GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Štev. 31 — Leto III.
Murska Sobota, 9. avgusta 1951
Cena 5 din
Akord- nova oblika dela v zadrugah
Z ustanavljanjem zadrug, ko je takorekoč vse povezano v eno delovno skupnost, je postalo nad vse važno vprašanje, kako organizirati in razporedili člane zadruge na delo, da bo od njega največ koristi.
Mnoge zadruge so že prestale dve, tri letne izkušnje, zabeležile so, kaj je na delovno disciplino zadružnikov dobro in kaj slabo vplivalo. Brigadni način dela je bil postavljen na preizkušnjo v večini naših zadrug, tako tudi v mnogih zadrugah ljutomerskega okraja. Z več ali manj uspeha so se skušali zadružniki nekaterih zadrug vživeti v tak način dela, ali pa so si ga prilagajali po svoje.
Dokončno besedo o brigadnem načinu dela v ljutomerskih zadrugah je izrekel te dni upravni odbor zadružnega sklada. Po teh nekaj letih obstoja zadrug se je izkazalo da je za večino muropoljskih zadružnikov taka oblika dela nesprejemljiva, ker je preveč trda. Muropoljskemu kmečkemu človeku se upira komanda brigadirjev, ki tudi niso bili vselej posrečeno postavljeni in so le prepogosto izrabljali svoj položaj v zadrugi.
Po besedah direktorja sklada za zadrugo ni značilno to, da ima brigade, svoj značilni pečat ji daje nenehna borba vseh članov za večjo proizvodnjo, stremljenje, da se vrši delo po nekem planu, ki se mu podredijo vsi zadružniki,  ter da z uvajanjem strojev odpravlja počasno in trudapolno ročno delo, kjer je to le  mogoče. Da bi vse to dosegli, pa ni neobhodno potrebna prav brigadna oblika dela. Nemogoče je tudi postaviti isto obliko dela za tako različne zadruge, kakor so vinogradniške, s pretežno vinogradniško proizvodnjo, ali pa ravninske, kjer so drugačne kulture, drugačen kolobar — drugače mora biti torej tudi organizirano delo. Na obliko dela bo močno vplivalo tudi dejstvo, da mnoge zadruge še niso komasirane, pa  tudi ne znotraj dovolj utrjene.
V marsikateri zadrugi so že doslej bili zadružniki organizirani v delovne skupine in posamezne skupine zadolžene z določenimi:  površinami,  Toda izkazalo  se  je, da so nekatere skupine svoje delo vestno opravljale, dočim so bile druge skrajno  malomarne.. Nedvomno je, da ljudje v teh skupinah niso imeli interesa do dela. Tako kakor ima zadruga svoj gospodarski načrt, prav tako ga mora imeti vsaka skupina. Kjer so pogoji taki, lahko tudi ena sama družina predstavlja skupino zase, vendar mora biti prav tako kakor, vsaka druga skupina s pogodbo vezana, da bo poverjen ji del polja v redu obdelovala. V pogodbi, ki jo ima skupina z zadrugo, je natanko določeno, koliko delovnih dni bo za to potrebovala, tudi koliko mora pridelati. Ako bo pridelek večji, kakor je bilo določeno v pogodbi, ker se je skupina pač bolje potrudila, tedaj gre sedem odst. viška članom skupine, 30 odst. pa v rezervni sklad.
Kakor že pogosto, je tudi tokrat šla velika poljedelska zadruga Stročja vas svojo posebno pot. Z letošnjo košnjo je uvedla akord.
Zadruga, ki ima ogromne površine travnikov, je stala pred težkim vprašanjem: kako pravočasno pospraviti seno, okopati toliko koruze, krompirja in pese, in ne zamuditi z žetvijo? Tedaj so se zadružniki izrekli za to, da uvedejo delo na akord. Po že postavljenih normah so določili, koliko koscev in sušačev za ha travnikov — preračunali stroške, in v štirinajstih dnevih je bilo vse sušenje opravljeno. Toda vse, kar je bilo v zadrugi sposobnega za delo, je  šlo sušit.. . Ker pa je bilo treba istočasno tudi izvršiti okopavanje, so spre-
jeli pomoč sezonskih delavcev, ki so prav tako delali na akord. Od metra okopavanja so jih plačali po 40 do 13 para, sezonci , so delali tudi po 14 ur dnevno in so zaslužili tudi po 250 dinarjev na dan. V štirinajstih dnevih je bila okopana vsa koruza, krompir in pesa. Delo ni zaostalo torej niti pri sušenju, niti pri okopavanju. Ko je prišel čas žetve, je bilo razumljivo, da bodo tudi žetev opravili na akord. V osmih dneh so bilo požete vse velike površine zadružnega polja. Zadružniki so odhajali na polje ob peti uri zjutraj in so se vračali, ko je bila že noč.
Tako je zadruga v Stročji vasi prva v ljutomerskem okraju, ki je začela preizkušati akord kot novo delovno obliko in je dosegla uspehe, s kakršnimi težko da bi se mogla pohvaliti še kakšna druga zadruga. Že v preteklem letu je bila zadruga v Stročji vasi ena tistih ki je dosegla visoko vreden delovni dan, toda letos bo ta vrednost še večja.
 Pri uvedbi akorda se zadolžijo člani ene skupine za vsa dela na svoji po-
vršini. Zgodilo se bo res marsikje, kakor so na seji predvidelvali nekateri odborniki, da bodo v posameznih zadrugah površine, ki  jih ne bo hotela sprejeti nobena skupina, ker so pridelki na njih vedno slabi. Toda, — ali ni to najboljše opozorilo, katere površine zadrugi ne nesejo in je potrebno, da jih čim prej izpremeni v travnike ali jih zaseje s krmilnimi rastlinami?! Čemu bi izgubljali čas s pridelovanjem kultur na površinah, ki zanje ne odgovarjajo?! Bolj važno je, da zemljo, ki je dobra, tudi dobro obdelamo, ostala zemljišča pa uporabimo za krmilne rastline.
Prav te dni bodo po zadrugah ljutomerskega okraja razpravljali o akordu kot novi, boljši obliki dela, ki naj nadomesti okorno brigado. Da utegne biti akord prava oblika zadružnega dela, pa najbolje dokazuje Stročja vas, ki ima 220 ha obdelovalne zemlje ter 180 za delo sposobnih ljudi,pa je vsa letošnja dela opravila vestno in pravočasno prav zaradi tega, ker se je poslužite akorda kot nove, uspešne oblike dela.
Zadnje važnejše delo pred trgatvijo. Slika: dobro škropljenje obvaruje
trto pred peronospore
Grad v Lukavcih- dom za onemogle
V senčnatem gaju na robu Lukavcev stoji dobro ohranjen gradič in že pred leti si je socialno skrbstvo v Ljutomeru zadalo nalogo, da izpremeni to puščobno, s koprivami in plevelom poraslo zgradbo v prijeten dom za tiste, ki tolikokrat prihajajo trkat na njihova vrata — kos kruha in za streho nad glavo.
Vsepovsod po naših vaseh jih imamo  največkrat so to do kraja izčrpani poljedelski delavci in delavke. Izgarali so se na poljih bogatih kmetov, svoje hiše niso imeli in kdo bo redil človeka, ki se mu roke tresejo od bremena let? Tovarišica, s socialnega skrbstva jih ha svojih poteh po vaseh najde po list. n jakih, hlevih, ali zatohlih siromašnih bajtah, prepuščene samim sebi... Mnogo jih je z okorno pisavo napisalo svojo poslednjo prošnjo za sprejem v dom onemoglih.
Čeprav je bilo toliko drugih, še bolj važnih nalog v izpolnjevanju našega petletnega gospodarskega plana, so na socialnem skrbstvu vendarle ves čas
vodili tiho a uporno borbo za ureditev doma za onemogle v lukavškem gradu.  in tudi, kolikor jim je bilo mogoče, že začeli s pripravami zarij. Nabavili so posteljnino, postelje ih nekaj druge opreme. Tudi skromen kredit so dobili in s 1. avgustom, ko bo semenarna izpraznila prostore, ki jih je uporabljala za skladišče, bodo začeli z urejevanjem prostorov. V domu bo našlo prostora do 50 starčkov in staric.
Naj bi na ureditev tega doma, v ljutomerskem okraju teko zelo potrebnega, mislili vsi, ne le predstavniki oblasti. Dom za onemogle je zadeva vsega prebivalstva in po svojih močeh naj prispeva zanj vsakdo. Zimski mraz bo mnogim znova potisnil palico v roke, da bodo šli in potrkali na vrata socialnega skrbstva  naj bi jim tedaj že lahko odprli vrata v prijaznem domu v Lukavcih. Preko en milijon gre vsako leto za podpore tistim, ki nimajo nikjer nikogar. Gre torej tudi za. štednjo, ako v lukavškem gradu čim prej uredimo dom za onemogle.
Vsi gremo na polje!
Tovariš D. P. se je na našem uredništvu oglasil s pismom.  Žuljave, a krepke roke noršinskega zadružnika so še v skopih vrsticah zavzele za vso zadružno skupnost, ki se z notranjimi krči vendarle giblje naprej.
PRI NAS V ZADRUGI LETOS BOLJŠE GOSPODARIMO, KAKOR SMO LANI OBETAJO SE NAM PRIDELKI, ČERAVNO JE VODA VZELA NEKAJ KROMPIRJA IN KORUZE
Nenadni obisk v zadrugi nas je prepričal, da je imel D. P. prav, ko je zapisal te besede. Zagotovo je meril v tisto, čemur pravimo »boljša organizacija dela«; Res! V noršinski zadrugi se je od lanskega leta marsikaj spremenilo, zlasti še v babinških brigadah. Skoraj vsi zadružniki delajo v skupinah. Spomladi, ko je bilo treba na polje, so odpadli očitki, češ »na moji parceli bom že delal«. Nič več tako! Vsi so obrali parcele in  jih dokaj skrbno obdelali. Seveda ni šlo brez težav. Često se je kdo spozabil in ostal
doma. Toda že naslednji dan so ga zadružniki znova zvabili na polje. In danes? Žanjejo to, kar so s skupnimi močmi v zemljo vsadili. To je najlepša nagrada!
VSE BO ŠLO, ČE BOMO SKUPAJ DRŽALI... 
Lepo zvenijo te besede, ki sovpadajo v letošnjo košnjo in žetev, v zgodnji jutranji čas, ko že gibljejo na polju. Ob času so spravili žito v kopice, ni bilo dneva, da ne bi romalo osem vozičkov dišečega sena v kozolce. Letos bodo z obilno krmo lahko preredili zadružno živino. Nemara nam bodo zamerili, če povemo, da bo 76 konj še vedno zajedalo 95 glav goveje živine. Pravijo, da bodo odvisne konje prodali v inozemstvo.
Koliko žita jim bo vrglo snopje v kopicah, še ne vedo povedati. Domnevajo, da bo pridelek nekoliko pod lanskim. So pa »križevi več našteli! Lani, jih je bilo tri, letos pa pet tisoč. Noršinčani so z 88 križi pred sosedi iz Babinec, ki so našteli 65 križev na hektar. To so torej prave uganke, ki jih bo te dni razvozljala zadružna mlatilnica.
DOKLER JE BIL MAGDIČ TAJNIK ZADRUGE, JE VENOMER GOVORIL O SKUPNEM DELU; VEDNO NAM JE PRAVIL, DA JE GREH, ČE SE KDO SPOZABI NAD ZADRUŽNIM SNOPJEM. ZDAJ GA POGLEJTE! PRVI JE ZVOZIL JEČMENOVO SNOPJE POD SVOJO ŠUPO.
Res ni lepo, da se je Magdič kot prvoustanovitelj zadruge tako daleč spozabil. Zadružniki so ga po pravici vščipnili na občutljivo mesto. Zadeva s snopjem se vleče iz lanskega leta, ko je Magdič na preveliki ohišnici posejal 22 arov zemlje z zadružnim ječmenom. Letos se je zgodilo, da so mu premerili ohišnico in ugotovili, da je za 14 arov prevelika. V tem višku je bil posevek ječmena, ki ga je Magdič na svojo roko požel in spravil pod streho. Seveda mu upravni odbor tega ni dovolil. Magdič pa tudi 50 kilogramov sposojenega ječmena ni vrnil zadrugi. Izgovarja se, da ga je pokrmil zadružnim konjem. Končno pa je vendar greh, če krmiš konje z Ječmenom v času, ko zadružnikom primanjkuje kruha.
 Magdič se je letos samo enkrat pokazal žanjicam. Najrajši tiči na »svojem«!. Vsa tretja brigada ga poznal z odsotnostjo si pač p e bo zaslužil kruha, še manj poštenega imena. Tudi njegov odhod na letovanje v Beograd ni  presenetil zadružnikov, ki se zdaj potijo na zadružnih poljih.
V drugi brigadi te dolgo časa stavkal Vunderl Janko. Pičli štirji trudodnevi do maja so naravnost porazno merilo za ime delovnega zadružnika. Ob žetvi ga je brigadir v gostilni opomnil, da Je treba žito Spraviti pod streho. No, naposled, tri četrt pred dvanajsto je ubogal. Sicer pa...
KDOR NE DELA, NAJ NE JE! ...
Tako je D. P. Zaključil svoje pismo. V noršinski zadrugi bodo letos poskrbeli da bo dobil žito le tisti, ki si ga je zaslužil. Delili ga bodo po trudodnevih, vendar ne vsega naenkrat. Le zadružnik, ki je opravil polovico delovnih dni, bo dobil polovico žitnega, obroka ali 125 kg žita na osebo. Ostali bodo prejeli manj. Seveda je še čas, da se popravijo in ob koncu leta: pridejo na svoj račun. Tako je tudi prav! Pridni zadružniki so enodušno pozdravili, sklep upravnega odbora:  »Nemara pa se bodo tudi Vunderli zbudili?« -ks
»Dinar k dinarju — palača...“ pravijo kmetje iz Vidma ob Ščavnici
Prejšnji teden je bil v Vidmu ob Ščavnici zanimiv sestanek vseh zastopnikov vaških množičnih organizacij. Na sestanku šo se pogovorili o ustanovitvi kreditnega odseka pri kmetijski zadrugi.	
Zelo živahna diskusija je pripomogla do sklepa, da razpišejo zadružno posojilo, s katerim bodo dvignili trgovsko sposobnost svoje kmetijske zadruge. V posojilo bo po svojih možnostih prispeval vsak vaščan. Čeprav je vpisovanje posojila prostovoljko, pričakujejo, da bodo zbrali preko 600.000 dinarjev razpisanega posojila Številni kmetje so sprejeli obveznost, da bodo prispevali brezobrestna posojila.
Po 15. avgustu prične z delom posebna komisija, ki bo obiskala vse vaščane in jih prepričala o potrebi varčevanja in posojevanja odvisnega denarja za obče koristi. Po končanem vpisu bodo v vasi ustanovili hranilnico in posojilnico, ki bo poslovala z denarnim zneskom, zbranim med vaškim prebivalstvom. 		-ks
Prekinjena pogajanja v Kesongu
Ves teden pri pogajanjih v Kesongu niso zabeležili nobenih uspehov. Še vedno obstajajo nesoglasja o razmejitveni črti in razorožitveni coni. Ker je v soboto kitajska, četa v popolni bojni opremi korakala nekaj kilometrov od poslopja, kjer se je nahajala delegacija
združenega poveljstva, je združeno poveljstvo objavilo, da bo prekinilo pogajanja, dokler ne bo nasprotnik zadovoljivo pojasnil in opravičil svoje ravnanje.
Prekinjeno vojno stanje med Jugoslavijo in Nemčijo
Prezidij Ljudske skupščine je v četrtek 2. avgusta izdal  ukaz, po katerem preneha vojno stanje naše države z Nemčijo. Ta ukrep naše vlade je sporočil zahodnonemškemu zunanjemu ministru naš politični  predstavnik Stane Pavčič. Doslej je Jugoslavija 21. država, ki je prekinila vojno stanje z Nemčijo.
KAJ BODO PRINESLA POGAJANJA V TEHERANU?
Ker je perzijska vlada izjavila, da je pripravljena se pogajati s predstavniki britanske vlade o prodaji petroleja, je britanska delegacija na čelu z ministrom za surovine Richardom Stokesom odpotovala v Teheran na pogajanja. O poteku pogajanj bomo poročali v prihodnji številki.
Kmalu bomo odkupovali žito
Letošnje deževje je precej oškodovalo kmete in zadružnike v. ljutomerskem okraju. Prav zdaj ob mlačvi snopja se najbolj pozna povzročena škoda po neurju in poplavi, Skoraj pri vseh 41 mlatilnicah je tako. Mlatilničarji, pač niso veseli smetljivega in  s semenjem različnih zelišč pomešanega pridelka, ki ga sipljejo mlatilnice. Pa tudi zrnje je vlažno in nesposobno za takojšnje skladiščenje.
Na vse to računajo odkupni organi poslovalnice »Žitofonda«, ki bo letos s pomoto poverjeništva za nabave izvršil celoten odkup v okraju. V pripravah za odkup so znižali načrte za oddajo žita nekaterim KLO, ki so bili posebno prizadeti. V znižanem načrtu bo odpadlo blizu deset vagonov žita, tako da preostane za odkup 67 vagonov zrnja, ki ga bodo odkupili od zasebnikov. Zadruge bodo večinoma dale svoj pridelek na prosti trg, razen »privatiziranih« zadrug, kjer zadružniki še vedno poznajo gospodarjenje na, »svojem«. Zatorej so v takšnih primerih potrebni izrecni odkupni ukrepi, ki naj onemogočijo procvit špekulacije z žitnim pridelkom. Mlatilničarji so že oddali 9 vagonov žita iz mlatilniške merice, vsakemu pa je določeno delovno področje in količina žita, ki ga je dolžan oddati državi.
Hektarski donosi bodo letos znatno
nižji od lanskih, zlasti če računamo čisto zrnje. V kmetijsko-obdelovalni zadrugi Stročja vas so s poskušnjo ugotovili, da je zrastlo na hektar povprečno 900 kg rži. Ta zadruga je edini pridelovalec semenskega žita. Tako bo letos oddala 450 kg pšenice »Bankuti«, 100 kg rži »Dreger«, 50 kg ječmena »Panogos« in 100 kg semenskega ovsa.
Prav zaradi mokrote namlačenega zrnja so odkup za deset dni odgodili. Pridelovalci bodo imeli dovolj časa, da ga pred oddajo temeljito posušijo. Tako bodo pričeli, z odkupom okoli 10. avgusta t. 1., odkupovalo pa bo 22 kmetijskih zadrug v okraju. Kmetje bodo oddajali svoj pridelek na sedmih odkupnih centrih, odkoder ga bodo odvažali v centralna skladišča v Križevcih pri Tomažu in tudi v okrajne mline na Razkrižju, v Cezanjevcih in Grabah. Pripravljena so skladišča s kapaciteto 45 vagonov žita. Tudi v mlinih so izvršena popravila in čiščenja naprav, tako da je predelava žita v moko zagotovljena. Poslovalnica »Žitofonda« je  najela sezonske delavce, ki bodo poskrbeli za sušenje mokrega pridelka v skladiščih. Kmetijske zadruge so dobile vsa tehnična navodila, kakor tudi sredstva in potrebno embalažo. S pripravami so pri kraju in čakajo na ugodni čas, da pričnejo z odkupom.	ks
Dva obrata za proizvodnjo
eteričnih olj
Pred več kot dvema letoma smo prvič slišali, da je proizvodnja eteričnih, olj zelo donosna in da bi se z malo stroškov lahko veliko naredilo, kajti eterična olja lahko izvažamo in dobimo na ta način lep dohodek v devizah, kajti ta olja so zelo iskana in zato jih v tujini tudi drago plačajo. To smo izvedeli takrat, ko so pričeli s proizvodnjo eteričnih olj v Gornjih Petrovcih, pod Upravo Okrajne zveze kmetijskih zadrug v Murski Soboti. Potlej o tem ni bilo govora razen v gozdni uprav! v Murski Soboti, ki ima sedaj v svojem območju dva obrata z enim kotlom in sicer enega v Gornji Lendavi in drugega v Bukovnici pri Dubrovniku. Obrat v Negovi pa Je bil ukinjen zaradi tega, ker ni bilo zanj dovolj smrekovih vršičkov, katerih potrebuje proizvodnja zelo mnogo. En sam kotel, ki sprejme 700 kg smrekovih vršičkov, a lahko so tudi borovi, da na dan 3 do 3 in pol kilograma olj, za en sam kotel
da 1do 2 kilograma olj. Koliko torej porabi dnevno takšnih vršičkov en sam obrat z enim kotlom, je dovolj jasno.
Zanimivo pa je to, da dajejo borovi vršički enkrat več olja kot smrekovi in tudi enkrat boljše, in razen tega so ta olja mnogo bolj cenjena in torej tudi dražja. Kljub temu, da je cena visoka, pa gozdno gospodarstvo ne proizvaja teh olj zaradi dobička. Prodaja jih po cenah,  ki jim jih narekujejo režijski stroški. Odkupuje jih tovarna barvil »Aero« Celje, kjer jih uporabijo, a nekaj gre tudi za izvoz Vse odpadke pa dobiva gozdna uprava Iz lastnih gozdov in sicer kot odpatke od dreves, ki so v poseku. Ko pa je olje že predelano in uporabljeno, pa je sestavni del parfumov, toaletnih in  sličnih mil in tudi raznih 
izdelkov farmacij ter slično.
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 9 avgusta 1951
Zgodba o
nepoštenih mlatilničarjih
Letos so hektarski pridelki pri žitaricah v Prekmurju dokaj različni. Rrž je na splošno bolj prizadeta kot ostala žita, to pa vsled dolgotrajnega deževja v pomladanskih mesecih. Upoštevajoč elementarne nezgode predvsem poplave v ravenskih predelih ie ministrstvo za drž. nabavke, sporazumno z okraji. letos primerno znižalo odkupni plan v merilu najbolj prizadetih KLO Neumestno in za pravočasni odkup škodljivo pa je tarnanje poedincev, ki namerno pretiravajo s ,,slabo letino" in se tako poizkuša zavreti pravočasno izpolnjevanje odkupa v nekaterih predelih se celo govori, da odkupa sploh ne bo. ali da bo treba oddati le 40 odst. od plana itd. Ni treba posebej poudarjati, da take parole prihajajo od ljudi, ki so sovražno nastrojeni proti današnji stvarnosti Resnica pa je ta-le: Letošnji odkup žitaric ima namen zasigurati preskrbo delovnih množic, zato bo treba svojo dolžnost pravočasno izvršiti. To ie naloga kmetov, KLO. množičnih organizacij in vseh ostalih forumov oblasti ki imajo nalogo posredovati in primerno ukrepati, kjer odkupi ne bi potekli zadovoljivo 
Dober in pošten mlatilničar lahko k uspešnemu odkupu v, vasi mnogo pomaga. Gre za dobro omlačeno žito in za pošteno evidenco o namlačenih koli. cinah žitaric, ki jih mlatilničar vodi v svoji mlatilniški knjigi. Zal pa se ugotavlja, da niso samo pošteni mlatilničarji, ampak je tudi del takih, ki spretno izkoriščajo svoj položaj,
 manipulirajo z žitom, prikrivajo dejansko stanje z namenom zadržati čim več neevidentirane  merice. Poedini kmetje nasedajo takim nepoštenjakom ne računajoč, da gre to le v njihovo lastno škodo. Da je temu tako, kažejo primeri v murskosoboškem okraju, kjer so kontrolni organi OLO ugotovili vrsto grobih špekulativnih primerov poedinih mlatilničarjev. Nekaj primerov: Te dni se je oglasila ekipa pri vodji mlatilnice Barbarič Teodorju v Ivanovcih ter pregledala njegovo poslovanje. Iz mlatilniške knjige so kontrolni organi razbrali, da je mlatilničar Barbarič vpisal pri posestniku Čarniju 842 kg rži in 948 kilogramov pšenice I. klase, od česar je bilo odvzeto 143 kg merice. Na vprašanje komisije, koliko je namlatil, je Čarni izjavil, da je v resnici namlačeno 1224 kg rži in 1345 kg pšenice od česar je mlatilničar odvzel 208 kg merice ne pa 143kg, kakor je bilo razvidno iz mlatilniške knjige. Pri ponovnem tehtanju pridelka pa se je ugotovilo, da so količine še večje in sicer pri pšenici za 126 kg, pri rži pa za 36 kg.
Nič boljše stanje ni našla kontrolna ekipa v Bakovcih, pri vodji mlatilnice Kavčič Antonu, ki je pooblaščen od lastnika Horvat Janeza. Kontrolna ekipa je ugotovila, da je imenovani namlatil, odnosno vpisal v mlatilniško knjigo pri posestniku I. skupine Goboši Alojzu, 400 kg pšenice in 250 kg rži: Po ponovnem tehtanju namlačenega žita pa se je ugotovilo, da je Gomboši dejansko namlatil 544 kg pšenice in 321 kg rži, pri čemer je nastala razlika ali višek za 215 kg. Špekulativnost mlatilničarja se kaže tudi v tem, ker kmetje v Bakovcih mlatijo kljub njegovi slabi mlatilnici le z njim, dočim je zadružna mlatilnica, ki obratuje ne-
primerno boljše, skoraj bojkotirana. To pa iz preprostega razloga, ker je pri zadružni mlatilnici pošten mlatilničar, ki vpisuje dejansko namlačene količine, dočim mlatilničar Horvat vodi mlatilniko knjigo po svoje.
Svojevrsten primer špekulanta mlatilničarja pa je te dni pokazal mlatilničar Cipot Štefan iz Mlajtinec, ki vrši zadnje čase mlačev v Murski Soboti. Tako je kontrola dne 2. t. m., ugotovila, da v mlatilniško knjigo ni vpisal omlačene količine žita pri posestnici Gjerek Mariji, pri kateri je omlatil pridelek že en dan popreje. Na vprašanje komisije, zakaj namlačenega žita ni vpisal v knjigo, se je Cipot izgovarjal, da ni bil doma itd. Po podrobnejšem pregledu mlatilniške knjige pa so se ugotovile, še večje špekulacije. Tako je ha primer pri posestniku Kučan Aleksandru v Murski Soboti vpisal v mlatilniške knjigo 763kg pšenice in 695 kg rži. Na podlagi ponovnega tehtanja pa se je ugotovilo, da je imenovani dejansko namlatil 1376 kg pšenice in 1658 kg rži, od česar je bilo odvzeto 210 kg merice. Iz tega je razvidno, da je mlatilničar Cipot , namerno v cilju špekulacije  zamolčal 1571 kg žita.
Na zahtevo OLO je naslednjega dne prinesel imenovani mlatilničar mlatilniško knjigo, na poverjeništvo za državne nabave, kjer pa so na nemalo začudenje ugotovili, da je imel mlatilniško knjigo v redu, namreč. Številke so se ujemale z ugotovitvami kontrolne ekipe. Preiskava pa je ugotovila, da ima mlatilničar Cipot dve mlatilniški knjigi. Tako je prvo, ki jo je pregledala ekipa, pustil doma, v drugo pa je vpisal dejansko količino, pri čemer je spretno ponaredil podpise kmetovalcev.
Vsi navedeni primeri, špekulativnega poslovanja nepoštenih mlatilničar jev so bili predani javnemu tožilstvu v nadalnji postopek. 
RADOMERSKI GASILCI NA DRAMATSKEM ODRU
Po dobrem mesecu vztrajnega učenja so člani Prostovoljne gasilske čete Radomerje nastopili na odru vinogradniške delovne zadruge Železne dveri s štiridejanko »Zaklad«. Gostovali so tudi na Cvenu, v Ivanjkovcih in Oplotnici. Gostovali bodo še v Ljutomeru in Mali Nedelji.
Dosežen uspeh jih je toliko navdušil, da so že razpravljali o ustanovitvi Kulturnoumetniškega društva ter pričeli s  pripravami. Pri gasilskem domu pa bodo dogradili dvorano z odrom, da bodo lahko nastopali tudi v domači vasi.
Igralsko skupino je vodil in režiral Avgust Magdič. Na 14-dnevni režiserski tečaj v Mariboru pa so poslali Staneta Kralja, da bodo imeli novo režisersko moč.
KRITI K A V KRITIKI - ali spoznanje
Včasih se nam zdi čudno, pa je vendarle res: Nekateri ljudje so brez vsakega humorja v vseh časih življenja in vendar so smešni. Morda o tem razmišljam samo zaradi tega, ker sem sam takšen, da se me zaradi moje popolne resnosti skoraj bojijo. Ni čudno torej, da sem našel prav takšnega človeka za prijatelja in da sva. se zelo dobro razumela - do nedavna. V zadnjih tednih je resnost potrojil in nič več se ne snideva. Znanci, ki so ga, imeli že prej za čudaka, pa se ga zdaj izogibajo in dvomljivo vrtijo z roko pred čelom in, delaj o tako kisel obraz, kot da bi hoteli izraziti sožalje. Včasih povedo kar naravnost, da je Marko »luckast« in ne malo!
Malo se spoznam na novinarstvo, vendar mi je bilo vedno v rast, da je moj prijatelj novinar in tudi njemu je poklic ugajal, saj mi je mnogo pripovedoval o njem. V zadnjih dneh pa me je prijelo, da bi se sam poizkusil na polju novinarstva, vendar sem dolgo oklevali
 »Tako, obiskal si me!« je zagodrnjal, ko sem vstopil »Lepo je od tebe, kljub temu, da vem, da boš pobrisal, čim ti bom pričel kaj pripovedovati. Pripovedujem pa vedno eno in isto in po navadi me nihče noče poslušati, torej pripovedujem samemu sebi...«
»O čem pa pripoveduješ,« sem ga vprašal, ko mi je ponudil stol in sem ravno hotel sesti.
»O bolezni karakterja,« je s poudarkom povedal in zapičil ognjen pogled naravnost vame.
»O bolezni značaja?« sem ga pogledal s takšnim zanimanjem, da sem pozabil sesti. Sicer pa mi je šinila v glavo misel, da hi stol odmaknil in se vsedel v razdalji, v kateri bi bil brez nevarnosti v slučaju nenadnega napada. Tako sem tudi storil, kajti med tem se tudi on že vsedel.
»Veš, to je snov, katero še nihče ni razčlenil, čeprav delajo  na tem vsi novinarji sveta:... Pomisli, koliko iz-
sledkov že imam!« je položil roko na debelo mapo. »Same analize so to. Zasledoval sem bolezen na različnih tipih od prvih vidnih znakov pa do zadnjega stadija. Poskusil sem to in ono, kako bi se dalo pomagati in beležil učinek...«
»Da,« sem kimal, a kimanje se je nanašalo na neizrečeno misel: »Res je luckast, a s tem se je potrebno sprijazniti.« Spomnil sem se, kolikokrat sem ga že videl na ulici, kako si ogleduje tega ali onega  prebivalca, kot da je na njem izsledil nekaj hudega; kolikokrat sem ga videl v kavarni, ko je vztrajno gledal koga izmed gostov in se kremžil, kot da gleda kugo. Spoznal sem, da je tokrat iskal na teh ljudeh znake tistega, kar imenuje »bolezen značaja«. 
»Veš, prej smo gledali vse rožnato, kot se to vidi skozi prizmo, a v prizmi se lomi svetloba in je vse tako lepo pisano. O lepem in rožnatem je pač lepo pisati .. Pravzaprav to ni tako hudo, pač pa to, da so mnogi postali prepričani, da so njihovi karakterji prav tako rožnati in lepi, čeprav v resnici niso bili takšni. In kako hudo jih je zadelo, ko sem pričel pisati tako, da sem včasih okarakteriziral posameznika v njegovi slabi luči. Zavpil je in še zelo na glas, da je del družbe, ki je dobra in lepa in torej tudi on ne more biti drugačen, hkrati pa je pričel paziti na svoj značaj in spoznavati, da  družba ne more vzeti nase njegove slabosti Pa še drugo...
Ne veš, kako enostavno sem izsledil pravo plat te bolezni. Bilo je pred letom in nekaj meseci, ko so nekateri najbolj vneti novinarji ves žolč zlivali v članke, ki so jih imenovali kritike. Pisali so tako, da so pozabili na vse tisto, kar je lepega in tudi mene se je lotila strast kritiziranja vsevprek. Tako je prišlo, da sem napisal kritiko o delavcu, ki je z zabavljanjem jemal vnemo ostalim v kolektivu in zapisal, da je to plod nerazumevanja časa, da se tako zavestno ruši ugled ljudske oblasti in še marsikaj, kar ni imelo mesta v članku. Toda objavljen je bil le, toda potem se je vnel prepir in kmalu bi imel na vratu sodnijo, vendar se prizadeti na srečo ni razumel na vse velike misli, ki sem jih naštel in je odnehal.«
Premolknil je, a jaz sem se mu primaknil, kajti  njegove poslednje misli so se mi zazdele še dokaj razumne.
»Pred mesecem pa sem grajal moža, ki je bil slučajno funkcionar ene izmed osnovnih organizacij Fronte... Mož je zatajil del dohodka, da se  je lahko ukvarjal s špekulacijo in si je tako znižal narodno  dohodnino. Prikazal sem, da je njegov značaj v resnici drugačen, kot pa ga sam kaže ljudem, in omenil, da je to njegova slabost, da pa hi tako nevarno, da bi ga morali označiti za nepoboljšljivega. Toda namesto da bi priznal, da je v njegovem življenju prevladovala sebičnost, mi je poslal preko uredništva grožnjo, da me bo predal sodišču in je svoje pisanje zaključil takole: »Ker je članek zoper mene lažniv in se ne upoštevaje moje žrtve v času okupacije, zahtevam, da se mi pisca poštno obratno pošlje.«
Zasmejal sem se ob predstavi, kako se v uredništvu trudijo s pakiranjem Marka, da ga pravočasno pošljejo prizadetemu možu, Marko pa je nadaljeval: 
»Premislil sem temeljito, ali nisem napisal kaj. kar je odveč ali pretirano ali kako drugače žaljivo, toda nič takšnega nisem našel, kajti že iz prejšnjih primerov sem videl, kje so moje napake in kaj bi! Zbral sem nove podatke, podrobneje sem analiziral, da možu ni moglo ostati niti najmanj upanja, da se da kaj prebarvati zato, ker pisec morda ni dovolj informiran, pač pa je moral spoznati, da je potrebno pomisliti na to, kako bo v bodočih dneh uporabljal zdravilno vsebino kritike za to, da bo njegovo delo v bodoče teko
vzorno in pravično, da se bo to odražala ne samo na zunaj, temveč tudi na njegovem značaju.«
»Torej se je zdravljenje končalo uspešno?« sem pohitel.
»Kje neki! V tem primeru sem bolezen šele spoznal, kajti možak, ki me je dobro razumel, je poiskal vse, da bi se izmuznil, torej da bi s takšnim načinom nadaljeval. Tudi tistega prelepega mnenja, da je njegov značaj tako lep, kot je bilo včasih rožnato moje pisanje, je bilo v njem še preveč. Zabrenkal je na strune svojega dobrega glasu, upošteval priljubljenost med nekaterimi najbližjimi, morda ni pozabil njihove lahkovernosti do njega in pričel vpiti, da je to sramotenje ljudske oblasti in da je potrebno s takšnim sovražnim pisanjem nehati. Celo toliko je uspel, da so mu njegovi odborniki podpisali protestno pismo. Vrli ljudje so najbrž verjeli njegovemu vpitju ali pa so se ga hoteli iznebiti; mogoče pa je celo sam pozabil, da je le predstavnik ljudske oblasti — to je vsaj lahko trdil, ker je bil član krajevnega ljudskega odbora.«	
»Torej,« sem ga poslušal že z nepotvorjenim zanimanjem.
»Sem posegel po številkah in z matematično točnostjo in uradno priznanimi dejstvi spletel kritično analizo njegovega- značaja in dokazal, da se njegovi tovariši v odboru in tudi ostali, ki mislijo tako kot on trdi, motijo in da je možnost, da še ozdravi le v tem, da temeljito premišljuje o svojem značaju in o vseh dejanjih, ki jih je storil...«
»In potem,«
»Potem je molčal kot grob in verjetno mnogo premišljeval.«
»Do kakšnega zaključka pa si prišel.«	
»O, do enostavnega!« je vstal in zakorakal po sobi. »Da moram mnogo študirati ljudi, spoznavati njihove značaje in napisati o prav vsakem, na katerem vidim najmanjše obolenje značaja v takšni ali slični obliki, tako kot si zasluži. To je popolnoma resnično, brez vsakega olepševanja, poveličevanja ali pretiravanja in potem bom vsem ljudem pri srcu in ko bodo prizadeti spoznali, da imam prav, bodo Še sami prikimali in mi ponudili roko v spravo.«
»Kako to, da nekateri kritiko vzamejo kot osebni napad iz maščevalnosti ali zlobe, kot se je to tebi zgodilo?«
»To je tudi eden izmed slučajev, ki so vredni premisleka« se je ustavil ob meni in se skoraj veselo nasmehnil. »Pomisli na to; ali ni prizadeta takšen, da vse slabosti in slično graja samo takrat, če se hoče maščevati  ali kako drugače škodovati komu...«
»Veš, da sem se odločil za dopisovanje časopisom!« sem vstal še sam in se nasmehnil.
»Zelo lepo!« je vzkliknil Marko. »Toda ne pozabi, da je še veliko lepega povsod in da je veliko lepega tudi v ljudeh, katerim pravim, da so bolani na značaju in da te da sploh veliko lepega opisati samo, če se ne piše zaradi pisanja, posebno ne zaradi lepega pisanja, pač pa zaradi tega, da se ljudem pove, kako kdo kje čuti in zakaj tako čuti...« mi je hitel pripovedovati. »Sicer pa se mi zdi, da z menoj nekaj ni bilo vse v redu, kot bi bil bolan in sem čakal, da prideš in me poslušaš. Tudi jaz bom še veliko napisal!«
Odšel sem in prijetno mi je bilo ob mislih na prijatelja, o katerem sem prej tako slabo sodil. Se bolj prijetno pa mi: je bilo takrat, ko sem zopet po dolgem času prebiral enega izmed prijetno pisanih njegovih člankov...
Doličarjem v pojasnilo
„Dne 19. t. m. je gostovala zdravstvena ekipa, ki  slika po vaseh ljudstvo (fluorogra-fira). Mi se  sprašujemo, na kom je krivda: na ekipi ali pa KLO funkcionarjih, da je toliko godrnjanja med ljudstvom. Gre za denar, ki so ga  pobirali pri pregledu. V ostalih vaseh so pobirali, po dva din od osebe, a pri nas so še poleg tega po deset din od družinskega poglavarja. Če si vprašal, zakaj toliko, so odgovorili, da za kosilo ekipi. V drugih vaseh so prav tako imeli kosilo, kdo pa jim je tam plačal? Funkcionarji KLO so dobro izračunali, da je v Doliču in Matjaševcih okrog 220 hišnih številk in na vsako 10 din, pomeni, da so zbrali 9200 dinarjev. Za pet članov ekipe preveč, višek pa za njihovo naporno delo, da si privoščijo, kak napitek in razvedrilo."
Morda še je pripetilo slično kot v Doliču, tudi v kateri drugi vasi, zato objavljamo pismo bralcev iz Doliča v celoti. Takoj v začetku je potrebno opozoriti na ton pisma, ki predvsem ob koncu prizadeva ekipo, ki ni prizadela. Vsekakor vlagajo člani ekipe veliko truda v svoje delo in jim pripada tudi razvedrilo in napitek, s katerim pa ne obremenjujejo nikogar drugega kot sebe. Drugače pa je z zbiranjem prispevkov za njihovo kosilo. Kosilo so jim dolžni preskrbeti Krajevni ljudski odbori, katere obiščejo in tako bi moralo biti tudi v Doliču. Ni zadeva ekipe kako pride do tega, da dobijo od KLO hrano, temveč funkcionarjev KLO, zato so z denarjem, ki je bil zbran za kosilo, razpolagati funkcionarji KLO, a ekipa, je prevzela samo prispevek po dva din od osebe, kar zbirajo za teden: borbe proti TBC. Fluorografiranje samo pa je brezplačno, o čemer smo že obvestili prebivalstvo pred akcijo. Koliko je stalo kosilo in ali je ostalo kaj od zbranega denarja, ga je potrebno spregovoriti na prvem zboru volivcev, kjer so funkcionalni KLO dolžni odgovoriti volivcem na vsa vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo. Morda pa bi
pojasnili tudi to, ali ni bilo, mogoče preskrbeti kosila za pet ljudi tudi kako drugače, na primer tako, da bi nekaj gospodarjev žrtvovalo hrano, kar jih ne bi mnogo oškodovalo, tako bi bilo pozneje mnogo lažje obračunati na podlagi vložene hrane in Verjetno nebi bilo takšnega godrnjanja. Na vsak način, pa je tudi najmanjše nezadovoljstvo potrebno s primernim pojasnilom odpraviti
PIONIRJI SO TABORILI V GORNJI LENDAVI
V poslopju Nižje gimnazije v Gornji Lendavi je taborilo 50 pionirjev, ki so prišli iz raznih Vasi murskosoboškega okraja. Zbrali so se 17. julija in so v prijetni okolici, med igro. zabavo in 'počitkom preživeli tri  tedne ter si pridobili novih moči za prihodnje šolsko leto.
DOBER PREDLOG
Srečali smo se v brivnici tov. Kirala.
dn: »Se vse premalo propagandnega dela je med društvi.«.
Jaz (pogledam na stenčas ZB v kotu pod oknom): »Seveda tu je jasen dokaz.«
On: »To ni noben dokaz, kajti to je že prišlo iz mode.«
Jaz: »Potem pa ga dajmo na ODPAD!«
On: »Ni vredno truda, papirja skoraj ni, steklo? Les je tudi že neuporaben za kaj drugega...?«
Jaz: »Potem pa v muzej, saj je v Soboti ali ga morda ni več, so ga dali na. ODPAD, ker je iz mode?«
POUČNO '
Markec je sedel za mizico ih pihal skozi dobro prekuhan makaron. Sestrica: »Markec, ne jej več makaronov! Zbolel boš zaradi prepiha v želodcu!«
EN POPOLDAN MED KRAMAROVSKIMI ZADRUŽNIKI
Kramarovska zadruga je ena izmed najstarejših zadrug v Prekmurju. Ustanovili so jo novo naseljeni kolonisti ta koj prva leta po osvoboditvi. Ražkosana in slabo obdelana polja, opuščene vasi in prazni hlevi, nevešči ljudje.— to so bile težave, ki so osamljeno kramarovsko o zadrugo prva leta zavirale pri njenih uspehih. Sčasoma pa so zadružnim s pomočjo okrajnega agronoma začeli bolje gospodariti. Danes je zadruga v Krama rovcih že toliko gospodarsko in politično okrepljena, da predstavlja zdravo žarišče naprednega zadružništva na skrajnem obmejnem predelu
Prvi dnevi avgusta. Sonce že več dni bogato razsipa vroče žarke po položnih rebrih kramarovskih polj in sadovnjakov Sredi nepreglednih kopic požete pšenice in rži se pode štiri razpenjene vprege. Tu so mladi Zagorc, Lipovnik in še kopica drugih mladih ljudi, ki nalagajo snopje. Že nekaj dni vozijo visoko naložene vozove v dolino. Globoko pod njimi poje bencinski motor, ki že dober teden poganja hropečo mlatilnico. V zadrugi Kramarovci mlatijo. Vse je ovito v oblak prahu, ki seda na okoliške strehe, na ljudi in živino. Na simetrično zgrajeno oslico se visoko zaganja elevator in nadomešča kopico delavcev. Letos imajo prvič to reč, zato so kar ponosni na njo. Pri vrečah je Žarko. Ljudje ob slami tu in tam zapuščajo delo in pohite k tehtnici.
»Teče?« Žarko samo zadovoljno prikima in nastavlja novo vrečo. Pridelek je dober, rž daje 10, pšenica 14 mc na ha. Računali so več, pa jih je ukanilo deževje ki je zavrlo cvetenje rži. Kljub temu so z letino kar zadovoljni. Pridelek jim obeta pošten kos kruha. Tega pa kmetje kot zasebniki v Kramarovcih niso imeli nikoli. Ilovka je bila skopa ter je dala kruh le v najboljših letinah. Seveda je tudi zaostalost imela svoj delež. Zato pa zadružniki zadnja
lete krepko obračunavajo. Združili so parcele, zemlja dobiva gnoj, stroji se umikajo ročnemu delu.
Opoldne je. Ljudje posedajo ob oslici' v slamo in zajemajo obilen grižljaj. Brigadirji prinašajo hladno pijačo. Malo pokramljajo in delo je zopet v polnem razmahu.
Razkropljena vas z napol razpadajočimi gospodarskimi poslopji na prvi pogled ne dajo videza zadružnega gospodarstva. To je dediščina preteklosti. Kaj boš tu naredil. Zgradbe so stare, nepraktične in ne odgovarjajo novim potrebam. Zato jih popravljajo le v najnujnejših primerih. V načrtu imajo novo naselje, ki bo zgrajeno, in prilagojeno sedanjim potrebam zadružnikov. Trenutno grade najnujnejša gospodarska poslopja. V Ocinju so zgradili večji hlev za 100 glav. Zadružniki piro pozabili niti silosov, ki se dvigajo za poslopjem — to je krma v zimskih mesecih. Le vode jim primanjkuje. Te je sicer dovolj po okoliških  potokih, le speljati bi jo bilo treba. Zato so se že pred leti obrnili na ministrstvo za kmetijstvo. Tam so jim obljubili pomoč Ta leta so izvršili tudi več adaptacij ter tako za silo rešili pomanjkanje  prostorov za živino. Pri gradnji
novega svinjaka pa se je ustavilo. Zmanjkalo je materiala, pa tudi polja so zahtevala delovno silo. »Po mlačvi bomo pošteno prijeli!« pravi knjigovodja Svetina, ko se sprehaja s pogledom po napol pokriti strehi. Ve, da so svinjaki zadružnikom potrebni kot le kaj. Svinj imajo manj kot goveje živine,
Tahko pa bi jih imeli vsaj enkrat toliko. Spodaj, kjer so končali z adaptacijami, bodo postavili tri velike silose.  Silaže bo več kot dovolj, polja so« bogata koruznice in detelje.
Zadružniki v Kramarovcih imajo velike načrte Postopoma hočejo postaviti na glavo sedanjo strukturo zemljišč. Vinogradništvo, sadjarstvo in živinoreja, to so gospodarske panoge, ki bodo sčasoma izpodrinile žitarice in podobne kulture. Zaenkrat se pripravljajo na nov nasad vinograda. Lani so plačali delovni dan 90 din, letos računajo več. Knjigovodja Svetina je dober gospodar in še boljši evidentičar. Pravi, da je
zadruga doslej gospodarila ie z lastnimi sredstvi. Nekaj Je vrglo mleko — tega oddajajo dnevno 50 litrov — nekaj izkupiček od jajc, več pa od vina in jabolčnika — tega so prodali za 600 tisoč din. To je lep denar. Seveda tu je še oddaja prašičev in obveza v žitu, potem pridelek krompirja in koruze.
Pridelek sena so imeli rekorden, od 88 tisoč kilogramov, kolikor so ga planirali, so ga dejansko dobili 133.000 kg, tako da živina letos ne bo stradala krme. Razen tega imajo lepo lucerno, ki obeta letos že tretji pridelek. Tu in tam jim tudi kaj izpodleti Kdo bi jim tudi zameril — zemlje imajo nad 250 hektarov, strokovnjaka pa nobenega Ob takih prilikah se nepričakovano prikaže stari znanec, agronom Šiftar ter jim pomaga iz zadrege. S tem so si že dobri prijatelji. Ne pozabijo, da so pred leti ravno z njegovimi nasveti postavili zadružno gospodars vo na noge. Tedaj so se tu in tam tudi sporekli
z njim, pozneje pa so le dognali, da je imel prav. Od tedaj jih redno obiskuje, sicer zadnje čase bolj redko. Ob takih prilikah s predsednikom Težakom prepešačita ves zadružni svet podolž in počez ter se pogovarjata o novem kolobarju, o vinogradih, o sadovnjakih, ki bo jih treba obnoviti, in še o nešteto rečeh, ki jih bo treba še urediti v zadrugi. Potem se vsedeta na hribu pod kak oreh in opazujeta skomasirane parcele. Pred leti je bilo tu sto in sto drobnih parcelic, mejnikov in vse mogoče navlake, danes je vse to skoraj izginilo. Ostale so nepregledne parcele, po katerih se poganja stroj. Ljudje opuščajo stare nazore in se oprijemajo novih.
Sonce je že zdavnaj za hribom sv. Ane, ko se konča delo pri mlatilnici. Prašni in od potu prepojeni ljudje trudno sedajo v slamo in se pogovarjajo o delu, ki ga predvidevajo za naslednji dan. Vsak dan se poraja toliko novega, v ljudeh je sila in volja do dela, do novega življenja. Imajo tri brigade, zadružniki so kot ena družina, težko bi bilo po teh letih iti narazen. Na to ne računa nobeden v Kramarovcih »Kdor pa arčuna na to, je špekulant ali lenuh,« pravijo zadružniki v Kramarovcih. Tudi o politiki se radi pogovore, vsak pove svoje misli, vse pa se čudno ujemajo. Tako je tudi prav. V ljudeh je zavest do dela, do svoje zadruge, katera« jim je omogočila dostojno življenje. Tako tečejo pogovori pozno v noč. Nato odhajajo po položnih rebrih na svoje domove nabirat svežih moči za jutrišnji dan.
Trstenjak Lojze
Novozgrajeni hlev kramarovske zadruge
Murska Sobota, 9. avgusta 1951
»LJUDSKI GLAS«
Stran 5
Toča je poškodovala
trsne nasade
Na področju ljutomerskega in radgonskega okraja je zadnje tedne pogostokrat padala toča. Zlasti v vinogradih je občutno zmanjšala vinski pridelek. Posledice bodo otipljive v jeseni, ko bo v sodih manjkalo na stotine hektolitrov žlahtne kapljice.
Toča je povzročila občutno škodo na vinogradniškem pasu od Žerovinske železniške proge, preko Radomerščaka, Cerovca, Ivanjkovec do Svetinj, koder je šlo po vodi blizu 50 odstotkov vinskega pridelka. Med oškodovanci so tudi zadruge v Ivanjkovcih, Ljutomeru, Lukavcih, Stari-novi vasi itd. Najbolj je prizadela vinograde v Cerovcu, kjer
je uničila nad 80 odst. grozdnega nastavka.
Posebna komisija ugotavlja nastalo škodo, ki gre v milijone. Privatniki in zadružniki se bodo večidel opomogli z zavarovalnino, dočim so zadruge le delno zavarovale svoje posevke in trene nasade. 	-ks
MARIJA ZALAR — NEUTRUDNA PROSVETNA DELAVKA
Pred nekaj meseci je prišla na Kog upokojena učiteljica Marija Zalar. V Kogu je službovala kot učiteljica v stari Jugoslaviji in se ji je kraj tako prikupil, da se je vrnila. Čeprav je po dolgih službenih letih upokojena, ni prišla počivat, ker še vedno dela in ustvarja. Z njeno pomočjo je zaživela dramska skupina, začela je delovati godbena sekcija in knjižnica. S skromnimi sredstvi je ustanovila pevski zbor, v katerem je največ mladincev. Na proslavi desete obletnice OF je s svojim zborom prvič javno nastopila. Kljub nekaterim pomanjkljivostim je zbor dokaj dobro zapel več pesmi. Proslava Dneva vstaje, je vodila sama, ki je dobro, uspela. Kljub - literarnemu delu, predvsem pesništvu, najde čas za delo z organizacijami in ljudmi. Tako žrtvuje svoj počitek za vzgojo ljudstva.
Sama se je v nesrečo zakopala...
Posestnik Kralj Janez iz Precetinec pri Mali Nedelji je rad ljubimkoval z vdovicami. Zahajal je celo k neki ženski v Logarovce. S postranskim veseljačenjem je prišel navskriž s svojo ženo Ano, ki je bila prikrajšana zakonske sreče, Med zakoncema je prišlo do medsebojnih prepirov in obračanavanj, ki se je žalostno končalo 8. julija t. 1. ob . 12. uri.
Gospodinja Ana je namreč zažgala gospodarsko poslopje s skednjem in hlevom. Ogenj je poslopje spremenil v kup ruševin. Zgorelo je par stotov sena in več komadov kmetijskega inventarja. S požarom nastalo škodo cenijo nad 150.000 dinarjev.
Požigalkino gospodarsko poslopje je bilo zavarovano, vendar ji zavarovalni zavod škode, ne bo povrnil, ker jo je z nepremišljenim požigom sama povzročila. 		-ks.
V	Murski Soboti imamo zelo lepo
nogometno igrišče m pa njem gledamo
čestokrat zelo zanimive borbe med domačim moštvom in ostalimi  klubi Slovenije, toda uprava kluba je pozabila na to, da ji mnogo zaslužka splava po vodi zaradi tega, ker so si pogumnejši. gledalci naredili brez njenega dovoljenja posebne vhode v razmajan in poškodovan plot o tem, da bi bilo dobro ta plot, ki več ne služi svojemu namenu, popraviti, so govorili na letošnjem občnem zboru in sprejeli tudi ustrezni sklep, toda stanje se s tem še ni spremenilo, kajti sklep je očividno ostal na papirju. Zastonjkarji se upravi kluba za to najlepše zahvaljujejo.
V	Poljčanah so še nedavno srečali soboški odbojkaši s poljčanskimi. Odbojkaško sekcijo tvorijo mladi odbojkaši, katerim je to prvi nastop. Kljub temu, da niso dolgo sistematično trenirali, so dosegli uspehe, katerih nismo pričakovali: Prvo moštvo in tudi drugo je premagalo domačine in sicer prvo z rezultatom 3:1 in drugo z rezultatom 3:2 Najboljši so bili Papič Goljevšek in Bencik. Prva dva sta poleg tega še vneta plavalca, a Bencik je aktiven nogometaš, kar je še posebej za pohva-
liti.
ŠPORT
NOGOMETNO MOŠTVO SOBOŠKIH KOVINARJEV TRENIRA
O delovnem kolektivu kleparske delavnice v Murski Soboti je bilo že večkrat mnogo govora; vsakdo ve, da je eden najboljših kolektivov v okraju, da je dobil za kvalitetne in številne izdelke že tudi republiška priznanja in nagrade, toda malokdo ve, da tudi na drugih področjih zelo živahno dela in da so fantje zelo podjetni in iznajdljivi, a tudi upravni odbor je zelo uvideven. Pred nekaj tedni je upravni odbor podelil kolektivu 10.000 dinarjev in s tem ustregel njegovi želji: omogočiti nakup kopalk in dresov. Žal je bilo to nekoliko premalo, zato so naprosili za žico in jo dobili, ter kmalu pričeli z izdelavo nagobčnic za krave, ki jih prevzame Okrajni magazin in tako so prišli do kopalk. Nekako tako bodo nabavili tudi drese, a med tem vztrajno trenirajo, kjer pač slučajno najdejo prostor, kajti nogometni klub jim ni odobril treningov na igrišču kluba.
To pa še ni vse, pripravljajo se tudi na izlet in sicer v Majšperk. Ta izlet jim bo omogočil s svojimi prispevki upravni odbor v sodelovanju z blagajnikom sindikalne grupe, ki bo imel v rokah seveda odobritev odbora. To bo za razvedrilo, kajti nekaj izletov zaporedoma v prekmurske vasi je bilo delovnih in sicer v Križevcih, Tešanovcih, Fokovcih in Prosenjakovcih. Morda pa bodo v kratkem šli tudi v Gornjo Lendavo na takšen delovni izlet.
V nedeljo 12. avgusta se začne jesenski del nogometnega tekmovanja poverjeništva M Sobota. Razpored za 12. avgust je sledeč:
Ormož je prost.
Panonija — Rakičan v Gaberju ob 16. uri (Ambrož). 
Nafta — Ledava v Lendavi ob 16. uri (Vrenkar). Mladost — Elan v Centibi ob 16, uro (Gal Ladislav).
Razpored za 19. avgust:
Mladost je prosta.
Elan — Nafta v Radgoni ob 16. url (Trojner). Ledava — Panonija v Murski Soboti ob 10. uri (Perkič).
Rakičan — Mura v Murski Soboti ob 15. uri (Hakl). 
Tekma Mura — Ljutomer in Ljutomer —Ormož se bo odigrala naknadno, ker je Ljutomer prosil za prosti čas.
Opozarjamo vse klube da, poverjeništvo ne verificira igralce. Vsako verifikacijo naj urede z Nogometno zvezo Slovenije v Ljubljani, Likozarjev provizorij. II Na poverjeništvo pa se naj samo prijavi igralce za evidenco, kakor so bila dana navodila v Ljudskem glasu pred 20. junijem.
Tekma Ormož — Ledava iz 4. kola se verificira 3:0 p. f. za Ledavo, ker je pri Ormožu nastopil neverificirani igralec Atanasko Miličkovič,
Disciplinski odbor poverjeništva je kaznoval sledeče igralce:
Ladislav Vöröš, član Panonije, po členu 25 DP (žalitev sodnika) s 3 meseci prepovedi igranja, Otežilna okolnost. ker je ha dveh tekmah žalil sodnika. Pravico nastopa ima 17. septembra 1951.
Ladislav Sotočan, član Panonije, po členu 25. DP z 2 mesecema prepovedi nastopa. Pravico nastopa ima 8. septembra 1951.
Vse moštvo Panonije se kaznuje s strogim ukorom.
Dionizij Sinic, član Ledave, po členu 32. DP s 6 tedni prepovedi igranja. Pravico nastopa ima 26. avgusta.
Franc Sinic, član Ledave, po členu 32. DZ z 2 mesecema prepovedi nastopa Pravico igranja ima 24. avgusta.
Emauel Štoki, član Ljutomera, po členu 25. DP z 2 mesecema prepovedi igranja. Pravico nastopa ima 8. septembra 1951.
Vsi klubi, katerih člani imajo začasna potrdila od NZS. naj iste s prilogo 20 din takoj zamenjajo za legitimacije pri NZS Potrdila so neveljavna, kar je razvidno v Nogometnem vestniku št. 27 od 14. avgusta 1951.
Tekma Rakičan — Panonija se verificira 3:0 p. f. za Rakičan, ker je Panonija predčasno zapustila igrišče.
NOGOMETNI TURNIR V MURSKI SOBOTI
TD Rakičan je priredilo 5. avgusta na igrišču NK Mure v M. Soboti nogometni turnir, na katerem so sodelovali sledeči nogometni klubi: Rakičan. Ljutomer, KNOJ in Mura II. Povabljeno je bilo tudi moštvo Elana iz Gor. Radgone, ki se pa turnirja iz neznanega vzroka ni udeležilo.
LJUTOMER : KNOJ 7:1
Prvi sta se pomerili na zelenem polju enajstorici Ljutomera in KNOJ. Zmagalo je t visokim rezultatom moštvo Ljutomera, ki je bilo ves čas igre v precejšnji terenski premoči. Pri moštvu KNOJ je predvsem odpovedala ožja obramba, ki m predstavljala resne ovire za napadalno vrsto Ljutomerčanov. Tekmo je vodil Andrejek.
MURA II. : RAKIČAN 1:0
Kratkotrajni naliv je nekoliko pokvaril igrišče, kar je v začetku vplivalo tudi na igro. Igra sama ni bila lepa. Obe moštvi sta igrali ostro, kar je prehajalo tu in tam tudi v grobost. Obe enajstorici sta imeli več prilik za dosego gola, vendar iste napadalni igralci niso vedeli izkoristiti, kajti strelca na gol ni bilo. Ker se je igra v določenem času končala brez gola, je bila podaljšana 2x10 minut Ko je že izgledalo, da se bo tudi v tem času končalo brez gola, je v predzadnji minuti Norčič iz 11-metrovke dosegel edini gol in s tem zmago Mure II. Tekmo je vodil Flisar, ki je pa imel težko stališče, zaradi precej ostre igre. Napravil je sicer nekaj manjših napak, kar pa ni vplivalo na sam- potek bi rezultat igre.
KNOJ : RAKIČAN 4:0
Tretjo tekmo sta odigrala premaganca za tretjo oziroma četrto mesto. Zmagalo je s visokim rezultatom moštvo KNOJ. vendar bi reznltat bil lahko še višji, če bi imeli v napadalni vrsti vsaj še enega dobrega strelca. Igralci Rakičana so bili utrujeni le od prejšnje tekme in se tako niso mogli uspešno zoperstavljati svojemu nasprotniku.
MURA II. : LJUTOMER 1:0
V	finalni tekmi sta se pomerili moštvi Mure II. in Ljutomera. Zmagalo je zasluženo moštvo Mure in tako osvojilo prvo mesto. Igra sama je bila lepa in zanimiva. Prvi del igre je potekel v rahli terenski premoči Mure in se je končal brez gola, čeprav sta napadalni vrsti Mure in Ljutomera Imeli nekaj prilik, da bi zatresti mrežo svojega nasprotnika. V drugem delo igre je razen zadnjih minut igre prevladalo na igrišču moštvo Mure. Edini gol je dosegel Šoštarec.
V	moštvu Ljutomera se je odlikoval posebno vratar, ki je ubranil nekaj izredno nevarnih strelov, med drugim tudi l1-metrovko. Dobro je igrala tudi obramba in krilska vrsta, posebno srednji krilec. Napadalna vrsta pa se ni uveljavila. Moštvo Mure II. je kot celota dobro igralo, posebno tehnično precej bolje kot nasprotnik. Ni pa bilo strelca na vrata, ki bi vedel to premoč tudi prikazati v golih. Igro je dobro vodil Vezjak.
Najostreje pa je treba obsojati igralca Rakičana, ki je fizično napadel sodnika po končani tekmi med Muro in Rakičanom. Vsekakor to svoje dejanje ne more z ničemer opravičiti. Krivda za izpade na igriščih pada brez dvoma na samo vodstvo poedinih nogometnih klubov. Upamo, da smo to zadnjič videli na soboškem nogometnem igrišču in bo vodstvo Rakičana znalo izločiti iz svoje srede take igralce.
„J. J. Kaufman" v Radgoni
Jaka: Dolgo je že od tega, odkar je odpotoval,
Matijek: Kdo neki? 
Jaka: Mar ne razumeš? Gospod J. J. Kaufman vendar.
Matijek: Saj res! Jaz pa sem mislil, da je še v Radgoni. Glej blešpep napis na poslopju radgonskega KLO!
Jaka: Veš prijatelj, remontno podjetje v Radgoni je bilo menda lani nerentabilno, pa se zdaj boji še večje nezgode... Varčuje z apnom. Zdaj si lahko razlagaš, zakaj je ostanek okupacije v napisu še vedno aktuelen?	ks.
SMOLA
Pred skladiščem »Žitofonda« pred kupom deščic za zbijanje zabojev za izvozno, sadje, ki so last podjetja »Sadje-zelenjava«. 
»Čuj, zakaj pa ne preselijo vse te deščice in deske drugam, ko so to obljubili?«
 »Mogoče čakajo na odločbo stanovanjskega urada. Pomisli, blizu dva vagona je tega, skoraj pol pa na dežju in soncu.«
»Če je tako, pa imamo smolo, kajti to bo še dolgo trajalo.«
»Kaj pa, če bi prodali?«
»Potem bi pa imeli smolo oni, ker ne bi imeli kaj prevažati.«
	ZAHVALA
Tem potom izrekamo toplo zahvalo vsem množičnim organizacijam, posameznikom, zadrugam, podjetjem in ustanovam, ki so nas podprle  z materialom, prostovoljnimi prispevki in uslugami pri gradnji spomenika padlim borcem in žrtvam NOB v Ljutomeru. Posebno se zahvaljujemo OK KPS, OO OF in OLO za izkazano skrb pri tej akciji.
Okrajni odbor Zveze borcev NOVJ v Ljutomeru
OBJAVA
Ravnateljstvo gimnazije in učiteljišča v Murski Soboti obvešča, da bodo vsi popravni, razredni in privatni izpiti 1. septembra Ob 8. url pismene naloge. Za dijake, ki ne pišejo nalog, začetek popravnega izpita bo ob 8. uri.
3.  septembra bo pismeni izpit za višjo gimnazijo ob 8. uri (popravni in naknadni).
istega dne začetek pismenega dela mature.
Prošnje za polaganje popravnega izpita za višjo gimnazijo je poslati ravnateljstvu gimnazije do 20. avgusta. Dijaki, ki bodo opravili popravni izpit čez 3. razred, vložijo prošnja, po končanem popravnem izpitu.
Prošnje za polaganje popravnega izpita za višjo gimnazijo, ki bodo prišle po 20. avgustu, se ne bodo upoštevale.
Vsi prej navedeni razglasi v zvezi s popravnimi, razrednimi, privatnimi, sprejemnimi izpiti za višjo gimnazijo in z maturo se s tem preklicujejo.
MESTNI KINO V MURSKI SOBOTI predvaja od 9. do 12. avgusta ameriški film »Škotska kri« in od 14. do 16. avg. ameriški film »Plinska luč«.
Sprejmemo več mizarskih pomočnikov, soboslikarjev, čevljarja, mehanika, ključavničarja, elektroinstalaterje in tapetnike ter pomožna delavca za elektroinstalacijo. Prav tako se sprejmejo vajenci za mehanično, soboslikarsko in krojaško stroko. Prijave sprejema: Uprava mestnih obrtnih storitvenih podjetij, Murska Sobota. Titova ulica 8.
Razveljavljam ukradeno osebno izkaznico štev. G-0094198, reg. štev. 12288 na ime Magyar Avgust, M. Sobota, Slomškova 11.
POZIV
Z ozirom na odločbo OLO I0 Mursko Sobota z dne 28. julija 1951 štev. 9488/1-51 je prešlo Okrajno podjetje za odkup živalskih proizvodov v Murski Soboti v likvidacijo s 1. avgustom 1951. Zato se pozivajo vsi morebitni upniki, da prijavijo svoje terjatve najkasneje do 30. avgusta 1951 likvidaciji, ker «e iste po tem roku ne bodo več upoštevale.
Obvestilo
Obveščamo Vas, da smo s 1. julijem 1951 prevzeli od Slovenija-avtopromet — »SAP« Maribor redno kosovsko progo za prevoz kosovnega blaga na relaciji  Maribor-Murska Sabota-D. Lendava in obratno. Prevoze izvršujemo solidno in kulturno ter se za naročila priporočamo. Naš zastopnik v Murski Soboti je tov. Pintarič Ludvik, telefon štev. 59.
Mestno prevoz, podjetje »Transport«
Maribor, Meljska c. 16.
Telefon št 24-40
Krojači pozor!
Obveščamo vse krojače, šivilje ter sorodne obrtne krojaške delavnice, da imamo na razpolago dober navdarek (Heftwolle) proti zamenjavi za krojaške odpadke vseh vrst Srene volno itd. Odpadke plačujemo po najvišjih uradno določenih cenah. Odkup se vrši pri »Odpadu« dnevno od 6. do 14. ure, telefon 21-17, Maribor, skladišče, Dravska ulica 12.
POZOR!
»Jugopetrol« Poslovalnica M. Sobota opozarja potrošnike maziv in mazivnega olja, da si lahko v naši prodajalni v Štefan-Kovačevi ulici (nasproti bivšega Štivana nabavijo v prosti prodaji sledeče blago:
Strojno olje po din 59, tovotna mast din 80, mast za krogljične ležaje din 112, kolomaz din 60, vretensko (prašno) olje din 48, cilindrsko olje za nasičeno paro din 48, bitumen (petrolejska smola) za izolacijo zidov itd. din 15.
Založba »OBZORJA«

je izdala dosedaj dve knjigi
ANTON INGOLIČ ,,LUKARJI"
cena 105 dinarjev, in
 IVAN POTRČ: ,,GORICE"
cena 135 din. — V kratkem Izide knjiga B. TRAVEN: ,,OBIRALCI BOMBAŽA"
Knjige dobite v vseh knjigarnah. Lahko jih tudi naročite po povzetju pri
ZALOŽBI »OBZORJA«, MARIBOR, PREŠERNOVA 1/II
Sreča Vas čaka!
STRELSKA ZVEZA SLOVENIJE, DRUŽINA DOLNJI SLAVEČI priredi 12. avgusta 1951 v Dolnjih Slavečih pri Forjaniču na Travniku
VELIKO TOMBOLO
GLAVNI DOBITKI:
1.	Motorno kolo	7.	Foto aparat
2.	Radio aparat	8.	Žepna ura
3.	Moško kolo	9. 2 prostorninska metra drv
4.	Harmonika	10.	Foto aparat
5.	Štedilnik	11.	2 prašička
6.	Žrebe	12.	Ženski nizki čevlji
Zraven tega so še nad 250.000 dinarjev manjših dobitkov.
Cena tombolski karti 30 din — Kupite Jo lahko v vseh trfikah Murske Sobote in prodajalnah KZ soboškega okraja.
Za jedačo in pijačo preskrbljeno.
CVETOČE KOPRIVE IZ OBMURSKIH VRTOV
Sem tiste vrata človek, ki povsod vtika svoj nos, kjer ni treba. Po domače mi pravijo »vaška klepetulja«, kar pa niti malo ne moti moje radovednosti. Sem odkrit sovražnica birokratov, preganjam hinavščino in laž ter sc družim z zdravo kritiko. V svojo košarico nabiram žalostne in vesele, mične in robate, kakor pač nanese sreča in prilika. — Ta nabrani drobiž danes prvič stresam pred bralce.
Svoje prve poti po obmurskih okrajih ne bom nikoli pozabila. Bilo je v soboto  zjutraj in sonce se je tako prijazno smehljalo, da sem brez besede pograbila za cekar, vzela čevlje v roke in hajd po beli cesti proti Vogričevcem. V zadružni viničariji sem trčila ob starega znanca Grafa, ki je ravno prihajal iz kleti. Mislila sem si: »Ti Graflček, kako to, da si se kar na vinske sode preselil? Mogoče zato, da laže luckaš? Graf že nekaj let stanuje v kleti, kjer ni sodov — s številno družino. Mož je kar zadovoljen, da mu upravni odbor zadruge Vogričevci pri najboljši volji ne more preskrbeti, boljšega stanovanja. Že res, da je nad kletjo prazna zidanica, toda to uporabljajo po zadružnih pravilih sozadružniki, v praksi pa bivši lastniki za prijetne urice ob času trgatve.

 Razhudila sem se nad takim početjem odbora v Vogričevcih in jo mahnila proti Ljutomeru. V Ključarovcih pa so me ponovno zmotili zadružniki z vprašanjem — ali je to prav, da že od novega leta niso prejeli plačila.
Nasvetovala sem jim odkrito besedo na zboru zadružnikov ter pospešila korake.

Prvič se peljem v metropolo Prekmurja. Po razriti soboški kolodvorski cesti  sem jo mahnila v notranjost mesta, da poiščem stare znance. Hodim in iščem zaželeno ulico — a brez uspeha. Postajam ob hišah, da me ljudje sumljivo ogledujejo ter prebiram ulične tablice. Kaj je to za vraga! Doslej sem vedno imela, v slovenščini petko, sedaj pa ne preberem niti besede. Nazadnje se mi je le zasvital naslov: »Grof Szécsényi utca«. Nagonsko sem dognala, da se tu govori o nekih grofih, s katerimi smo že zdavnaj obračunali. Hitim naprej ter zopet čitam, buljim, zlogujem... Pred mano se kopiči grmada tujih ulic z imeni: Mura utca, Cserkész utca, Lendva utca, Szombathelyi utca itd. Hipoma se mi je posvetilo; potne kaplje so mi stopile na čelo...po hrbtu pa mi je zagomazelo. »Pa ne da bi zašla v Madžarorsag?« Odbrzela sem kot strela v glavno ulico, se zaletela v Központimozi« — po domače centralni kino — in zahtevala vstopnice. Pa je možak sumljivo pogledal moje raztrgane čevlje in dejal v pravi slovenščini: »Ste morda prismojeni? Tu vendar popravljamo čevlje!« — In kino? — Kaj kino? Aha, se je nasmehnil možak. Misliš napis... ta je še spomin iz okupiranih dni. Vsaka hiša je pač muzej.
Kamen se mi je odvalil od srca. Na Trgu zmage sem še potipala spomenik, prečitala napise... končno, bila sem le v Murski Soboti in ne čez mejo. Razburjeno sem na polomljeni klopi napisala protestno pismo, — kje je narodna zavest slovenskega mesta... !
Pismo sem zanesla na Okrajno sodišče in vrgla v omaro z napisom: Gyüjtöszekrény (nabiralna omara). Razočaranja pa še ni bilo konec. Na stopnicah pred sodiščem sem opazila, da imam vtrgano krilo ter se hitro napotila proti modnemu krojaštvu Kukel Karolu, ki ima delavnico nasproti sodišča. Pri vstopu v delavnico sem zagledala dve tovarišici za pisalnimi mizami, ki sta me na mojo prošnjo, da bi se mi krilo zašilo, tako čudno pogledali, da sem jo brez pozdrava ucvrla na cesto. Za mano se je oglašalo kričanje: »Bomo ti že dali, krpanje krila. Tu je vendar pisarna kmetijske zadruge!«
Jezeč se na svojo počasno pamet, ki ni doumela, da je y krojaški delavnici pisarna KZ, sem jo ubrala na trg, mimogrede kupila v trgovini sadja in zelenjave »kromper«, tako vsaj piše na ceniku ter še stopila do branjevk in kupila marelice po 100 dinarjev. Pri tem sem se spotaknila ob kamenje in zemljo na tržnici, si izpahnila nogo in se znašla v ležeči poziciji v luži. Ljudje pa so mi povedali, da so to začetki gradnje avtobusne postaje, ki bi morala
biti svojemu namenu predana »po planu« že 27. aprila.
Na pošti sem hotela predati denar, ‘če se ne motim, je bilo to 3. avgusta — 1 minuto pred pol fiesto uro zvečer —. Prijazni uslužbenec pošte pa je pred mojim nosom zaprl okence, rekoč: »Ura je pol šest, ne sprejemamo več denarja!« Hvala bogu, da mi je zaradi birokracije uslužbenca ostal denar za potovanje po Gorički.
V Tešanovcih sem mimogrede vtaknila nos v mladinsko dvorano, kjer je  mala skupina vaških reakcionarjev poslušala smrdljive nasvete emisije iz Budimpešte. Smrad po Informbiroju me je pognal čez tri vasi v Mačkovce, kjer sem v kmetijski zadrugi po oderuški ceni kupila pol kilograma klobas. Z eno sapo sem preletela še dva sosedna vrhova ter se vsa potna vsedla v Lončarovcih na veliki kup blata. Pri podrobnem ogledu blata sem ugotovila nad 30.000 komadov opeke, ki so jo pred tremi leti naredili vaščani za zadružni dom. Dež in mraz pa sta storila svoje.
Na večer, ko se je pripravljalo k nevihti, sem se morala ustaviti v Prosečki vasi. Naenkrat pa plat zvona, gasilski rog in tako vpitje, da bi mrtve zbudil. V Melincih je udarila strela v gospodarsko poslopje. Ker pa so vaščani Prosečke vasi baje že od pamtiveka naglušni, se je samo nekaj mož mučilo z brizgalno. Ta naglušnost pa ob času veselic ob dobri kapljici trenutno izgine. Morda, bo zdravniška veda v vaščanih Prosečke vasi odkrila še zanimiva odkritja skrivnostne bolezni.

 Še isti večer sem po najkrajši poti odšla z Goričkega proti Muri. V Bakovcih,  kjer je svetila luč, sem vstopila v hišo zaradi prenočišča. Brigadir Jablanovec je imel ravno važen »guč« zaradi kolektivnega izstopa iz zadruge. Brigadirju Jablanovcu sem povedala, da naj že enkrat s svojim cincanjem preneha ter se naj raje loti slabega gospodarjenja, da ne bodo zadružniki odhajali za
kruhom na sezonska dela.
Po slabo prespani noči sem odvihrala proti Dolnji Lendavi. Mimogrede sem  se ustavila na ekonomiji Dokležovja, kjer sem zaman iskala knjigovodjo Mesariča. Ta je že V zgodnjih urah žel na zadružnih njivah, menda zato, ker nekateri zadružniki, sredi naj večjega dela hodijo v dnino zasebnim kmetom.
Polja pa imajo res lepa, lepša kot bakovski zadružniki
V Dolnjo Lendavo sem prišla še ravno v času velikega koncerta, ki so ga  priredili številni »regarji in kvakarji« (žabe) iz hvaležnosti do Dolnje-lendavšanov za postavljeno domovanje — mlakuže — na opuščenem, gradbišču zadružnega doma — še iz leta 1948. Po koncertu sem mimogrede obrisala police intervencijske trgovine, ki so bile polne prahu ter se zaletela v vodno zadrugo. Za velikim kupom papirja je sedel starejši človek z očalmi. Pa mi je mož povedal zanimivo zgodbo o šestih tisočih članov, ki že več let ne plačujejo malega zneska za vzdrževanje nasipov. Uspeh kolektivnega odpora je 100 milijonov dinarjev škode v letošnji poplavi. Ob enih sem komaj še ujela avtobus, saj v Lendavi ne dobiš niti za dober denar prenočišča. V Hotizi so me vrabci z družinami povabili v nedograjeni zadružni dom ter mi razkazali svoja brezplačna stanovanja.. Baje za izselitev še ni bojazni, ker odbor za gradnjo zadružnega doma spi spanje pravičnega.
Pri Bistricah sem se poslovila od lendavskega okraja ter se z brodom pripeljala preko Mure, kjer so imeli miting. Brodar pa je bil pijan ko čep. Navadno imajo pijanci dvojni vid, ta pa je bil obratno natreskan. Za prevoz mi je računal 16 dinarjev za enkratno vožnjo. Srečna sem bila, da sem se zopet znašla na domači zemlji. Tako se je končalo moje prvo potovanje po obmurskih okrajih.
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 9. avgusta 1951
SPLIT - pristanišče bodočnosti
(Zapiski izletnika)
Ni točno ugotovljeno, pred kolikimi stoletji je zraslo naselje na področju sedanjega Splita. Izkopanine dokazujejo, da so tam živeli ljudje že v bronasti dobi. V zalivu pri Solinu omenjajo prvo luko ilirskih Dalmatov, stara Grčija pa je v času svojega viška osnovala središče dalmatinske kolonije na področju današnjega Splita.
V	poznejših stoletjih so Rimljani s svojimi 'stotnijami zlomili odpor Dalmatov in se vsidrati v Splitu, ki so ga izkoriščali ne le kot trgovsko in vojno luko, temveč tudi kot oporišče za nadaljnje prodiranje na Balkan. V tretjem stoletju je na tisoče sužnjev, ki so jih Rimljani pripeljali z vseh strani prostranega cesarstva, zgradilo znamenito Dioklecianovo palačo, monumentalno zgradbo s pročeljem v samem morju, okrašeno z dolgo vrsto stebrov. Od tedaj dalje so zgradili Split v notranjosti in okrog palače.
Malo je mest s tako bogato zgodovino, kakor jo ima Split: večno napadano trgovsko središče, središče verskega prodiranja z vzhoda in za pada, mesto bogastva in sijaja, mesto revščine in kuge.
V	najnovejši zgodovini Split ne zavzema mesta, ki mu pripada zaradi njegove lege. V stari Jugoslaviji je zaradi slabih zvez z zaledjem postal drugorazredna luka. Po osvoboditvi pa se Split širi proti Kaštelanskemu zalivu na zapad in proti Omišu na vzhod. Na obalah Kaštčlanskega zaliva in na gričih iznad njega se dvigajo druga za drugo tovarne cementa, tovarna »Jugovinil«, gradbišče nove velike luke in ladjedelnica »Vicko Krstulovič«, prostor med njima je že na mnogih mestih izpolnjen z novimi gradbišči.
In prav zaradi neprestane rasti tvornic, ki teže proti Splitu, raste tudi mesto. Na drugi strani pa terjajo uvoz in izvoz dalmatinske industrije in industrije celotne Jugoslavije, da se Split dogradi čimprej v najvažnejšo luko v srednji Dalmaciji. Liška proga, ki je vezala Split z zaledjem, ni mogla zadovoljiti vseh potreb, zato so zgradili unsko širokotirno progo, pripravljajo pa traso za progo Split—Livno, ki bo povezala Bosno in Dalmacijo. Na ta način bo gospodarski pomen Splita še bolj narasel.
Z izgradnjo nove luke, ki bo prevzela ves trgovski transport, bo izginila iz mesta neprijazna slika, ki jo danes daje edino splitsko pristanišče, preobremenjeno s tovornimi in potniškimi ladjami, z iztovorjenim blagom in s prenatrpanimi prehodi.
Nov predor, dolg 2 km, bo ločil od mesta železniško progo, ki danes zavije v dim in saje celo mesto, saj vozi vlak skozi samo središče Splita. Po istem predoru še bo razvijal tudi cestni promet po 30 m široki cesti proti kaštelan-
skim tovarnam. V načrtu je tudi nova železniška postaja za potniški promet.
Za uresničenje novega načrta so porušili mnogo starih stavb in celih  kompleksov, posebno, tistih, ki so bili močno poškodovani med vojno in ki so zastirali pogled na Dioklecijanovo. palačo. Na tem prostoru je sedaj nov park in številna otroška igrišča. Dograjenih je mnogo delavskih naselij, med njimi pa so veliki nasadi. Zgrajenih je šest večnadstropnih zgradb s 120 družinskimi stanovanji in 4 stavbe s 400 stanovanji za samce. Nove zgradbe se odlikujejo z originalno dalmatinsko arhitekturo. V najlepšem kraju Splita na Firulama, kjer stoje luksuzne vile, se dviga zdaj devet novih zgradb za delavce, v predelih Lovre pa prav tako 12 večnadstropnih hiš za delavce iz ladjedelnic.
Vzporedno z gradnjo modemih objektov pa delajo  v Splitu mnogo za ohranitev zgodovinskih spomenikov, posebno pri obnovi Dioklecianove palače. Razen tega pa so obnovili tudi srednjeveško cerkvico sv. Nikolaja, ki je zanimiva po svoji obliki iz XI. stoletja. V baziliki sv. Evfemije so popravili kapelico Jurija Dalmatinca, najpomembnejšega mojstra stare dalmatinske umetnosti. Razen tega je obnovljena palača rodbine Papalič, ki datira iz XV. stoletja in je zidana v gotskem stilu V njej bo muzej sredi Splita.
Taka je podoba tega mesta z bogato preteklostjo in še z lepšo bodočnostjo, v kolikor si jo človek lahko ogleda v nekoliko dneh bivanja ob našem morju. Mesto, ki je bilo še pred kratkim manj pomembna luka, se razvija v važno središče jugoslovanskega Jadrana.	-pl-
STAROST ATLANTSKEGA OCEANA
Znani švedski geograf prof. Hans Pettersson se je mnogo bavil z raziskovanjem Atlantskega oceana. Skušal je ugotoviti tudi njegovo starost. V ta namen je proučeval debelino plasti, ki so se sesedle na dnu Oceana. Ugotovil je, da se sesede vsakih 1000 let 7 mm debela plast. Tako je prišel do zaključka, da znaša starost Atlantskega oceana 500 milijonov let, torej eno četrtino domnevne starosti našega planeta.
Pariz - srce evropske kulture
Prejšnji mesec je slavil Pariz, ki je eno najbolj obljudenih mest našega kontinenta, svojo 2000-letnico. Mislimo, da ne bo napak, če tudi naše bravce nekoliko seznanimo s tem mestom evropske kulture, z njegovo zgodovino, vlogo in njegovimi zanimivostmi.
Če se danes povzpnemo na najvišjo vzpetino Montmartra, lahko vidimo približno ono, kar je leta 1609 videl Vassalieu inženir Henrika IV., ki je na tem mestu risal perspektivni načrt Pariza. V času tega vladarja je Pariz cvetel v bogastvu,  blagostanju in lepoti Današnji Pariz se mnogo razlikuje od takratnega vendar je v bistvu ostal isti. V veliki dolini, označeni na načrtu, je bilo korito reke mnogo širše, kakor je današnja Seine. Otoki v sredini reke so ostali vendar le dva, namesto sedmih V tej dolini so bile velike bitke. Cezar pravi, da je prišel in zmagal. Zmagovalci, ki so s seboj prinesli latinsko kulturo, so se na selili na levi obali reke, sredi žitnih polj in vinskih trt ter ustvarili tako  lepo mesto, da ga cesar Julijan nikakor ni mogel pozabiti, ko ga je moral zapustiti. Prišli so barbari in zažgati ter uničili krasno mesto. Meščani so se zatekli na otok in na mestu, kjer zdaj stoji veličastna cerkev Notre Dame, so zgradili utrdbe, ki so bile na tem mestu skozi stoletja. Počasi se. je mesto spet razširjalo na obeh obalah reke in prvi pariški kralj Filip-Avgust je okrog njega zgradb velike utrdbe V času kralja Charlesa IX. pa so začeli graditi današnji Pariz.
Pariz se je nato v dobi svojega razcveta v kratkem času razvil v »srce evropske kulture« Iz vseh predelov sveta prihajajo sem slikarji, pesniki in pisatelji, komponisti in ostali umetniki, da zbirajo doživljaje v tem mestu tisočerih obrazov in da se uče od svetovnoznanih mojstrov
preteklosti, in sedanjosti, ki jih v Parizu ni malo. Toda ne samo umetnost, tudi znanost je dosegla v glavnem mestu Francije izredno visoko stopnjo. Na svetovnoznanih pariških univerzah, na Sorbonni, lahko srečamo slušatelje vseh narodnosti. Prav tako pa je Pariz tudi zbirališče vseh političnih emigrantov.
Lepota Pariza slovi po vsem svetu. Velika umetna jezera, vodopadi, rastlinstvo, živalski vrt, igrišča in mnogo drugih zanimivosti služi Parižanom za razvedrilo in nedeljske izlete. Že v parkih in na javnih prostorih lahko inozemski obiskovalec občuti, da je prišel v mestu umetnosti. Okoli 600 raznih spomenikov in spominskih stebrov to najlepše dokazuje.
Pariz ima na obeh bregovih reke Sene zgodovinska poslopja, umetniško delo, s kakršnimi se ne more ponašati nobeno drugo evropsko mesto! Dolge in razmeroma široke ulice križajo v ravnih črtah vse mesto, tako da se tujcu ni težko orientirati. V tem ogromnem kamnitem morju, ki ima samo 160 najvažnejših trgov, pa je mnogo cvetličnih nasadov. Najveličastnejši med njimi je Bois de Boulogne, ki se razprostira na površini 848 hektarov!
Da bo Pariz igral svojo vlogo tudi v bodočnosti, je že poskrbljeno. Narejeni so ogromni načrti, po katerih se bo še razvijal v širino in v višino V načrtu so nepregledne široke ulice, ogromne stavbe in podzemske avtomobilske ceste ... Danes, ko se še celijo rane vojnih upostošenj, se ne more trditi da bodo ti načrti uresničeni za nekoliko mesecev ali v bližnji bodočnosti, vendar Parižani upajo, da se bodo njihovi vnuki že vozili z avtomobili na atomsko energijo po široki avtomobilski cesti, trideset metrov pod pariško podzemsko železnico
Morda bo kateri zgodovinar, zaljubljen v stare papirje in slike, žaloval za srednjeveškim Parizom, ki je imel več zraka in zelenja, toda večina današnjih ljudi, Francozov in tud inozemcev, ceni današnji Pariz, mesto, ki je rastlo skozi burna stoletja in se razvilo v mesto svetovne kulture.
SVETEČI SE AVTOMOBIL Neka angleška tvrdka, ki izdeluje avtomobilske karoserije, je obarvala avtomobile s snovjo, ki se ponoči sveti. Če pade svetloba na tako obarvani avtomobil, so na obarvani površini močno odbija. Tako lahko ponoči izredno dobro vidimo bližajoče se vozilo.
NAJMLAJŠI PISATELJ Najmlajši pisatelj na svetu je nedvomno Axel d’Etter iz Ascota, ki je star komaj 7 leti Pred enim letom je izšel njegov roman dogodivščin, ki ima baje zelo velik uspeh tudi med odrasilimi.
NAJMODERNEJŠI FOTOGRAFSKI APARAT
V Ameriki so sestavili poseben fotografski aparat, s katerim lahko fotografirajo iz letala, ki leti s hitrostjo 800 km na uro. Film se v aparatu vrti v nasprotni smeri kakor leti letalo. Posnete slike so zelo jasne. Pravijo, da bodo lahko z novim fotografskim aparatom snemali predmete v hitrosti 4800 km na uro.
NEKAJ ZANIMIVOSTI 0 KORUZI
Polovica vse koruze zraste na svetu v Zedinjenih ameriških državah. Tudi Jugoslavija pridela precej koruze, saj je na svetli na petem mestu. Pred nami so le ZDA, Argentina, Brazilija in Romunija. .
KORUZA JE PRIŠLA K NAM PREKO MORJA Razumljivo je, da imajo ZDA največ koruze na svetu, kajti dokler ni odkril Kolumb novega kontinenta, v Evropi koruze niti poznali niso. Amerika nam je dala koruzo, krompir, tobak, papriko, paradižnike in še marsikaj. Tam je bilo človeško življenje tesno povezano s koruzo. Našli so jo v grobovih davnih ljudstev, ki jih že davno ni več, prav tako pa je bila upodobljena na starih slikah bogov in na starih spomenikih.
Prvi  prebivalci Amerike, Indijanci, sp tako čislali koruzo, da so jo sadili se okrog svetišč ih smeli obdelovati zemljo za koruzo le z zlatim orodjem. Indijancem je bila koruza začetek in konec življenja na zemlji.
POT KORUZE OKOLI SVETA 
Ko so prinesli koruzo v Evropo, so jo najprej gojili le po vrtovih, ko pa so ljudje uvideli, kaj koruza pomeni, se je začel nje zmagoviti pohod okoli sveta, Ob prihodu na Kitajsko so Evropejci našli tam koruzo, ker si je že prej utrla pot preko gora, rek in puščave čez kitajski zid. Njena pot je vse hitrejša in veličastnejša kot pot krompirja. Pomislimo, da je
leta 1492 prišel  Kolumb v Ameriko in da imamo v Evropi že leta 1542 prvo sliko in točen opis koruze v knjigi Leonarda Tuksa. Leta 1573 je kitajski pisatelj Li Shih Chen v knjigi »Pen ts’ao kang mu« točno opisal in narisal koruzo. Zmagoslavna pot koruze je šla tako dalje in ko so prišli belci do neznanih afriških plemen, so tudi pri njih že našli koruzo.
PŠENICA, KROMPIR, RIŽ, KORUZA
Koruza je ena zelo važnih rastlin na svetu. Pred njo so samo še pšenica, krompir in riž. Svetovne statistike, ki pa se lahko zmotijo za nekaj tisoč stotov, pravijo, da so leta 1948 pridelali na vsem svetu 1434 milijone stotov pšenice, 1407 riža, 1310 krompirja, koruze pa 1115 milijonov stotov, ali 111.500 milijonov kg koruze. Prav tako pravijo, da je bilo v tem letu na svetu 2.848,000.000 ljudi. Če bi torej porazdelili po vsem svetu na vsakega en del koruze, bi padlo na vsakega 47 kg. Seveda pojedo v nekaterih pokrajinah več, drugod manj koruze. Koruza sicer marsikje raste, toda izplača se jo gojiti le v določenih toplih krajih.
VSE DELE KORUZE LAHKO IZKORISTIMO
 Od koruze izkoristijo ljudje prav vse: zrnje, steblo, storže, stržen, liste in ličje. Vsa koruza gre v korist človeku, toda človek použije od nje le manjši del, z večino koruze pa krmi svoje domače živali. Seveda tudi doma-
če živali ali pa izdelke iz njih končno človek poje in tako torej vso koruzo v predelani obliki.
KORUZNO ZRNO IN ŠKROB
Oglejmo si koruzno zrno. Prevlečemo je s kožico, pod njo je znotraj mehki in trdi del, spodaj pa kalček ali klica. Kožica je iz celuloze, trdi del je iz trdega škroba, mehki iz mehkega, kalček, iz katerega bo zrastla nova rastlina, pa vsebuje mnogo maščobe. Mehki in tudi škrobov del dasta moko, zdrob in kosmiče. Škrob je mogoče izkoristiti za prehrano In industrijo. Iz njega izdelujejo pudinge, sladke kreme, pa tudi v čokoladi in v raznem kandiranem sadju in Želejih je precej škroba.
Poglejmo še škrob, v industriji. Škrob uporabljajo perice, v tekstilnih tovarnah pa škrobijo platno, da je bolj trdo. Tudi za papir in razstrelivo je mogoče dobro izrabiti škrob. Lahko ga spremenimo v dekstrin, kar je nekaj takega kot kruhova skorja, za sladko lepilo na znamkah ali lepilo za plakate. Dekstrin je v raznih sluzih, v kleju, v lepilu za tekstilije in pride prav tudi kot vezilo za umetne ognje. Tudi sirupi so iz škroba, in sicer sirup, ki ga pijemo v zdravilih, v raznih pijačah in jedeh, v sladoledu, in sirupi, ki jih rabijo za izdelovanje čistil za Čevlje.
Iz koruze pa dobimo tudi najboljši sladkor, ki je lahko prebavljiv in ga dodajamo hrani za otroke, za bolnike in sladkor za karamele. Iz
tega sladkorja je tudi mlečna kislina, ki jo predvsem uporabljajo za strojila in umetno svilo.
KORUZNI KALČEK IN NJEGOVA OLJA
Moderna kemija in tehnika* znata delati iz koruznega kalčka olje za solato, za cvrtje in razna zdravila, razen tega pa tudi margarino. Poleg teh užitnih olj izdelujejo tudi Olje, ki ga predelajo v lepilo in barve za tkanine. Deli kalčka pa dajo tudi snov, ki dobro nadomešča gumij, iz katerega delajo radirke, podpetnike in gobe za umivanje. Pa milo, glicerin delajo iz tega olja. Iz glicerina pa nitroglicerin, iz tega pa — dinamit.
LISTI, STEBLA. STORŽI
Iz koruznih stebel delajo papir. Storže uporabljajo kot pluto, iz njih delajo moko za čiščenje kožuhov, prah za poliranje kovin, za odstranjevanje olj s kovin, dobra gnojila, pipe in seveda tudi odlično krmo. Z listi, predvsem z ličjem polnijo Slamnjača in izdelujejo razne cekarje, copate itd. Pa tudi odličen papir, celuloza in nitroceluloza so iz koruznih listov. Lahko pa bi našteli se mnogo izdelkov, pri katerem igra koruza glavno vlogo.
Mogoče bo kateri bravec dejal: »To so pa res zanimive stvari; kdo bi si mislil. Vedno šem menil, da je koruza dobra le za polento, pa za prašiče in kokoši.« — Vidiš, kako se lahko zmotiš o nekom, ki ga ne poznaš!
Kotiček za gospodinje
Kapanje sveč preprečimo, če nove sveče pomočimo za nekaj časa v slano vodo in jih nato na zraku posušimo.
Duh po tobaku v sobi odstraniš, če obesiš na steno mokro gobo, ki vsrkava dim. Dober je tudi kos mokrega platna.
Moški klobuki ne bodo mastni, če vložiš med klobučevino in usnjen trak pivnik ali časopisni papir.
Da te novi čevlji ne bodo pekli, namaži pred uporabo notranjost s špiritom in pusti, da se posuši.
Če položimo v omare nekaj koščkov kafre, se vlaga ne bo prijela pohištva, kajti kafra vsrka vso vlago. Od časa do časa jo je treba premenjati. Kafra je tudi dobro sredstvo zoper molje.
Srebrnino umivaj s toplo milnico. Če je porumenela, dodaj, milnici nekaj amoniaka. Da se bo svetila, jo zdrgni z mešanico alkohola, amoniaka in nekaj praškov Vima.
Sadne madeže odstraniš z belega platna, če pomočiš zamazano mesto za nekaj ur v kislo mleko. Potem blago namili in dobro oplakni.
Mastne madeže odstraniš z dragocenih tkanin s čistim etrom.
Oljnate madeže odstraniš z lesa, marmorja in pološčenega platna, če jih zdrgneš z mešanico 80 g limoninega soka, 400 g lanenega olja in 60 g krompirjevega škroba. Mešanico pripravi v steklenički, ki jo pred uporabo dobro pretresi.
Gradivo k zgodovini Prekmurja
 Še nikdar se ni proučevala preteklost naših narodov v takem obsegu, kakor se to dela danes. Naša ljudska oblast se popolnoma zaveda važnosti proučevanja zgodovine, saj nam zgodovinska znanost kaže, kako je nastala in se razvijala človeška družba. Danes se s podporo ljudske oblasti povsod išče, kopa. raziskuj e; konservira vsak spomeniški objekt, vsaka zgodovinska razvalina. Danes marljivo zbirajo dokumente naše osvobodilne borbe, etnografske, kulturnozgodovinske predmete in arhiva lije. Priznati pa moramo, da v tem oziru. Prekmurje ni na najboljšem. Nujno potrebno je, da se lotimo tega dela tudi v Prekmurju. Prvi znaki so tu; Arheološka sekcija pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani je vzela v svoj program tudi Prekmurje.
Trenutno se bomo omejili, le na važnost zbiranja arhivalij. V Prekmurju so bili bogati grajski arhivi. V gornjelendavskem gradu jo bil še v času madžarske okupacije arhiv, ki je. bil neprecenljive vrednosti za prekmursko zgodovino. Ali obstaja še ta arhiv bi bilo dobro ugotoviti. Izginil je  v času okupacije arhiv bivše madžarske meščanske šole v Dolnji Lendavi, ki nam je nudil verno sliko madžarizacije v Prekmurju. Splošno je znano, da so po prvi svetovni vojni mesarji in trgovci uporabljati dragocene listine iz grajskega arhiva za makulaturni papir. 
Mnogo  dragocenih arhivalij, ki se nanašajo na zgodovino Prekmurja, je v državnem arhivu v Budimpešti, v županijskem arhivu v Szombathelyu in Zalaegerszegu ter v škofijskem arhivu v Zagrebu in Szombathelyu.
Avtorju tega članka se je posrečilo rešiti precej arhivalij — še po prvi svetovni vojni — iz grajskega arhiva v Murski Soboti, ki so danes v Prekmurskem muzeju.
Kako važne so te zgodovinske listine za spoznavanje preteklosti in življenja prekmurskega ljudstva, naj navedem le. listino iz leta 1697. Listina je bila v grajskem arhivu v Murski Soboti. Naslov dokumenta je: Ex originali Conseriptione Anno 1697 ultima Mens. Marty peraeta desumptus. Pisan je v nemščini; izdan v Veliki Kaniži; Listina je nastala torej po odhodu Turkov iz Prekmurja. Vedeti moramo, da so bili Turki gospodarji Prekmurja vsaj v drugi polovici 17. stoletja. Za to trditev imamo več dokazov. Že leta 1641. je Hasan paša, poveljnik Velike Kaniže, pozval Prekmurce, da, priznajo turško oblast, drugače jim da porezati ušesa in nosove. Tudi pismi turških veljakov iz Velike Kaniže leta 1652, nalovljeni na občino Martjanci in ref predikanta jasno govorita o turški, oblasti na zemlji prekmurskih Slovencev. Najvažnejše pismeno poročilo v tem oziru pa je listina, ki smo jo prej omeniti in ki vsebuje dragoceno
gradivo za turško dobo v Prekmurju Nudi nam mnogo podatkov o gospo darskih, premoženjskih in verskih razmerah tistega časa, še več, navaja tudi turške zemljiške gospode v zahodnem delu Prekmurja. Tako je bil Boč kor Ispay veleposestnik v Rakičanu, Lukačevcih, Mlajtincih in Noršincih, Oda paša v Tešanovcih, Moravcih, Predanovcih, Pužavcih, Polani, Sata
hovcih, Krogu in Bakovcih; Črni a g a v Vučji gomili, Lakašovcih (mogoče Selo) in Čikečki vasi; Baba Hasan v Martjancih in Sebeborcih; Č or ta aga v Puconcih; Ha gan Č uh ni k a v Gorici in Markišavcih; Hambor aga v Lemerju, Brezovici, Bodoncih in Zenkovcih; Ibrahim aga v Veščici, Slertavcih (?) in Kupšincih;
Bal log Vamos v Borejcih; Kolleky Mustafa v Lehe vasi (?) in Rankovcih, Fellek aga v Komicih (?), Košarovcih  in Bokračih; I s p a y paša v Murskih Črncih, Gradišču, Tropovcih in na Tišini; Temšic aga v Murskih Petrovcih, Sodišincih, Gederovcih in Krajni.
Seveda ti turški veljavi niso stanovali v Prekmurju, saj to ni bila nji-
hova navada, pač pa v večjih mestih, menda v tem slučaju na sedežu vilajeta, v Veliki Kaniži. Ker sami niso gospodarili, se tudi niso dosti brigali za svoja posestva. Glavna njihova skrb je bila, da so kmetje točno plačevali davek in opravljali- vsa ročna dela.
Obveznosti prekmurskega kmeta-tlačana napram turškemu graščaku so
bile trojne: 1. davek od hiše (od dima), 2., tlaka, 3. rabot v Veliki Kaniži pri utrjevanju trdnjave. Desetino so še nadalje dajali domačim zemljiškim  gospodom, t. j. generalu Battyanyiju in baronu Szapariju. Tako je moral prekmurski kmet vzdrževati kar dva zemljiška gospoda: turškega in domačega.
V vaseh turških zemljiških gospodov je živelo 295 kmečkih družin s 455 otroki in 23 nemešnjaških rodovin. Število celotnega prebivalstva se lahko ceni na 1300—1500 ljudi. Da je bilo to ozemlje tako neobljudeno, je bila naravna posledica turških vpadov in turškega gospostva; prebivalstvo se je preselilo v nezasedeno ozemlje. Danes živi na istem ozemlju okrog 17.000 ljudi.
 Po  veroizpovedi so bili podložniki v Rakičanu katoličani, v Bakovcih, Krogu in Satahovcih mešani, katoličani in evangeličani; v vseh drugih vaseh pa so bili prebivalci izključno protestantske vere.
Iz te kratke razprave je razvidno, kako važni so pisanj dokumenti. V Prekmurju je še mnogo takega gradiva, ki za posameznika nima pomena, za zgodovinarja pa je velike vrednosti. Marsikje so še ohranjeni cehovski zapiski ali cehovska pravila, kakor n. pr. v Beltincih. Na Goričkem imajo ljudje še darilne listine iz 16.—18. stoletja. Tudi v arhivih krajevnih ljudskih odborov, šol, župnišč se najdejo dragocene listine. Vso to gradivo bi trebalo izročiti Prekmurskemu muzeju, kjer bi se znanstveno proučilo. G. F.
Obmejna prekmurska vas Rogaševci
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Kager Simon — Naslov uredništva in uprave »Ljudski glas« Murska Sobota, Trg Zmage — Ček. račun. Narodna banka M.  Sobota 641-903-322
Tiska Mariborska tiskarna