Janez Godec: Henrik Sienkiewicz.
131
je izdala „Slovenska Matica". Ta del opisuje vojne Poljske s Kozaki in z njihovim vodjem Chmielnickim, ki so se vršile od \. 1647. dalje. Ostala dva dela slikata divje boje Poljakov z raznimi sovražniki, zlasti s Švedi in Turki. Ideja, ki je vodila pisatelja v tej trilogiji, je bila: opisati neizcrpljivo moč poljskega naroda. Chmielnicki je
Henjik  Sienkiewicz.
ugrabil velik kos Poljske, oslabil ji je moč v bitvah pri Korsunu, Pilavicah, Konstanti-novem, ob Zbaražu itd. Dasi je bil pobit, je še vedno napadal Poljsko na jugu. Na vzhodu so grozili Rusi, katerim sta velevala Cho-warisky in Trubeckv. Na jugozahodu so silili v deželo Ogri. Od severa in zahoda so pri-drli  Švedi.   Skoro  vsi  poljski  plemiči  so
izdajalsko prestopili na stran švedskega kralja Karola Gustava samo zaradi lepih obljub! V kratkem je bila v švedskih rokah vsa Poljska, kolikor je niso ugrabili že drugi sovražniki. Poljske ni bilo večj Jan Kazimir, kralj poljski, je bil pobegnil v Šlezijo; obupal je, da bi se mogel vrniti še kdaj v domovino. Bil je kralj brez kraljestva . . .
Toda nenadoma se je zbudil patrijotizem v srcih Poljakov. Vzdramili so ga menihi romarske cerkve na Jasni gori pri CzQStochowi, ker so cerkev in ob njej stoječi samostan tako hrabro branili proti Švedom, da so ti naposled morali opustiti obleganje. Po krvavih bojih, kakršnih je bilo malo v zgodovini, se je Poljska zopet otresla vseh sovražnikov. V neskaljenem sijaju je zableščala krona poljska.
Pa kmalu je grozila Poljski nova velika nevarnost. Lubomirski, prekletega spomina" — s tem groznim epitetom ga nazivlje Sienkievvicz — je naščuval veliko vstajo. Zopet so bile moči domovine oslabljene. In prav v tem času se ji je bližala največja nevihta. C e-li Islam je vstal 1. 1672., da bi zdrobil Lechistan (Poljsko), kije „s krvavečimi prsi zaslanjal Evropo pred Turki in Tatari." Kako krasno popisuje *) Sienkiewicz zbiranje turških čet! O trumah, ki so prišle iz Egipta, pravi: „Tudi pokorni egiptovski bojevniki niso ostali v svojih roparskih gnezdih. Kateri so sedeli v rojni Kairi, kateri so vsak večer zrli plameneče stene piramid, kateri so blodili po tebanskih razvalinah, kateri so bivali v onih skritih krajih,
l) Pan Woiodyjowski. Toni III. Rozd. IX.
9*