Dvorska vas—PIanica v malem
Dvorska vas pri Velikih Laščah leži na prehodu med bloško planoto in dolenjskim gričcvjem na nadmorski višini 610 metrov. Zclo zanimive so klimatske razmere v tem delu Slovenije. Kroji jih namreč Snežnik s svojim pogorjem. Čeprav leži kraj le dobrih 30 km od Ljubljane, ima naključni obiskovalec občutek, da je prišcl na drugo stran sveta. Lep primcr je letošnja zima. V Ljubljani in na Gorenjskem je bilo snega za vzorec, v Dvorski vasi pa ga je namedlo 70 cm in več. V osojnih legah obleži sneg skoraj vsako leto prav do Velike noči; domačini pravijo, da je »žegnan«.
Zaradi naravnih danosti — gričevnat svet in opisane klimatske razmere, ni čudno, da je vaška mladež že v davnih časih rada smufala. Pogumni fantiti pa so na pobočju Andrejčevega laza ie leta 1950 naredili prvo »ta pravo« skakalnico. O tem nam je pripovedoval eden izmed »projektantov« Jože Mencin:
»Po drugi svetovni vojni so Planiško skakalnico rekon-struirali, da je omogočala polete do 120 metrov. Nato so v Planici padali svetovni rekordi Med vrhunskimi ska-kalci je bil tudi naš Janez Polda, zato smo mladi hodili organizirano z vlakom gledat skoke v Planico. Navduleni in korajžni smo tudi v manjših krajih kot je Dvorska vas pri Velikih Laščah zaieli otroci skakati že na vsakem hribčku.
Kot gimnazijec sem začel razmišljati o večjih dolžinah skoka. Po dolgem iskanju sem našel prostor, ki se mi je zdel zelo primeren za izdelavo skakalnice, vendar za tiste čase preveč drzen. V naši vasi je bilo premalo zagnanih smučaijev, zato mi je priskočil na pomoč sošolec iž gimnazije Anton Adamič iz Ortenka. Organizirali smo prvo tekmovanje leta 1952. Moj skok z dolžino 28 metrov je bil za tiste razmere odličen. Današnji smučar si to težko predstavlja. Takratni smučarji smo si smučke izde-lali sami. Obutvi in obleki nismo mogli dati nobenega poudarka. V petdesetih in Sestdesetih letih so se iz vasi mladi selili v večja mesta. Zato je marsikje v vasi usahnilo družabno življenje in s tem seveda tudi skoki.
Prav je, da so mladi sedaj kot naslednja generacija z enakim zaletom obnovili po 40 letih mojo skakalnico in organizirali polete za širšo okolico.
Vesel sem, da skakalnica nosi moje ime »Pipček«. Tako so namreč mene klicali moji vrstniki.
Vzdevek »Pipček« mi je dal pesnik Niko Grafenauer, ki je otroStvo preživljal pri nas v Dvorski vasi.
Vio ncto mladim tekmovalcem žeU Jože Mendn.«
O obnovljeni skakalnici in tekmovanjih na njej pa nekaj več v prihodnji Stevilki.
LADKA DETERDING