prijetno vožnjo v zelo slabo voljo. Blizu Travnika, kjer so tudi visoki klanci in zamede tudi precej snega, smo tudi mi obtičali v sneženem metežu. Premišljujemo kaj naj storimo — druge pomoči ni bilo, kot da so sopotniki izstopili, zagazili do kolen v sneg in začeli porivati vozilo, da bi lahko nadaljevali vožnjo, drugače bi obtičali v snegu celo noč. No, smo premagali to oviro in nadaljevali upehani vožnjo, so mi sopotniki v šali dejali: Berto zdaj boš pa dal za »likof«. Premišljujem, premišljujem in jim odvrnem:	Če bom dal za pijačo,
bom pa doma povedal kaj ste med potjo počenjali«.
»Kadar niste na poti, kaj počnete doma?«
»Sem navdušen kegljač.«
Ker so naju telefonski klici kar naprej motili — Berto na banko, Berto, takoj tja — sem videla, da mi ne preostane drugega, kot da prenehava s »klepetanjem« čeprav bi imel Sekaj povedati, saj je tako prijeten govornik, poln vedrine in dobre volje.
Zahvalila sem se mu za tale zapis in zaželela srečno vožnjo s »tovarniško limuzino«.
BV
okviru sindikata in ZMS je bil po slan Franc Arnuž.
Predsednik DOS Viljem DOLENC
SOCIALNA DEJAVNOST
Člani sindikata, ki so poverjeni za socialno dejavnost v našem podjetju so obiskali v svoji mandatni dobi precejšno število bolnikov in porodnic, ter jim podelili cvetje in denarno pomoč. Porodnicam pa porodne kartone. Obiskali smo 16 porodnic in 43 bolnikov.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Iz dejavnosti sindikata
Tovariš
Februar leta 1945. Dolga so bila leta vojne in mnogo je bilo samotnih hribovskih kmetij, kjer so si naši borci našli vsaj malo zavetja. Med temi je bila tudi kmetija Franca Žerdanija (po domače Pri Kovačevih) iz vasi Selo nad Blagovico. Tudi on je veliko pomagal v NOB, saj je našim borcem nudil zavetje in jim postregel s hrano ob vsakem času, kar je bilo v tistih časih zelo težko in nevarno. Med drugim mu je padel na Dolenjskem tudi sin Stanko.
Nekega večera je del Gubčeve brigade pustil pri njem dva hudo ranjena borca. V hiši sta ostala dva dni. Bilo je zelo težko, kajti strah pred Nemci ni bil majhen, poleg tega pa sta borca že oddajala neznosen vonj. saj sta bila vsa v ranah. Terenci tega območja so v gozdu nad vasjo našli skrit prostor pod majhnimi smrekami. Najbližji vaščani so dali odeje in slamo —
(Nadaljevanje s 5. strani)
Za krvodajalsko akcijo v mesecu marcu se je prijavilo 107 članov naše OZD. Občinski odbor RK je planiral 100 krvodajalcev.
Referent za socialno dejavnost Stane KLOPČIČ
DRUŽBENI STANDARD
V	mesecu marcu je sindikalna organizacija organizirala dobavo jabolk in hrušk. Sadje smo dobavili v dveh časovnih presledkih, kar je skupaj 5.155 kg in skupni znesek 18.000 ND. V kolikor se bo pokazala potreba po sadju, bomo nabavo ponovili.
Lanskoletna kriza z nabavo premoga, je privedla, da mo že v marcu zbirali naročila in začeli pogovore s trgovskimi podjetji. Vendar smo pri naročilu 700 ton premoga in to večinoma iz Zagorja, prišli v zadrego, ker je pomanjkanje premoga že sedaj in je mogoče dobiti premog iz Banovičev in Senovega in to po dnevni ceni, katera pa ni prav nič sindikalna. Ugodnost katero smo že sedaj dobili je 3 mesečni odplačilni rok. Upam pa, da bomo uspeli, glede na količino tudi ceno malo znižati.
Vsi, ki so se naročili za nabavo premoga, pa naj berejo dnevna poročila, v katerih bodo vse novosti sproti objavljene.
V	mesecu marcu je bilo 572 žena naše OZD obdarovanih z denarnimi boni v vrednosti 100,00 din. Nagelj-čke pa so razdelili vsem prisotnim ženam vodje oddelkov oziroma iz-menovodja. V konfekciji je to
iz naše
torej skrivališče za nekaj tednov.
Za oskrbovanje s hrano so zadolžili že prej omenjenega kmeta Kovača, za sanitetno oskrbo pa sva bili zadolženi s tov. Marjanco. Bilo je težko, saj nisva imeli ne ovojev, niti alkohola za razkuževanje ran. Tega pa ljudje v vasi niso imeli. Dobili sva stare rjuhe, katere sva razrezali v širino ovojev in malo stekleničko domačega žganja. Nekaj vate sem dobila iz kamniške lekarne.
Ko sva prišli s tov. Marjanco nekaj metrov od prostora, kjer sta ležala ranjenca se mi je začel obračati želodec. Oprostite mi. Vem, da me boste težko razumeli, a spomini na to so še vedno včerajšnji.
Eden od ranjencev je bil tov. Lado, ki me je vsak dan vprašal: »Tovarišica, ali si že bruhala?« Jaz pa sem mu z zavezanimi usti samo pokimala, saj smo bili zelo konspi-rativni. Le ranjenca sta v tej tišini
nalogo opravila polovica vseh moških zaposlenih v konfekciji.
V	mesecu februarju — marcu je bil po skupni potrditvi odbora za medsebojna razmerja in sindikata izbran dobavitelj za toplo malico iz Ljubljane, to je iz restavracije Ljudska kuhinja.
Referent za družbeni standard Karel STREHAR
ŠPORTNO REKREATIVNA DEJAVNOST V TOSAMI
V	mesecu marcu smo odigrali nogometaši dve tekmi in sicer v Dobu z nogometnih klubom Dob in zmagali z rezultatom 1 : 0. Drugo tekmo smo odigrali v Krašnji s tamkajšnjim klubom »Napredek«. Zopet smo slavili zmago, tokrat z rezultatom 6 : 2. V malem nogometu smo se udeležili občinskega tekmovanja v hali komunalnega centra v Domžalah.
Izpadli smo v prvem kolu proti NK »Napredek« z rezultatom 0 :3.
V	osnovni šoli na Rojah so bili redno treningi vsak teden in sicer se je igrala odbojka ter košarka. Kegljači redno trenirajo. Trenutno se odvijajo tekmovanja ob 25-letnici »Svilanita« in mi nastopamo v odbojki, kegljanju, streljanju, šahu in namiznem tenisu.
Izvedli smo tudi izlet v Planico, kjer smo si ogledali smučarske polete. V Planico smo se odpeljali z avtobusom, nekateri pa so dobili brezplačne vstopnice in so šli s svojimi avtomobili.
Športni referent Janez DROLC
tovarne
včasih močno kašljala, kar bi lahko privabilo sovražnika. Videla sem, kaj vse mora človek prestati. Njihove rane so bile polne gnoja. S pinceto in vato namočeno v žganje sem jima čistila, kar se je dalo. Tov. Lado je imel v slami nad glavo brzostrelko in večkrat nama je dejal: »Ce bo sila, se bom ubil, ne bodo me mučili. Skrbi me za tovariša. Jaz ga bom moral, sam je premlad.« Oba sta bila še zelo mlada. Lado triindvajset in Silvo sedemnajst let. Tov. Silvo me je vsak dan prosil, naj mu iz podplatov poberem trnje. Bil je na položaju in je dobil drobce od granate, kar se je seveda zelo gnojilo. Pohladila sem mu rane z alkoholom in obvezala. Z omenjeno tovarišico sva nosili tudi hrano. To prinašanje hrane je šlo čez poseko gozda visoko nad vasjo. Od tu je bil lep razgled na Blagovico, Vošce in Zlatenk, tam pa je bilo polno Nemcev, ki so nas lahko opazovali z daljnogledom. Ogrnjeni so bili v bele rjuhe, saj je bilo še dosti snega in stražar se je prav dobro videl.
Tako sva morali vsak dan trikrat do ranjencev previdno in pri-pognjeni, da naju ne bi opazili, saj so bili zelo pozorni na te gozdove, zvečer pa so hrib obsvetljevali.
Oskrba z ranjenci je postajala iz dneva v dan bolj težka. Zato sem po kurirju poslala pismo terencu v Črni graben, tov. Krimu. V njem sem navedla nemogoče stanje ranjencev, brez sanitete in prave strokovne pomoči. Dobila sem odgovor, naj vsi še malo potrpimo, da je tudi on v težkem položaju. Obljubil je, da se bo neko noč javil. Krima ni bilo in ranjenca sta postajala vsak dan bolj nezvdržna — razumljivo. Se enkrat sem poizkusila po kurirju. Tokrat pa je prišel in z njim še trije partizani. Oba ranjenca so odnesli proti vasi Vošce. Drugo jutro sva šli s tov. Marjanco po gozdu nad vasjo, ko sva v dolini zagledali črn dim, ki se dvigal visoko v nebo. Obstali sva in tiho zrli v dolino. Takoj nama je bilo jasno, kajti to je bil Krimov bunker.
Dopoldne je šel Kovač v vas in se vrnil s slabimi novicami. Povedal je, da so tov. Krima ranjenega ujeli, druge pa postrelili in jim s krampi in lopatami posekali prste na rokah in nogah. To orodje so imeli terenci pri sebi, ker so si gradili nov bunker. Iz starega bunkerja jim je ušel »tovariš« k belogardistom. Ta jih je tudi izdal.
Tov. Krimu so nudili zdravniško pomoč. K njemu je prišel dr. Ko-matar iz Lukovice, pozneje pa so ga odpeljali na belogardistično postojanko v Šentvid pri Lukovici.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Zvesta do upokojitve
v rani mladosti, stara komaj 15 let je vstopila v naše podjetje tovarišica Štefka Vait.
Pri nas se je zaposlila leta 1939, kot tkalka in kot aktiven član podjetja bila sprejeta v odbor, kjer je
ostala do leta 1941. Tega leta je tov. Kocjančič izključil iz tovarne vse poročene žene in med njimi je bila tudi Vaitova. Tako se je popolnoma posvetila aktivnemu sodelovanju v NOB. Leta 1946. pa ponovno pričela delati v naši tovarni in ostala vse do upokojitve.
Deset let je delala kot tkalka, nato pa kot konfekcionarka. Štefka je bila vestna, zelo aktivna in vsestransko prizadevna članica našega kolektiva. Sodelovala je v sindikatu delavskemu svetu in upravnemu odboru. Kot odbornik je rada pomagala in svetovala. Vse ovire je premagovala z dobro voljo in sodelavkam rada priskočila na pomoč.
Pogrešali jo bomo, radi se bomo spominjali vedno nasmejanega, mladostnega obraza naše Štefke.
Ob odhodu v zasluženi pokoj se ji toplo zahvaljujemo za ves trud in ji želimo mnogo zdravih in srečnih let v zasluženem pokoju.
J. Marija
Ijala, da so odnosi slabi in bi se jih z malo truda in dobre volje dalo u-rediti — sem nekoga užalila ali celo kritizirala, so dejali. Nisem nameravala in tudi ne hotela sprožiti takega reagiranja. Želela sem samo eno, da bi se vse tisto kar še ni u-rejeno popravilo tako, da bi bila večina članov kolektiva zadovoljna. Predvsem kar se tiče humanega odnosa do sodelavcev. Od želje ali ideje do realizacije je dolga pot, toda čim daljša in težja je, tem večji u-žitek nudi ob dosegi cilja.
Danes, ko to pišem je po naključju prav lep, sončen dan in ker imam namen pisati o prebujajoči se pomladi je ozračje pravšno. Tako kot se prebuja narava, naj se prebudi tudi vse tisto kar je lepo, kar je zaspalo v teh dolgih jesensko-zimskih dneh. Upam, da bodo tudi dejanja kot pogovori bolj učinkoviti kot doslej. Saj včasih, ko srečam znanko in pogovor že v prvih stavkih nanese na vreme, se mi zdi kot bi si ne imele ničesar pomembnega povedati. Pogovor o vremenu je izpolnil vrzel — tišino, ki bi nastala potem, ko je zmanjkalo besed. Včasih imamo pripravljenih nešteto misli, pa jih potem iz različnih vzrokov ne moremo ali ne znamo razporediti v stavke tako, da bi dosegli zaželjeni učinek in pogovor obrnemo na brezpomembno stvar. Tako kot v pogovoru, tako je tudi pri delu. Zadovoljni smo takrat, ko smo uspeli narediti nekaj pomembnega in to se nam včasih posreči z malo truda, včasih pa delamo in se trudimo pa je naše delo brez učinka. Polno presenečenj je naše življenje, presenečenj, ki nas razveselijo — bodrijo, še več pa nasprotnih, to je tistih, ki nas razžalostijo-zavirajo pri delu.
Tako, kot se je letošnji tako pomembni letni čas — zima, borila za svoj obstoj, se zagnala pa odnehala in potem še z zadnjimi močmi pokazala, da obstoja, tako se borimo tudi mi doma in v službi. Zagnani in popustljivi smo, vedno pa pripravljeni se spoprijeti s težavami, ki jih pri našem delu in v življenju nikoli ne zmanjka. In prav zaradi vsega tega smo veliki in bogati v svoji notranjosti, kot je lepa in občudovanja vredna pomlad, ki prihaja počasi a sigurno.
M. D.
(Nadaljevanje s 6. strani)
Tam se je začelo zasliševanje, toda Krim se jim ni dal. Prepeljali so ga v kamniške zapore. Poizkusili so še z mučenjem in pretepanjem, vendar jim tudi tokrat in uspelo. Tov. Krim je do konca ostal zvest svojemu narodu, zato so ga zverinsko ubili.
To je bil tovariš iz naše tovarne, katerega ime lahko vidimo na tovarniškem spomeniku padlih za svobodo.
Praznovale smo
Oblačen in deževen dan se je porajal, ko smo že v zgodnjih jutranjih urah slišale preko radia čestitko »Vse najlepše za praznik želimo ženam, materam in delavkam!« ob 8. marcu. Ves teden je bil na cestah živahen promet. Otroci so hodili v trgovine in primerjali cene daril s Prihranki, ki so jih imeli pripravljene za nakup darila. Na poti iz šole so se pogovarjali med seboj, kaj naj ni kupili svoji mamici, babici ali tisti ženi katero imajo najraje. Ve-hko samopremagovanja mora imeti °trok v tem tednu, da se domisli Jn pripravi načrt, kaj naj bi podaril.
Darilo, in še tako majhno nas razveseli in pove, da tudi naši naj-mlajši že vedo za ta praznik, ki je samo enkrat v letu.
Hodila je po mestu in si ogledovala že pripravljena darila, ki so bila otrokom težko dosegljiva zaradi previsoke cene. Najlepše in najbolj vesele smo darila takrat, ko se otroci sami spomnijo in nakupijo stvari po svoji presoji. Otrok pač tudi že ve — posebno šolar, kaj njegovo mamico veseli in s čim jo bo najbolj osrečil.
Najlepše darilo vsaki materi in ženi je pozornost, katero naj bi obenem še povečali z nakupom cvetll-ee. Ni potrebno, da mož tisti dan Sara od jutra do pozne noči. Same bomo opravile vsa gospodinjska dela. kot smo jih vajene. Samo tisto
rahlo a očitno priznanje, ki ga po pravici zaslužimo nas bo bolj razveselilo in čestokrat tudi razvedrilo.
Ob vsem tem se spomnimo, da je lepo kljub vsemu delu, tako hitrem tempu časa in skrbi, uživati ta praznik v svobodi in miru. Čeprav smo vesele se spomnimo vseh trpečih žena in deklet po svetu. Kdaj bodo one sploh lahko dosegle tisti trenutek, ko bi brez strahu, prega, njanja in suženjstva vskladile, »Poglej, tudi me smo dočakale neodvisnost in svobodo,«
Hvala tudi našemu podjetju za izkazano pozornost ob Dnevu žena, ko je vsaka ženska na delovnem mestu prejela osebno čestitko z darilnim kuponom in nageljčkom.
N. O.
Zagnani in popustljivi
Kar precej časa je že minilo, odkar sem zadnjič pisala V naše glasilo. Zato mi danes kar ne gre in ne gre. Manjka mi vse, kar človek potrebuje če hoče svoje vtise, želje ali dogodke napisati tako kot jih doživlja.
Ce sem kdaj V svojih člankih želela, da bi bilo kaj drugače — bolje urejeno kot je, če sem ugbtav-
Slavka Štrukelj
NEZGODE V LETU 1973
V	tem pregledu so obravnavane samo nezgode pri katerih je bila poškodovana vsaj ena oseba in je trajalo okrevanje zaradi poškodb zadobljenih pri teh nezgodah najmanj en dan.
Pregled zajema nezgode, ki so se pripetile na delu in nezgode do katerih je prišlo na poti (na delo ali z dela) v letu 1973.
a) Nezgode na delu
V	obravnavanem obdobju se je pripetilo 39 nezgod, pri čemer je bilo prav toliko ljudi tudi poškodovanih, kar pomeni, da v tem času ni bilo nobene kolektivne nezgode — to je nezgode pri kateri bi bilo poškodovanih več oseb. Zaradi poškodovanj oziroma okrevanja je bilo izgubljeno 841 delovnih dni. V primerjavi s preteklim letom (1972), je ostala pogostost poškodovanja, ob u-poštevanju gibanja povprečnega števila zaposlenih, na enaki ravni. V obeh primerjanih obdobjih se je poškodovalo po 51 oseb na 1000 zaposlenih. V strukturi poškodovancev
so ženske zastopane z več kot 60 %• Ce nezgode grupiramo glede na nastanek in vzroke tvorijo večino poškodbe, ki so nastale:
—	pri delu na delovnih napravah in pripravah
—	zaradi ostrih ali koničastih predmetov
—	zaradi padcev poškodovancev in zaradi padcev predmetov
Največ nezgod se je pripetilo na strojih in napravah in sicer 19, pri čemer jih je 10 nastalo pri strojih za izdelavo higienskih vložkov, 4 pa na novem stroju za podolžno zlaganje gaze.
6 poškodovancev se je urezalo ali drugače ranilo s predmeti, ki so imeli ostre robove, medtem ko je 8 ljudi dobilo poškodbe, ko so padli ali je padel nanje nek predmet oziroma del.
Največjo pogostost poškodovanj je bila v oddelku za izdelavo cigaretnih filtrov, kjer je bilo poškodovano 9 delavcev na 100 zaposlenih. Filtrom sledita oddelka mikalnice
in belilnice, z 8. oziroma 7. poškodovanci na 100 zaposlenih. Omenjeni oddelki so bili tui sicer v prejšnjih letih na prvih mestih glede pogostosti poškodovanja.
V povprečju je okrevanje po obravnavanih nezgodah trajalo nekaj več kot 12 delovnih dni. V preteklem letu je odsotnost z dela zaradi tovrstnega okrevanja za več kot dan daljša, kar pomeni, da so bile povprečno poškodbe v obravnavanem obdobju lažjega značaja kot leta poprej.
B. Nezgode na poti
2e za nekaj let velja, da so nezgode, ki se pripetijo na poti, v povprečju težje od nezgod na delu, se-pravi, da je povprečna nesposobnost za delo večja zaradi posledic poškodb na poti.
Leta 1973 je trajalo okrevanje po nezgodi skoraj 22 dni, sicer pa se je na poti poškodovalo 8 oseb. Večino poškodb so utrpeli pešci zaradi padcev.
F. V.
Pravice iz kolektivnega nezgodnega
zavarovanja
Najbrž marsikateremu še ni znano, da je naše podjetje sklenilo pogodbo o kolektivnem nezgodnem zavarovanju vseh v podjetju zaposlenih delavcev. Pogodbo smo podpisali 30. aprila 1970, z zavarovalnico Sava — poslovna enota Mengeš, Polica št. XII No. 00920, zavarovanje pa teče od 1. 5. 1970 dalje. Podjetje plačuje za vsakega zaposlenega 4 din na mesec.
Iz tega zavarovanja pa imajo člani kolektiva le-te pravice, v slučaju .nezgode:
—	Če nezgoda povzroči smrt 14.084
din.
—	Če nezgoda povzroči invalidnost
28.168 din.
Možne so tudi drugačne kombinacije izračuna zavarovalne vsote, ki jo zavarovalnica na željo zavarovanca ponudi.
Primeri, ki se štejejo za nezgode so:
Za nezgodo se šteje vsak nenaden, od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje v glavnem od zunaj in naglo na zavarovančevo telo ter ima za posledico njegovo smrt, popolno ali delno invalidnost, prehodno delovno nezmožnost ali okvaro zdravja, ki zahteva zdravniško pomoč.
Po prejšnjem odstavku se štejejo za nezgode zlasti sledeči dogodki: povozitev, trčenje, udarec s kakim predmetom ali ob kak predmet, u-dar električnega toka ali strele, padec, spodrsljaj, strmoglavljenje, ranitev z orožjem, z raznimi drugimi predmeti ali z eksplozivnimi snovmi, vbod s kakim predmetom, udarec ali ugriz živali.
Za nezgodo se šteje tudi sledeče:
1.	Zastrupitev prebavnih organov s kemičnimi sredstvi ali s hrano;
2.	zastrupitev zaradi vdihovanja plinov ali pare — razen poklicnih obolenj;
3.	okužba poškodbe, ki je nastala zaradi nezgode;
4.	opekline z ognjem ali elektriko, vročimi predmeti, tekočinami ali paro, s kislinami, lužninami ipd.;
5.	zadavitev ali utopitev;
6.	dušitev ali zadušitev zaradi zasipanja (z zemljo, peskom in podobno) kakor tudi zaradi vdihovanja pare ali plinov — razen poklicnih obolenj;
7.	mrčesni pik, če takšen pik povzroči kako nalezljivo bolezen;
8.	preteg mišic, izpah, izvin, zlom
kosti, ki nastanejo zaradi naglih telesnih kretenj ali nenadnih naporov;
9. delovanje svetlobe, sončnih žarkov temperature ali slabega vremena, če je bil zavarovanec takšnemu delovanju izpostavljen zaradi nezgode, ki se je neposredno pred tem zgodila ali mu je bil izpostavljen zaradi reševanja človeškega življenja.
Sodimo, da je s tem pojasnilom predmetna zadeva primerno in zadosti pojasnjena in da bo sleherni zavarovanec, član našega kolektiva lahko ugotovil pravice iz kolektivnega nezgodnega zavarovnja. Svoje pravice člani uveljavljao pismeno ali ustno pri Zavarovalnici Sava — poslovni enoti Mengeš.
M. P.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ji poklonili cvetje in jo pospremili v poslednji dom na Srednji Dobravi.
JOŽE POGAČNIK
ZAHVALA
Vsem sodelavcem se toplo zahvaljujem za venec in izrečena sožalja, ob izgubi moje ljube mame. Hvala vsem tistim, ki ste jo spremili na njen zadnji dom.
Zahvaljujem se tudi sindikalni organizaciji za denarno pomoč.
FRANC KOKALJ
Posvet o dejavnosti
telesnokulturni v kolektivih
Na pobudo organizacijskega komiteja »XVI. Tekstiliade 74« in občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka, je bil v tem času organiziran Posvet o rekreaciji delovnega človeka v prostem času. Ta posvet je bll planiran že v letu 1973, a je organizator XV. Tekstiliade moral zaradi objektivnih razlogov odpovedati posvetovanje. No letos je bil organizator zelo prizadeven in je povabil na posvetovanje vse športne referente iz slovenskih podjetij, ki
imajo opravka s tekstilom.
Tako smo se zbrali na terasi hotela Transturist v Škofji Loki vsi, ki smo bili zainteresirani, da si izmenjamo izkušnje v tej družbi prepotrebni dejavnosti. Posvet je uvodoma pozdravil tajnik republiškega odbora sindikata industrije in rudarstva tov. Jože Sintič. Povdaril je, da je to eno prvih posvetovanj v Sloveniji. Dejal je, da so taki posveti koristni in nujni, saj prav od tega si lahko obetamo
^-lani našega kolektiva uspešno delujejo v športnih društvih domžalske
občine
nadaljni razvoj rekreacije in oddiha naših delavcev. Nujno bi tudi bilo, da bi bili vsi tisti, ki skrbijo za delavčevo rekreacijo strokovno dobro pripravljeni, saj bi le na ta način bil uspeh prizadevanj še večji.
O pomenu športne rekreacije v delovnih organizacijah je spregovoril Jože Malič, sekretar sektorja za rekreacijo pri republiških sindikatih. Povedal je, da je obseg rekreacije v delovnih organizacijah iz leta v leto večji, a kljub temu ne smemo biti zadovoljni, saj se do-sedaj ukvarja s to dejavnostjo le 13 — 15% zaposlenih v industriji. Vsekakor imamo sedaj ob ustanovitvi telesnokulturnih skupnosti v občinah in republiki veliko večje možnosti za športno rekreacijo, kakor kdaj koli prej. Letos bi moglo biti vključenih v športno rekreacijo že približno 20% prebivalstva. Nato je spregovoril podpredsednik izvršnega odbora republiške telesnokul-turne dejavnosti Marjan Lenarčič. [Seznanil nas je z akcijami za mno-iiično vključevanje v telesno-kulturno življenje.
Spregovoril je tudi o načinu finansiranja telesno-kul turnih skupno-Bti i nsicer 80% sredstev odpade na občinske telesnokulturne skupnosti 20 % na republiko in federacijo. Denarnih sredstev je predvideno 1.400.000.000 starih dinarjev.
Profesor na VŠTK v Ljubljani Marjan Berčič je povdaril, da v delovnih organizacijah, kjer je zaposleno več kot 1.000 delavcev mora biti nastavljen profesionalni športni delavec, v ostalih manjših kolektivih pa naj bi to delo opravljali polprofesionalni delavci.
JAD
Kadrovske vesti
Prišli v podjetje:
Stare Anton — pomožni obrati, Zigraj Jovan — komerciala in Mo-duc Zlatko — avtomatska tkalnica.
Odšli iz podjetja:
Urbanija Ivanka — sporazumno, Orel Antonija — v pokoj, Starbek Ana — sporazumno, Tarič Svetlana samovoljno.
Poročili so se:
Rode Vlasta — Limoni.
Rodili so se:
Mohor Helena — sin, Zehale Tončka — sin, Fuks Kazimir in Martina — sin, Mohor Ljuba — sin, Tepež Angelca — sin, Cvijetanovič Joži — hči, Klemenc Dragica — hči, Gostič Angelca — hči.
G. M.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem vsem mojim sodelavkam in sodelavcem iz mikalnice za izdatno moralno in denarno pomoč ob smrti naše mame.
Hvaležna ANČKA ŠRAMEL
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta se vsem sodelavkam in sodelavcem
iz konfekcije najiskreneje zahvaljujem za darovano cvetje ter denarna sredstva.
Obenem se zahvaljujem tudi sindikalni podružnici podjetja za finančno pomoč.
FRANCKA GOSTIC
vo.o.vvvvvv-v-vvv-vvvvv-v-vvvvv
Izdaja: TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA — DOMŽALE Urejuje uredniški odbor:
Vladka Berlec. Dušan Borštnar — OOZK Viljem Dolenc — IOOO sindikat, Marjan Hafner, Franc Kosirnik, Albina Miš — blagajna, Karol Strehar, Marjan Svetlin MA-Tosama. Feliks Vodlan, Jurij Vulkan, Pavel FURLAN — odgovorni urednik
NAKLADA: 950 Izvodov Tisk: •Papirkonfekcija«, Krško
Ispiacs*.
iUKoVNA
tosotiA
zk
CVETJE
K0RM.NI
OTOK.
REKA NA
Mkek
JV&.LJVP.
ARMM>A
ORKEŽJE
OSEBA IZ ROMANA'-POOSVOBO DNINSONca
■pERc>Ansi:i
KRAEJ
DENTIST
SORODNIK
SARAJEVO
V0D1VNI
OR^AN
RMAAU
KUTINA
EOPfJAN
PREDJTOJ.
SAHOSTANA
POSODA z«
FEPEU
UNRLEQA
IZVIRNIK
SOPRdOi
N1I1AU0.
KOZA
KaJunstvo
MESTO V VOJVODINI
VRSTA
borilnega Športa
star
H«KI
POLET,
ZANOS
OBMORSKO
MESTO
ČOSIK
IVAN
tauJaR
TEČAJ
NACIJA
GERMANIJ
REOM.
POTEM
GABRIELA
ENAKA
S061.AS-
NIKA
NIZOZEM IME ZA P.EK.D
Medse
TOVARNA
V
MARIBORU
OSEBNI
ZAIMEK
POJAV NA iELEZU
LEPILO
IGRALA
GRŠKA
žrka
domača
tritrdil-
N1CA
RASTLINA
UR STA)
MANJŠE I ▼ 'AsEUE I
OKOfeORtA
IME
CRkE
PREDLOG
ARAK.ZRE'
B.ES
NEDEUIH
SO&'-AS.
MOČVIRNA
Žival
MORSKA
RASTLINA
KOŽNI IZ PD ECA J
AN (SL. LET AL.INDUSTI
MUDA BOLEZEN
5krat
KOZAŠKI
POVELINIK
LATPREVAl
BIBLIJE
ZMRZNJENA VODO
Material
kopno
NAPLAflLO
daliSe
oiooBie
pavone
MIK
PRITOK
DONAVE
ROMUNIJI
TOOm1
ZADETEK DRI HOKEJU
BERILIJ
KISIK
JO RA ŽVICI
KALIJ
TRVOTNI NlS PAESIVALLC
DEL
OBRAZA
IZRAEL
IVAN
KOSIRNIK
TEKSTILNI
IZDELEK
ANTON
Aškerc
rod
PREDRZNE JE
IZRAZ ZA GLOBINO
TATVINA
VRSTA
telesnih
VAJ
SESTAVA:
VIDA
VODLAN