LET^li^l> ŠTEVILKA 16, 16. APRIL 2004, CENA 289,00 SIT o D OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzeiski tra 1 a 3000 CELJE SN00032 % Problem predstavlja odkup in prodaja lesa, saj kupci niso bili v stanju zagotavljati plačil (stranil) ISSN 0351-8140 Pri nas so ljudje kljub vsej divji privatizaciji, velikim finančnim malverzacijam in aferam enostavno dali glas tistim, ki so kradli s v vseh poslovalnicah z živili od Alpsko mleko 3, 1 liter I I--------------------- Sir ementaler, 5 kg 142,00 SIT 1.289,00 SIT Svinjsko pleče, BK 1.019,00 SIT Sladoled banjica Piran, 1000 ml, vanilija Detergent Ariel, tekoči, 3 litre 2.399,00 SIT Brivski vložki za sistemski brivnik Mach3,4/1 1.699,00 SIT UPRAVLJANJE S STANOVANJI IN PROMETZ NEPREMIČNINAMI Smo družba, ki se ukvarja z upravljanjem stanovanjskih in poslovnih objektov, ter s posredovanjem v prometu z nepremičninami v Šaleški in Zgornje Savinjski dolini. Poštenost, vestnost in strokovnost so vodila našega poslovanja. URADNE URE v Zgornje Savinjski dolini: - vsak delovni četrtek od 13.30 do 15.30 ure na Zadrečki 11, Nazarje V kolikor potrebujete upravnika, nas pokličite, z veseljem se bomo odzvali. us. 4k.;- • Http;// Http:^ www.rlv.si/habit/ Jf § 1 "1 MNOGI nam zaupajo že vrsto let. 7AIIPAITF NAU ŠF VI IH HAS PMfliriTF ZAUPAJTE NAM ŠE VI IN NAS POKLIČITE. Telefon: 03 898 1600, GSM: 041 665 223 ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208 Ste v prometni nezgodi utrpeli telesne poškodbe? Do odškodnine takoj! TRAFFIC Anton Rosenstein s.p. Savinjska c. 25, Mozirje GSM 041 698 252 TEČAJI A,B,C,E in H AVTO ŠOLA MOZIRJE Tečaj CPP se prične v ponedeljek, 19. aprila, ob 17. uri v gasilskem domu v Mozirju. Prijave sprejemamo v avto šoli Traffic ali na pričetku tečaja v gasilskem domu v Mozirju. Nudimo vam ugodne plačilne pogoje. w://home.netsi.net/novakl e-mail; luka.novak@netsi.net ŠLANDROV TRG 24 SCOTT.MARIN.SCHWINN Pred vrati je pomlad in gotovo vas že mika potepanje po naravi. V kolesarskem centru Novak, na Šlandrovem trgu 24 v Žalcu, so se za pomladna potepanja dobro pripravili z zalogo koles Scott, Schwinn, Marin, Family Bike, Elan In ostalih koles za vse generacije. Velika je tudi ponudba koles za najstnike kot so 4-kros, Dual in Bikefight. Izbirate lahko med pestro kolesarsko opremo in vsemi potrebnimi rezervnimi deli, nudijo pa tudi servis, garancijo ter nakup staro za novo. 20-letna tradicija in bogate izkušnje so dovolj dober razlog za nakup novega kolesa v kolesarskem centru Novak v Žalcu. Ker je kolo namenjeno za rekreacijo, šport in prosti čas, je prav, da pred nakupom željo po izbiri in uporabi kolesa zaupate ponudniku. Z veseljem vam bodo svetovali, katero kolo je primerno za vas. Obiščite jih od ponedeljka do petka od 8. do 13. in od 15. do 19 ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure ali pa jih pokličite na telefon 03/57 16 815. Novak TEL: 03 5 716815 KOLESARSKI CENTER NOVAK ŽALEC Z 20-LETN0 TRADICIJO gSREBÜiÄ af M ll7ltO ui Kdo bi si mislil, da bo letos sredi aprila na Goiteh še več kot meter snega? Tako dolge zime (in tudi tako izdatne s padavinami) nismo imeli že vrsto let. Človek bi pomislil, da želi narava s tem nekako kompenzirati lanskoletno dolgo poletje in sušo. Na Goiteh so v prvi sezoni po lastninskem prestrukturiranju presegli tudi najbolj optimistična pričakovanja. Več kot petdeset tisoč smučarjev je dokazalo, da so smučišča na Mozirski planini dovolj atraktivna in da so njihovo ponudbo v preteklih letih pogrešali. Upravljavci Golt v teh dneh kljub še vedno debeli snežni odeji smučarsko sezono počasi zaključujejo in začenjajo priprave na letno sezono. Nobenemu izmed dosedanjih upravljavcev rekreacijsko-turističnega centra ni uspelo poletne sezone niti približati zimski, zato je pred ekipo s Premogovnikom Velenje na čelu res velik izziv. Nekateri programi, med katerimi je na prvem mestu alpski vrt, se že pripravljajo. Na ta način naj bi vsebinsko povezali Mozirski gaj in Golte. Če bi samo deset odstotkov izmed lanskoletnih 80 tisoč obiskovalcev parka ob Savinji obiskalo tudi Golte, bi bil to že velik uspeh. Veliko se govori tudi o gorskem kolesarstvu, v vsakem primeru pa bo potrebno Mozirsko planino s cestno in ostalo infrastrukturo približati dolini. V dolini se Mozirski gaj letos prebuja počasneje kot prejšnja leta. Kajpak zaradi vremena. Kljub temu naj bi v času prvomajskih praznikov znova zacvetel v vsem blišču in temu primeren naj bi bil tudi obisk. V gaju pripravljajo vrsto novosti, najbolj atraktivna - razgledni stolp - pa bo nared za uporabo do poletne razstave sredi avgusta. Arboretum v Volčjem potoku sije letos za privabljanje obiskovalcev omislil kar gostovanje avstrijskega Minimundusa. Brez dvoma dobra poteza. Dnevi do vstopa Slovenije v Evropsko unijo se iztekajo. Ni še prav veliko znanega o tem, kako bomo V Zgornji Savinjski dolini proslavili vstop v zvezo sodobnih evropskih držav. Menda naj bi tekli dogovori glede srečanja z našimi rojaki onkraj državne meje, vendar so stvari še precej nedorečene. Vsekakor je upati, da tako pomemben dogodek ne bo šel čisto mimo nas. Res je, da smo bolj v zakotnem delu države, toda zaradi tega se ne bi smeli obnašati povsem pasivno. Evropska ustava bo nenazadnje veljala tudi za vse Zgomjesavinjčane. Tretja stran Aktualno: Temni oblaki nad zadružnim obzorjem.4 SLS ni več v vladi: Konec ministrovanja Jakoba Presečnika.5 Intervju: Dr. Miha Brejc, podpredsednik Slovenske demokratske stranke BSH Hišni aparati: Druženje z otroci, obolelimi za rakom.8 Društvo upokojencev Luče: Slavijo pol stoletja delovanja. Memorial Dušana Perhača Zgornjesavinjski lokostrelci so si pristreljali odlične rezultate. Mali nogomet: Nazorski "graščaki" med prvimi štirimi v Sloveniji..... Na naslovnici: April ostaja zvest svojemu deževnemu slovesu ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 16,16. april 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p„ Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. OBČNI ZBOR ZGORNJESAVINJSKE KMETIJSKE ZADRUGE MOZIRJE Temni oblaki nad zadružnim obzorjem Že nekaj časa je javna skrivnost, da se je mozirska Zadruga znašla V težkem finančnem položaju, ki se izkazuje predvsem skozi slabšo likvidnost in vse večjimi obveznostmi do bank. Trenutni dolg znaša 1,5 milijarde tolarjev, zato je upravni odbor sprejel sklep, da se prodajo objekti in zemljišča, ki jim ne prinašajo dobička. 41 milijonov izgube nameravajo pokriti iz nerazporejenega dobička iz preteklih let, zato bo kljub dobičku iz tekočega poslovanja potrebno dejavnosti, ki ne prinašajo dohodka, sanirati oziroma ukiniti. Poleg kreditov sta največje breme Zadruge gornjegrajska Smreka in Glin Žagarstvo. Če ne bo sanacija teh podjetij uspešna, se bo, po mnenju predsednika upravnega odbora Rafka Kerznarja, dolg Zadruge samo še povečal. Nezavidljiv položaj firme, kije v lasti zgornje-savinjskih kmetov, je razumljivo vzpodbudil tudi dvome o pravilnosti politike bivšega direktorja Antona Vrhovnika, saj je ob vodenju Zadruge odločilno vplival na razplet dogodkov vfirmah, ki se trenutno nahajajo v skrajno nezavidljivem položaju. Vrhovnikje očitke zavrnil z zgodovinsko razlago, daje bila Zadruga zadolžena že v 70. letih, da je v 80. razmere krojila nenormalno visoka inflacija, v 90. letih pa je Zadruga prizadela denacionalizacija. Kot je slišati, se obetajo precejšnje spremembe, na podlagi razgovorov, ki tečejo med upniki, pa naj bi se Zadruga v roku enega leta izvila iz Glinovega primeža. »Kar se tiče samih dejavnosti v okviru Zadruge, bistvenih pretresov ni bilo. Odkup mleka in klavne živine pomenita dobiček, čeprav sta na mlečno proizvodnjo vplivala lanskoletna suša in težave s fioramfenikolom. Pri proizvodnji hmelja smo zaradi suše prigospodarili preko 20 milijonov minusa, kar predstavlja polovico izkazane izgube, zato smo sprejeli odločitev, da se proizvodnja hmelja skrči na tretjino obstoječe. Precejšen problem predstavlja tudi odkup in prodaja lesa, saj kupci niso bili v stan- Direktor Andrej Presečnik računa, da bo Zadrugi s prodajo premoženja uspelo zmanjšati obveznosti do banke (foto: EMS) ju zagotavljati plačil. Odločili smo se, da z aprilom spremenimo način akontiranja prodanega lesa, kar bo v prihodnje omogočeno samo še članom Zadruge. Ob proizvodnji hmelja in gostinstvu, ki ustvarjata rdeče številke, ugotavljamo, da je tudi skupni rezultat trgovin preslab. Storili bomo vse, da v trgov- inah, ki so poslovale negativno, izločimo subjektiven vpliv - če je vpliv objektiven, se lahko zgodi, da bomo na podlagi analize katero od trgovin tudi zaprli,« je v precej obširni obrazložitvi pojasnjeval direktor Andrej Presečnik, ki računa, da bo Zadrugi s prodajo premoženja uspelo zmanjšati obveznosti do bank in mogoče celo zagotoviti prepotrebna razvojna sredstva. Zaradi terjatev, kijih ima v Glin Žagarstvu, se je neposredno pred občnim zborom na izredni seji sestal upravni odbor Zadruge. Kotje slišati, se obetajo precejšnje spremembe, na podlagi razgovorov, ki tečejo med upniki, pa naj bi se Zadruga v roku enega leta izvila iz Glinovega primeža. Potem scenariju naj bi 20 odstotkov terjatev dokapitalizirali, ostale obveznosti do Zadruge bo, po besedah Andreja Presečnika, prevzelo Gozdno gospodarstvo Nazarje, kot bodoči lastnik žage. Za drugi del firme, ki predstavlja izdelavo stavbnega pohištva bodo poskušali najti strateškega partnerja. Brez najmanjšega dvoma so razmere v nazorskem podjetju, ki zaposluje okoli 250 ljudi, mnogo bolj neugodne, kot so bili še nedavno pripravljeni priznati ključni igralci v igri, ki bi (bo) ob negativnem razpletu zamajala celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Savinjčan c Nedotakljivi Težki dogodki legajo na ljudstvo kakor huda preizkušnja. In nikogar ni, ki bi pokazal smer, od koder bi znala priti rešitev, še manj se najde kdo, ki bi si drznil razmišljati, od kod prihaja kriza, ki ji praviloma sledi nova, še večja. Nizkoten boj za jnizkotne cilje, takšno je družbeno ozračje v deželi, katere sestavni delje tudi Zgornja Savinjska dolina. Slednja gospodarsko slečena in politično vse prej kot kooperativna. Potem ko smo na zadružnem občnem zboru slišali o nezavidljivem položaju v nekem smislu ključnih gospodarskih subjektov v dolini, je bolj ali manj jasno, daje tudi v tem delu države tranzicija dejansko tik pred koncem. Imena igralcev, ki so mešali karte celo desetletje, so po zakotjih, daleč od javnosti, vs-eskozi znana. No, sedaj se o njih govori tudi javno. Kar seveda ne pomeni, da bodo zaposleni v tej dolini, ki so na samem repu že tako minimalnih dohodkovnih standardov, imeli kaj od tega spoznanja. Če je tistim, ki imajo kaj pod palcem, kar jim je v resnici povsem legitimno omogočila »ciganska« zakonodaja, v ponos, da so pripeljali dolino pred sam gospodarski kolaps, naj se pač sončijo v lastni slavi. Vzeli so, kar jim je bilo omogočeno, da ne rečem celo podarjeno. Denar da, poreklo ne, to je slogan slovenskih in tudi zgornjesavinjskih tajkunov. Ključni problem tukajšnjega gospodarskega (ne)uspeha je na zboru kmetovalcev razkril Florjan Remic. Z vsebinskim namenom ali brez, dejstvo je, da so vsa leta člani upravnih in nadzornih odborov zvesto kimali samozvanim menedžerjem in verjeli v njihove vizije, ki so se v resnici izkazale kot čista manipulacija in zavajanje ter prikrivanje dejanskega stanja. 1,5 milijarde tolarjev bančnega dolga ob ostalih obveznostih Zadruge, razpuščena Iskra, prisilno upravljana Smreka, Glin Žagarstvo v težavah, Savinja utopljena v Eri, ki išče lasten kompas, razsulo v javnem podjetju Engo so zgodbe o uspehu peščice ljudi, katerim bi morali plačani nadzorniki že pred leti stopiti na prste. Zakaj niso opravičili zaupane naloge, vedo vsaj tako dobro kot njihovi »delodajalci«. Njihova strokovna (ne)usposobijenost in pripravljenost poseči v poslovanje posameznih firm je z vidika javnega mnenja navaden kriminal, za katerega, vemo, ne bo nikoli nihče odgovarjal. Vzpodbudna, čeprav popolnoma jalova tolažba je, da ko se oglasijo prazni želodci, spregovorijo tudi usta. __________Savinjčan^ Aktualno, Anketa wamì«Kmss0BssaBXBaaBKssmm^B^ÉM LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Kakšna bo Slovenija čez deset let? Prejšnji torek so se v Žalcu sestali predstavniki lokalnih odborov in člani kluba županov Liberalne demokracije Slovenije. Udeležencem srečanja, med katerimi so bili tudi zgornjesavinjski člani stranke, je spregovoril predsednik LDS in predsednik slovenske vlade mag. Anton Rop. Osrednja tema je bila namenjena aktualnim razmeram v državi in pripravam na volitve. Po Ropovih besedah je opozicija izkoristila problematiko izbrisanih za svojo lastno promocijo, kar je povzročilo tudi spremembe v rezultatih javnomnenjskih raziskav. Po prvem šoku, ko je SDS pri anketiranih volivcih dohitela LDS, je vodilna politična stranka znova vzpostavila distanco. »Priča smo pospešeni polarizaciji slovenskega političnega prostora,« ugotavlja Anton Rop. ZLSD in SLS izgubljata podporo in lahko se celo zgodi, da bo imela katera od sedanjih parlamentarnih strank težave s ponovnim vstopom v državni zbor. Rop meni, da so na volitvah v evropski parlament 13, junija možna presenečenja, zato v Liberalni demokraciji ničesar ne prepuščajo naključju. Kampanja, ki bo potekala po celi Sloveniji, je pripravljena. Nosilec liste kandidatov bo predvidoma Jelko Kacin, na drugem mestu bo Mojca Drčar Murko, na tretjem pa Majda Širca. Četrto mesto naj bi pripadlo Desusu oziroma predsedniku slovenskih upokojencev Vinku Gobcu. Volitve v slovenski parlament bodo že zgodaj jeseni - 26. septembra ali 3. oktobra. Tudi na te volitve se LDS že pospešeno pripravlja, skozi kampanjo pa želi volivcem predstaviti vizijo, kako bo Slovenija izgledala čez deset let. Po besedah Antona Ropa se v Liberalni demokraciji zavedajo, da ljudje sledijo samo tistim, kijim zaupajo, zato bodo pripravili jasno sliko slovenske prihodnosti, hkrati pa napovedujejo oster boj proti korupciji. Tudi na lokalnem nivoju naj bi LDS izločila tiste, ki so v preteklosti zlorabili svoje položaje za zasebne koristi. Franci Kotnik ODSTOP MINISTROV SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE Konec ministrovanja Jakoba Presečnika Potem ko seje predsednik vlade Anton Rop odločil, da iz koalicije izključi Slovensko ljudsko stranko (SLS), so po posvetu z vodstvom stranke odstopili vsi trije ministri SLS (Jakob Presečnik za promet, Ivan Bizjak za pravosodje in Franci But za kmetijstvo). Ministri so premieru Ropu poslali odstopne izjave, potem ko se je minulo sredo vrnil s službene poti na Irskem prometni minister Jakob Presečnik. Ker SLS ni več del vladne koalicije je, po mnenju vseh treh, odstop edino logično, primerno in nujno dejanje. Izstop ministrov iz vlade je bii pričakovan, potem koje Rop predsednika SLS Janeza Podobnika pisno obvestil, daješ podporo interpelaciji proti notranjemu ministru Radu Bohincu SLS kršila koalicijsko pogodbo, in daje zato koalicijski sporazum s SLS nehal veljati. Kaj odhod Presečnika s prometnega ministrstva pomeni za državne ceste v Zgornji Savinjski dolini, ki so na nekaterih odsekih bolj podobne balkanskim kot evropskim, je v tem trenutku težko napovedati. Začeta in načrtovana dela se bodo seveda nadaljevala. Vsekakor se bodo kaj primernega domislili vsi, ki so se že doslej radi poh- valili s Presečnikovim delom. Zdaj že bivši prometni minister si rezervne variante za čas po ministrovanju ni pripravil,je pa že pred časom napovedal, da se bo na jesenskih parlamentarnih volitvah ponovno potegoval za mesto poslanca v državnem zboru. Savinjčan Naša anketa Pro et contra - uvedba samoprispevka Samoprispevki so imeli v preteklosti zelo pomembno vlogo pri gradnji skupnosti. Bili so izraz solidarnosti in sodelovanja. Sedaj živimo v drugem času, drugi ureditvi, morda nas spremlja tudi drugačna miselnost. Od dižave se pričakuje, da davkoplačevalski denar obrača pravilno in koristno, da ta najde pot do ljudi in ne obtičivslepih ulicah. Amožnost samoprispevkov še vedno ostaja... V Mozirju se bodo na referendumu odločali za ali proti uvedbi samoprispevka, ki bi podprl projekta adaptacije in dograditve šole ter ureditev trškega jedra. In kaj si o tem mislijo Mozirjani sami? Štefan Pungartnik, Mozirje Meni se zdi prav, da bi se pobiral samoprispevek za te zadeve, to stvar podpiram. Resda se najbolj tiče predvsem prebivalcevjedra Mozirja, a od.večjih prostorovvšoli bi imela korist vsa mladina. Kar pa se tiče konkretne realizacije projekta, pa sem bolj pesimist kot optimist. Marija Goličnik, Lepa Njiva Urejanje šole, trga je tako stvar države kot tudi občanov. Glede uspeha referenduma pa sem skeptična. Tisti, ki imamo otroke v šoli, bomo uvedbo samoprispevka morda podprli, za druge pa je dvomljivo. Eda Kokalj, Mozirje Samoprispevek je seveda stvar občanov, a urejanje teh zadev bi v večji meri morala nositi država. Referendum bo pokazal, kako se bomo odločili. Stane Jurkovnik, Mozirje Mladi so za te samoprispevke, starejši smo svoj delež že dali. Samoprispevek bi seveda obrodil sadove, a tudi ne za vse. Jožica Jakšič, Mozirje Referendum glede te zadeve je nujen, saj obstajajo različni vidiki okoli samoprispevka. Po eni strani bi bila njegova odobritev dobra, predvsem kar se tiče šole, po drugi strani pa tistim z nižjimi dohodki ne bo prinesel veliko ugodnosti, prej zna biti breme. Urejanje, financiranje takšnih stvari kot je npr. šola, je stvar države in ne posameznikov. Franc Florjane, Mozirje Prav je, če se bo uvedel samoprispevek, v tem primeru bi se že zdavnaj lahko. Resje, da bi naj to bila naloga države, a čakati nanjo... Pripravila Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem DR. MIHA BREJC, PODPREDSEDNIK SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE (SDS) Rdeči baroni v sedlu družbenega kapitala Dr. Miha Brejc (foto: Ciril M. Sem) Pred uradnim začetkom najinega pogovora mi je zaupal, da političnih razmer v Zgornji Savinjski dolini ne pozna oziroma jih pozna povsem obrobno. Vsekakor premalo za konkretno oceno političnega barometra na območju, kjer je imela stranka, ki ji pripada, še pred časom podobno moč kot liberalna demokracija na državnem nivoju. Temu primerno se je tudi obnašala, čeprav, gledano skozi število županov, njen vpliv slabi. Z dr. Miho Brejcem sva se pogovarjala pred referendumom in pred izstopom oziroma izgonom Slovenske ljudske stranke iz vladne koalicije, s prefinjeno retorično spretnostjo pa je brez dlake na jeziku razkrival stvarnost slovenske politike. Tako kot jo vidi skozi delo poslanca in podpredsednika največje opozicijske stranke v državi. - Politična napetost v državi se vse bolj stopnjuje. Že nekoliko presežene ideološke teme kot so izbrisani, zaposlujejo tako leve kot desne skoraj do onemoglosti. Pred vrati so volitve v evropski parlament in jeseni, še bolj pomembne, državnozborske, katerim je očitno namenjeno politično napenjanje moči. Mislim, da so politične razmere prekoračile mejo zdravega razuma in ne morejo biti nikomur v ponos. Razmere so podobne prvim mesecem po volitvah leta 2000, koje vladajoča koalicija začrtala način svojega delovanja in v tem obdobju nastopala izredno ostro. Velikokrat tudi nedemokratično. Potem je nastopilo obdobje, ko smo se lahko kakšno stvartudi dogovorili. Reforma javne uprave in zakon o delovnih razmerjih sta edina projekta, kjer smo sodelovali, verjetno zato, ker je šlo za temeljna akta v zvezi z Evropsko unijo. Proti koncu mandata se je ravnanje vladajoče koalicije ponovno izredno zaostrilo, kar se odraža v popolni odsotnosti pripravljenosti za kakršen koli sporazum oziroma normalen, demokratičen dialog. Dogajajo se prav neverjetne stvari, zato nas veseli, da delo parlamenta spremlja tudi televizija, tako da se lahko ljudje sami prepričajo, kaj se v resnici dogaja. Celo pri povsem strokovnih temah, kjer ne gre za nobeno politiko, je opaziti skrajno aroganten odnos do opozicije. Pri vprašanju izbrisanih smo pri prvem nastopu ministra Bohinca povedali, da sicer vemo, da je ustavno sodišče oblikovalo takšno odločitev, da bi jim moralo notranje ministrstvo neposredno izdajati odločbe. Vendar smo podprli ministra Bohinca, ko je rekel, da bo spoštoval ustavo in pripravil zakon, na osnovi katerega se bodo izdajale odločbe. To se nam je zdelo logično, saj uprava ne more delovati na osnovi ustave, ampak na osnovi zakona. V SDS smo predlagali amandma, ki ni bil v nasprotju z ustavo, vendar so nas arogantno povozili. Celo več, po mnenju vladne večine je za vse kar se dogaja kriva opozicija. - Ni se mogoče znebiti občutka, da vas je vladna večina potegnila v vrtinec neumnosti in iz sebe ter izbrisanih, tudi s pomočjo medijev, naredila žrtev. Se vam ne zdi, da bi bilo politično modrejše energijo in znanje vložiti v alternativni program in mogoče celo z vlado v senci prepričati volilno telo, da je dolgoletna vladavina LDS pripeljala večino Slovencev na rob revščine. Imate prav. V SDS smo pričakovali, potem koje parlament prvič potrdil tehnični zakon, in potem koje državni svet izglasoval veto, da bomo skupaj mirno še enkrat premislili celotno zadevo. Vendar nič. Potem ko smo začeli »groziti« z referendumom, je nastala v njihovih vrstah panika. Predsednik vladeje celo rekel, da se bo obravnaval vsak primer posebej, sprejeli so našo pobudo za pripravo ustavnega zakona, s katerim bi se izognili referendumu. Pokazalo seje, daje znotraj koalicije veliko različnih pogledov in da nekomu očitno ustreza, da bi se celotna zadeva še nekaj časa ne razrešila. Vladna stran je na to temo sklicala tri izredne seje, zato seje vredno vprašati, kdaj smo imeli kakšno izredno sejo, recimo, za brezposelne ljudi. Ali pa na temo problemov v šolstvu, zdravstvu itd. Zaradi pomembnih stvari nimamo izrednih sej, o teh, tako imenovanih izbrisanih pa se mora takoj rešiti inni važno koliko časa vsem skupaj to vzame. Izbrisani niso naša tema, mi si jo ne želimo. To vprašanje je potrebno rešiti na pošten način, da imajo tisti, ki jim je bila storjena krivica, možnost, da se ta krivica popravi. Tem je treba dati neko zadoščenje, tisti pa, ki so streljali na nas, naj bodo veseli, da jim nihče nič noče. - Slovenski kapitalizem brez človeškega obraza, je v zadnjem desetletju naredil preko sto tisoč državljanov brezposelnih, tisti, ki so zaposlitev ohranili delajo za nevredno nizke mezde. Po razlagi LDS naj bi bil podlaga vsemu zakon o delovnih razmerjih, ki ga je sprejela Peterletova vlada. Kot da socialdemokratska različica ni znala oziroma ni imela pogojev parirati vse prej kot evropsko naravnanim kapitalskim usmeritvam. V obdobju 1992-96je imela SDS štiri poslance, od leta 1996 do 2000 pa 16 poslancev. S štirimi poslanci ne moreš nič narediti, tako da govoriti, da ni naša stranka nič naredila, je nekoliko krivično. Moč v parlamentu so imeli drugi - liberalna demokracija, združena lista, krščanski demokrati, tudi ljudska stranka je bila zraven. Kdoje tisti, ki je vrgel ljudi na cesto? Ko so pred časom zaprli Tobačno tovarno v Ljubljani, smo prebrali v medijih, kako Evropa meče ljudi na cesto. Pri tem so pa pozabili povedati, da so slovenski direktorji in direktorice, ki so še včeraj govorili kako mora delavec obvladati dohodek in odločati o vsem, čez noč vrgli na cesto 138 tisoč ljudi. Da so postali bivši politični funkcionarji in rdeči direktorji lastniki praktično vsega družbenega premoženja. Eni in isti ljudje so imeli gospodarsko moč takrat in jo imajo še sedaj. Demosova vladaje imela politično moč, ki jo je dobila na volitvah, ni imela pa ekonomske in ne informacijske moči, ker državna uprava ni stala za njo. Jasno je, da v takšnih razmerah, s štirimi poslanci, nismo mogli doseči sprememb in ne moremo prevzeti nobene odgovornosti. Smo pa med drugim ves čas gradili svoj socialen program in smo v svojem političnem programu brez uspeha opozarjali na vse te politične anomalije. Mi smo ves čas opozarjali, vendar se je javnost šele sedaj začela počasi zavedati, kaj se je dejansko zgodilo pred dobrimi desetimi leti. Ljudje v Sloveniji še niso dovolj dobro doumeli povezave med njihovim dejanskim življenjskim standardom in tem, kdoje na oblasti. Pri nas so ljudje, kljub vsej divji privatizaciji, kraji družbenega premoženja, velikim finančnim malverzacijam in aferam, enostavno dali glas tistim, ki so kradli. - V evropskem merilu sodite skupaj z Bajukovo Novo Slovenijo in Podobnikovo Slovensko ljudsko stranko v blok konzervativnih krščanskih strank. Doma ste, domnevam, tudi na račun osebnih zamer daleč od tega, da bi te stranke po jesenskih parlamentarnih volitvah samostojno sestavile vlado. Mar to pomeni, da bomo po volitvah priča koaliciji med LDS in SDS? V politiki je silno težko napovedovati volilni rezultat. Mi si želimo, da bi stranke sredinsko desnega političnega spektra dosegle relativno večino, in da bi SDS imela boljši rezultat kot LDS. To ni nemogoče. Po zadnjih merjenjih javnega mnenja seje pokazalo, da podpora SDS-u vztrajno raste. Če odmislimo razne manipulacije, je neizpodbitno, da smo nekje na 18 odstotkih od vseh volivcev, kar pomeni okrog 31 odstotkov opredeljenih. Upamo, da bi seta trend nadaljeval aii vsaj ohranil. Hkrati smo po svojih močeh pripravljeni pomagati desno sredinski strani in morda še kakšni novi listi, ki bi biia kompatibilna z nami, tako da bi bil mandat po volitvah zaupan nam. Vtem primeru bi poskušali oblikovati desno sredinsko koalicijo - kako, s kom, je pa težko reči, ker je silno težko napovedati končni rezultat. Na vprašanje, ali je možna koalicija z LDS lahko odgovorim samo to, da ta hip močno dvomim. Mislim, da je v LDS trenutno toliko različnih posamičnih interesov močnih in pomembnih politikov, da je očitno, da predsednik stranke in vlade Tone Rop ni tista oseba, ki bi lahko povezala to stranko na neke trdnejše osnove. - Dejstvo je, da so glavni mediji v državi usmerjeni provladno in v nasprotju z državami z razvito demokracijo podpirajo tiste, ki vladajo, namesto, da bi jih kontrolirali in razkrivali nepravilnosti, ki so več kot očitne. Vendar poznam ljudi iz vaše stranke, ki so si na lokalnem nivoju prisvojili oblast, podobno kot LDS na državnem, in delajo po svoji volji, daleč mimo zakonodaje. V mislih nimam tržiškega župana Pavla Ruparja, vendar ljudje opravičeno domnevajo, da vsi enako izkoriščate sicer različne nivoje oblasti. V SDS smo enaki samo v tem smislu, da smo ves čas na istih pozicijah. Naš program se ni spremenil, tudi za ceno vladanja. Nismo pripravljeni sodelovati v vladi z nekom, ki bi deloval enako kot Drnovškove vlade in sedaj Ropova, ki so ropale slovenski narod. Primer gospoda Ruparja je nekoliko specifičen, ker je policija opravila svoje preiskovalne postopke in, kolikor vem, vložila tudi ovadbe. Koliko je od tega tudi res, ne morem vedeti in komentirati, dokler pravosodni organi ne opravijo svojega dela. Verjamem pa, daje gospod Rupar bolj na očeh organov pregona kot direktor SIB banke, Oriona in tako naprej. Poglejte primer koprskega župana Popoviča. Njega so zaprli v soju televizijskih kamer. To pomeni, da je nekdo vse to organiziral, poklical televizijo, da so ga posneli in posnetke predvajali ljudem. Očitno je šlo za diskvalifikacijo župana, kije z zmago prekrižal račune Združeni listi, ki je bila na obali vedno najmočnejša. Dvojna merila! Še bolj očiten primerje Janez Janša. Njega od leta 1992 naprej sistematično tedensko pljuvajo, se iz njega norčujejo, ga prikazujejo v vseh mogočih fotomontažah, z enim samim namenom. V javnosti gaje potrebno prikazati kot vojaško osebo, avtokrata... -... diktatorja... ... diktatorja, tako je. Jaz delam z njim že deset let, torej ga dobro poznam, in lahko zatrdim, da človek preprosto ni tak, kot ga prikazujejo. Veste, da človeku pusti sledove, če ga deset let pljuvajo in prikazujejo v nemogočih situacijah. Postaneš malo obremenjen, saj ne moreš biti srečen, če te vsak teden, recimo na naslovnici Mladine, namalajo v skrajno žaljivi pozi. - Razumem, da vam politične razmere v Zgornji Savinjski dolini niso poznane, zato pa dobro poznate »našega« poslanca Mirka Zamernika. Kako ocenjujete njegovo delo v parlamentu? Mirko Zamernikje bil zelo uspešen župan. Potem je bil v prvem svojem, in seveda tudi tem, mandatu zelo aktiven poslanec. Ko smo se pogovarjali, kdo bo prevzel preiskovalno komisijo v zadevi Petek, tega nismo mogli dati novincem, ki smo bili prvič izvoljeni v parlament. V vodstvu stranke smo menili, da bi bil primeren Mirko Zamernik, ker so njegove osebne karakteristike tako jasne in ljudje v teh krajih in tudi širše želijo poštenega, delovnega in bistrega človeka. Da človek zna voditi neko preiskavo, daje pri tem objektiven, dajo vodi na primerni strokovni in človeški ravni. Preiskovalne komisije niso za nikogar prijetne, še najmanj za tiste, ki so v preiskovalnem postopku. Kolega Zamernikje prevzel težko nalogo, zelo konfliktne narave in mislim, da bo v kratkem prišlo do zaključnega poročila njegove komisije. - Kako komentirate dejstvo, da je SDS na nivoju Zgornje Savinjske doline, ki je po naravi predvsem ruralna, pred tem mandatom dosegala izrazito dobre volilne izide, saj je imela od šestih kar tri župane. Na zadnjih volitvah Mirko Zamernik ni več kandidiral, Jože Kramer ni bil izvoljen, tako da ostaja samo še Toni Rifelj. Eno vprašanje je, kako so posamezniki uspešni pri županskih in poslanskih kandidaturah. Drugo je, kako stranka kot celota živi v nekem okolju oziroma kakšno podporo ima pri ljudeh. V politiki je običajno, da se stranka v nekem okolju povzpne, pa potem pade in tako naprej. Mislim, da v vašem konkretnem primeru ne gre za nobeno posebno zadevo, kakšen odmik od običajne prakse in stanja. Mislim, da ima SDS tu močno podporo, da se ta podpora krepi in da se dogaja nekaj podobnega kot v Sloveniji nasploh. SDSje stabilna stranka, ki se ne obrača po vetru. Če volilno telo ne bo v zadostnem številu podprlo naše stranke, in tistih, s katerimi bi lahko sodelovali v prihodnji vladi, ne bo to nikakršna tragedija. Svojega ravnanja in programov ne mislimo prilagajati samo za to, da bi prišli v vlado. Če govoriva o Zgornji Savinjski dolini in tudi širše, potem moram reči, da pričakujem dobro podporo na evropskih in tudi volitvah v državni zbor. Pogovarjal se je Edi Mavrič - Savinjčan UPORABA SIMBOLOV EU V SLOVENIJI Kako ravnati z evropsko zastavo in himno Po vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo se bo v naši državi izobešala zastava in ob določenih priložnostih igrala tudi himna EU. V državah članicah Evropske unije o tem, kako in kdaj izobešati zastavo oziroma igrati himno EU, ni enotnih in jasnih predpisov, splošno sprejeta praksa pa je, da državna zastava ohranja osrednji položaj, za njo pa se razvršča zastava EU. Vse ostalo je prepuščeno praksi posamezne države, zato je Vlada RS na zadnji seji sprejela uredbo, ki ureja uporabo zastave in himne EU v Sloveniji. Zastava EU se izobeša skupaj z zastavo Republike Slovenije. Pri tem mora biti zastava RS vedno postavljena na častno mesto. Stalno mora biti izobešena ob zastavi RS na poslopjih, v katerih je sedež državnega zbora, državnega sveta, predsednika republike in vlade, na območjih mejnih prehodov in na poslopjih diplomatskih predstavništev in konzulatov RS vtujini, zastava EU pa je lahko stalno izobešena tudi na poslopjih dru- gih državnih organov in organov lokalnih skupnosti. Ob zastavi RS se lahko zastava EU izobesi ob mednarodnih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih dogodkih, ob humanitarnih, vojaških in drugih prireditvah ter javnih shodih, ob praznikih lokalnih skupnosti ter ob javnih prireditvah, kijih določi vlada, in ob državnih praznikih. Himna EU se v Sloveniji igra ob sprejemih z vojaškimi častmi ob uradnih obiskih predsednika Evropske komisije in predsednika Evropskega parlamenta, ob uradnih slovesnostih ob praznovanju Dneva Evrope, lahko pa tudi ob drugih pomembnih prireditvah, povezanih z EU. Igra se zmeraj s slovensko himno, pri čemer se najprej zaigra himna RS. Franci Kotnik © BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Druženje z otroci, obolelimi za rakom Ob 7. aprilu, svetovnem dnevu zdravja, je nazorsko podjetje BSH Hišni aparati za otroke, obolele za rakom, in njihove starše v prostorih Hemato-onkološkega oddelka Pediatrične klinike v Ljubljani organiziralo prijetno druženje. Dogodek je potekal v okviru donacijske akcije »Mi podpiramo prihodnost!« Osrednji del srečanja je predstavljala likovna delavnica na temo »metulj« pod mentorstvom slikarja Jožeta Trobca, ki je avtor metulja - simbola Ustanove za pomoč otrokom z rakom in krvnimi boleznimi. Dela, ki so nastala v ustvarjalni delavnici, bodo najprej razstavljena v prostorih ustanove, nato pa še na osnovni šoli v Nazarjah in poslovnih prostorih podjetja BSH Hišni aparati. Otroke je obiskala tudi svetovna popotnica in Slovenka leta 2003 Benka Pulko. Predstavila je svoja doživetja s poti okoli sveta, otroke pa je še posebej navdušilo njeno motorno kolo, ki gaje organizator postavil kar v avlo Hemato-onko-loškega oddelka Pediatrične klinike. »V podjetju BSH Hišni aparati smo se odločili, da od novembra 2003 do aprila 2004 zbrana sredstva od prodaje malih in velikih gospodinjskih aparatov Bosch in Siemens Ustanovi za pomoč otrokom z rakom in krvnimi boleznimi podarimo ob svetovnem dnevu zdravja. S tem bomo omogočili nakup pripomočkov, ki jih v tem trenutku najbolj potrebujejo. Donacijska akcija bo, seveda, potekala še naprej, vse do novembra 2004,« je ob tej priložnosti izjavil Matjaž Lenassi, direktor podjetja BSH Hišni aparati. »Denar, ki ga bo podarilo podjetje BSH Hišni aparati Nazarje, bomo namenili nakupu aparata za ugotavljanje minimalnega ostanka levkemije. Aparat stane približno 15 milijonov tolarjev, kupili pa ga bomo skupaj s hematološkim oddelkom, na katerem se zdravijo odrasli, in sicer bomo prispevali sorazmeren delež glede na uporabo aparata,« je povedala prim. Majda Benedik Dolničar, dr. med., predsednica Ustanove za pomoč otrokom z rakom in krvnimi boleznimi. V Sloveniji letno zboli za rakom ja tretjino vseh rakastih obolenj pri otrocih. Ozdravitev otrok, obolelih za rakom, je pogostejša kot pri odraslih bolnikih, saj ozdravi približno 70 odstotkov otrok. K višji stopnji Benka Pulko (na sredini) je otroke navdušila z motornim kolesom kar v avli Hemato-onkološkega oddelka približno 60 otrok. Bolezen se od raka pri odraslih precej razlikuje, saj se pogosto pojavi v drugih delih telesa, pod mikroskopom drugače izgleda in se tudi drugače odziva na zdravljenje. Najpogostejša je levkemija, ki predstavl- ozdravljivosti obolelih otrok veliko prispeva tudi napredek v medicini. Oboleli otroci iz vse Slovenije se zdravijo na hemato-onkološkem oddelku Pediatrične klinike Kliničnega centra v Ljubljani. Z namenom izboljšanja kakov- osti življenja obolelih otrok med zdravljenjem deluje nevladna humanitarna organizacija Ustanova za pomoč otrokom z rakom in krvnimi boleznimi, ki deluje v okviru Pediatrične klinike in si prizadeva za izboljšanje kakovosti življenja in zdravljenja otrok z rakom in krvnimi boleznimi terfinan-cira izobraževalno in raziskovalno delo na področju hema-toonkologije. Franci Kotnik Poleg donacije tudi osveščanje Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje si poleg donacije Ustanovi za pomoč otrokom obolelim za rakom in krvnimi boleznimi prizadeva osveščati svoje zaposlene, lokalno skupnost in potencialne kupce svojih izdelkov glede obolevnosti odraslih in otrok za rakom. Pripravili bodo tudi nekaj konkretnih programov za pomoč tistim otrokom in njihovim družinam, katere je bolezen že prizadela. MOZIRSKI GAJ S cvetjem v Evropo V Mozirskem gaju so po nenavadno dolgi zimi le dočakali pomlad. Vseh predvidenih opravil jim zaradi neugodnega vremena sicer ni uspelo opraviti, kljub temu pa bodo v dneh od 24. aprila do 2. maja pripravili prvo letošnjo veliko prireditev Cvetje Evrope 2004. Park bo znova zacvetel v vsem svojem sijaju, kar nekaj novosti pa bo obogatilo Mozirski gaj tekom sezone. Najbolj atraktivna med njimi bo seveda razgledni stolp, ki naj bi stal najkasneje do osrednje poletne prireditve sredi avgusta. V izgradnji so nove sanitarije v parku, sredi postopka je selitev najstarejše mozirske hiše v gaj, dokončno pa bodo uredili tudi zeliščni vrt in skalnjak z alpskim cvetjem. Intenzivno pripravljajo ureditev učne poti po gaju, ki bo imela sedem postaj, poudarek pa bo na spoznavanju avtohtonih drevesnih vrst, zelišč, alpskih rastlin, avtohtonih ptic in etnografskih objektov. Izdali bodo tudi vodnik po tej naravoslovni poti, že spomladi pa naj bi ugledal luč sveta nov prospekt. Upravljavci parka so zadovoljni z lanskoletnim obiskom, ki je znova dosegel 80 tisoč obiskovalcev. Letos nameravajo osrednjo promocijo nameniti hrvaškemu in avstrijskemu trgu. Poleg prvomajske prireditve Cvetje Evrope bodo vjuniju pripravili Pravljične kresne noči, v avgustu Poletje skozi cvetje in v septembru razstavo buč, ki je lani premierno doživela izjemno pozitiven odziv. V Mozirskem gaju bo obiskovalcem v nedeljo, 25. aprila, igrala Godba Zgornje Savinjske doline, dva dni kasneje bo nastopil pihalni orkester generalnega pokrovitelja parka Svea iz Zagorja, prvi majski dan bodo prišli na svoj račun ljubitelji sodobnejše glasbe, zadnji dan razstave pa bo v gaju v sodelovanju z NET TV potekalo snemanje oddaj Pod židano marelo, kjer se bo zvrstilo preko 14 narodnozabavnih ansamblov. Franci Kotnik INSTALATERSTVO CENTRALNEGA OGREVANJA IN VODOVODA Ivan Šturbej S«p. Polzela 143/t>, 3313 Polzela Tel.: 03/705 03 70, faks: 03/705 03 71, GSM: 041/653 287 OBČINSKI SVET LUČE Višje cene odpadkov, vendar za koliko? »V občini Luče imamo za okoli 400 tisoč tolarjev neplačanih računov, kar pomeni, da okoli 10 odstotkov ljudi ne plačuje odvoza in odlaganja odpadkov. Ljudje iz najrevnejših slojev vse obveznosti tekoče poravnavajo,« je bil pred občinskimi svetniki povsem konkreten Zoran Rodič, direktor firme PUP Saubermacher. Podjetje, ki ima z občino sklenjeno koncesijsko pogodbo, je v lanskem letu v Lučah prigospodarilo za 2,3 milijona minusa, ceno za zbiranje in odlaganje odpadkov pa je občinski svet dvignil na dosedanjo raven pred dvema letoma. Poleg inflacije naj bi bili to glavni vzroki za 5,1 odstotno povišanje cene za zbiranje in odvoz odpadkov. Svetniki so se po precej burni razpravi s precejšnjimi pomisleki opredelili za povišanje, k novi ceni pa bo potrebno prišteti še okroglih 8 odstotkov za odlaganje odpadkov na odlagališču Podhom, kar pome- ni, da bodo odslej Lučani prejemali položnice z za dobrih 13 odstotkov višjimi cenami. Pri tem je nastal nelogičen paradoks, ker Rodič ni bil pristojen zagovarjati tudi nove cene odlaganja, zato svetniki niso bili povsem prepričani, ali glasujejo samo za povišanje zbiranja in odvoza ali za celotno storitev. Bolj kot podražitev na račun zbiranja in odvoza odpadkov, seje svetnikom zdelo nelogično ravnanje Gornjegrajcev, ki cene navijajo povsem na svojo pest, čeprav, z izjemo mozirske, vse občine prispevajo za sanacijo odlagališča. Savinjčan RADIOKLUB MOZIRJE Oddajnik amaterske televizije plod domačega znanja V mozirski radio klub je včlanjenih več kot trideset radioamaterjev iz naše doline. O svojih aktivnostih v preteklem obdobju in smernicah za nadaljnje delo so spregovorili na rednem občnem zboru, ki so ga pripravili prvi petek v aprilu v gostišču Markelj v Spodnji Rečici. Velik dosežek kluba je po besedah predsednika Mira Prašnikarja delovanje novega oddajnika amaterske televizije v Borseki, za repetitor pa so si pridobili tudi uporabno dovoljenje s klicnim znakom S55TVS. Oddajnik amaterske televizije je zelo zahteven in kvaliteten projekt z mikro- procesorjem, ki ga je razvil radioamater in študent elektronike Uroš Krajner iz Zavodic, in je eden od vidnejših uspehov radioamaterstva v Sloveniji. Poleg razvijanja nove tehnologije so se predstavniki kluba sredi junija udeležili srečanja amaterske televizije na Koroškem pod naslovom Merilni dan ATV. Sproti urejajo tudi svojo internet stran http://lea.hamradio.si/~s51dsw/, delo pa so usmerili v arhiviranje in ažuriranje slik iz preteklih obdobij. Veliko časa in sredstev so po mnenju Prašnikarja vložili tudi v reševanje lastništva zemljišča, kjer so klubski prostori. Kritično so spregovorili o financiranju svoje dejavnosti, saj so radioamaterji mnenja, da občine za njihovo delo nimajo posluha. Kljub temu bodo z delom nadaljevali tudi v prihodnje po ustaljenih smernicah. Velik poudarek pri delu bodo namenili izobraževanju članov, saj je danes razvoj tehnike neverjetno hiter. Izvedli pa bodo tudi tečaj za osnovnošolce in dijake. Sredi junija bodo lahko dokazali uporabnost svojih znanj na področju radioamaterstva, ko bodo sodelovali s taborniki rodu Sotočje Nazarje in II. Grupe odredov Celje v Kokarjah na Lazah pri izvedbi državnega tekmovanja slovenske taborniške zveze. Marija Šukalo CENTER ZA SOCIALNO DELO MOZIRJE Pravice iz naslova družinskih prejemkov V12. številki našega časopisa smo bralce seznanili s pomembnimi informacijami, ki zadevajo otroški dodatek. Ker pa so lahko starši, če izpolnjujejo zakonsko določene pogoje, upravičeni še do nekaterih drugih dodatkov, ki jih izplačuje Center za socialno delo (CSD), vas danes seznanjamo še z nekaterimi. Dodatek za veliko družino spada med novejše pravice in ga starši večinoma poznajo. Vseeno pa je dobro upravičence še enkrat spomniti, da se upravičenost za dodatek za veliko družino ugotavlja vjuliju. Pravico do omenjenega dodatka ima po uradni dolžnosti vsak prejemnik otroškega dodatka, ki ima tri ali več otrok - torej staršem ni potrebno dajati vloge. Možnost uveljavitve pa imajo tudi tiste družine, ki otroškega dodatka sicer ne prejemajo oziroma do njega niso upravičene. V tem primeru je pravico potrebno uveljaviti do 15. julija, pogoj trije otroci aii več pa mora biti izpolnjen na datum 30. junij. Kar pomeni tudi to, da lahko vlagatelj uveljavlja omenjeno pravico tudi, če se tretji otrok rodi na dan 30.6.2004. Dodatek za veliko družino, kije enkratni prejemek, je lani znašal 53 tisoč sit, v letošnjem letu pa se bo povzpel na 78 tisoč sit. Za dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo lahko zaprosijo starši telesno ali duševno prizadetega otroka, oziroma starši hudo bolnega otroka, vendar v tem primeru o pravici odloča posebna komisija na podlagi zdravniške dokumentacije. CSD zdravniško dokumentacijo odstopi tej komisiji, ki nato oceni ali gre za tako obliko prizadetosti oz. bolezni, da mu ta pravica pripada, ali pa ne. Dodatekza nego otroka se izplačuje vdveh višinah. Starši otroka z zmerno ali lažjo prizadetostjo prejemajo dodatek, ki znaša 20.170 sit, medtem ko staršem za otroka s težko motnjo v duševnem razvoju in/ali težko gibalno oviranega otroka pripada 40.330 sit mesečno. Na CSD Mozirje opozarjajo, naj bodo vlagatelji tega dodatka še posebej pozorni na iztek pravice, saj so le te zelo različno časovno določene. Tudi tu, kot pri otroškem dodatku, je odločba tista, kjer natančno piše, kdaj se pravica do dodatka izteče, tako da se pravica za naprej lahko še pravočasno uveljavlja. Če pa želi eden od staršev zaradi nege in varstva otroka s težko telesno ali duševno motnjo prekiniti ali skrajšati svoj delovni čas, lahko poda tudi vlogo za delno plačilo za izgubljeni dohodek. Sto pravico imajo star- ši možnost ostati doma ali delati za krajši delovni čas do otrokovega 18 leta, medtem pa so zavarovani in prejemajo nadomestilo v višini do minimalne plače. Po otrokovem 18 letu pa te pravice ureja Zakon o socialnem varstvu, o katerem pa več v eni izmed naslednjih številk Savinjskih novic. Tatiana Golob UKREPI KMETIJSKE POLITIKE V LETU 2004 Spremenjeni roki vlaganja zahtevkov za premije Vlada Republike Slovenije je sredini meseca marca izdala več uredb, ki določajo postopke za uveljavljenje pomoči na površino, pomoči na žival in plačil za proizvajalce mleka. Denarna sredstva kmetijstvu in razvoju podeželja namenjata država Slovenija in Evropska unija. Določeni so tudi postopki kontrol in morebitne sankcije, ki bodo po novem doletele vlagatelje, pri katerih bodo v vlogah odkrite administrativne napake. Uredba o ureditvi trga s poljščinami določa višino neposrednega plačila za krušna in druga žita. V kolikor bo seštevek zahtevkov za neposredna plačila presegel nacionalno bazno površino (125.171 ha), se upravičena površina na kmetijsko gospodarslvo sorazmerno zmanjša. Strnjena površina posamezne poljščine, na kateri se lahko uveljavlja zahtevek neposrednih plačil za poljščine je 0,1 ha. Najmanjša skupna površina, za katero se lahko uveljavlja neposredno plačilo za poljščine, je 0,3 ha. Uredba o ureditvi trga za goveje meso ohranja vse premije iz prejšnjih let, povišane za okrog 10 %, na novo pa je uvedena dodatna premija za krave dojilje. Število izplačanih ZA 60 ODSTOTKOV VEČ VREDNE EVROPSKE KRAVE Odkupne o 03 03 □_ Q OSREDNJA KNJ.