1 J r JNIŠTVO GLASILA »V AGISU.. — IZHAJA. TEDENSKO 40 Datum: 12„ september 1985 Leto .izdaje : I ZAKAJ SMO DELALI V SOBOTO? delovnem koledarju naše deloxme organizacije je Lila sobota dne = septembra delovna, V' zvezi s to delovno, soboto je bilo vee vprašano, Ss&aj to soboto delamo , kaj doprinašamo? Da bi ^pojasnili to .vprašanje morebitna drug a v tej zvezi-, dajemo naslednji odgovor,. ^lede na to ker smo prerazporedili 42-urno delovno zakonsko obveznost na pet delovnih dni in tako praviloma delamo petkrat^na.teden, vsak dan Po 8 ur in 24 minut, nam ni potrebno posebej doprinasati sobot, Lo delovnem koledarju smo imeli vsi delavci 5» in 4, januarja dopust razen ^Ujno potrebnih izjem. Vsi smo tudi..delali dne 2, marca, ko^smo delali za republiško solidarnost. Po delovnem koledarju pa imamo se delovne s°bote dne 11, maja in S, julija, S delom za majsko soboto":smo dopnne sli prosti petek od 5, maja, Z delom "julijske sobote pa smo doprinesli ^osti petek od 5» julija. Po delovnem koledarju pa imamo predvideno se prosto na ponedeljek in torek, to je 50, in 51» decembra, Ta dxa pro sta dneva moramo doprinesti, in sicer ju doprinašamo z delom na ?’» septembra in 7« decembra, Ker morajo delati delavci TOZD Servis mo tornih vozil po'občinskem odloku, za njih te spremembe ne veljajo, t--lej praviloma ne delajo., ob. sobotah oziroma morajo praviloma delati se 30„ in 51, decembra, ■ sPlošni sektor upa, dana osnovi tega pojasnila ne bo vee vprašanj, ki Se nanašajo ‘na delo ob delovnih sobotah. Splošni sektor Odobravanje službenih potovanj v tujino Ker službena potovanja v tujino niso tako pogosta, se žesto aa;odi da So vprašanja v tej zvezi, predvsem v tej smeri kdo je PJ1’ P P J Paših samoupravnih aktih pristojen, da odobri službeno potovanje v t jihn Deistvo. ie da smo na. tem področju imeli v zadnjih letih ne j delitev "ko je za vsako službeno potovanje v tujino moral razprav ja-ti delavski svet delovne oz. temeljne organizacije Po ponovni spro-stitvi izhodov iz naše države v vseh primerih ni potrebno, da b službenem potovanju v tujino odločal delavski svet. Odobravanje službenih^potovanj v tujino imamo urejeno v 5« členu pra' vidika o potnih stroških, drugih stroških in nadomestilih ter o up0' rabi osebnih avtomobilov. Iz teh določil izhaja: 1=, direktorju delovne organizacije odobrava službena potovanja v no delavski svet delovne organizacije. Potni nalog mu nodpiše Pre bednik delavskega sveta delovne organizacije, 2= delavcem delovne skupnosti, tudi vodji delovne skupnosti, 0<^0^t8'Tq' službena potovanja v tujino direktor delovne organizacije. Pri bravanju službenega potovanja v tujino za delavce delovne skupr°' rti, ki trajajo preko 5 dni, sme odobriti službeno potovanje dl' rektor delovne organizacije po sklepu delavskega sveta delovne ° i ganizacije, 3. Za direktorje temeljnih organizacij odloča o službenem potovanj11 ,r tujino delavski svet temeljne organizacije. Službeni nalog pa P° piše predsednik delavskega sveta, 4, Delavcem temeljnih organizacij odobrava službena potovanja v_iUi^ no direktor temeljne organizacije za svoje delavce z ome.iitvi-j0’ v da mora imeti predhodno odobritev delavskega sveta temeljne org nizacije, če bo trajalo službeno potovanje preko 5 dni. Navedeno objavljamo v upanju, da ta materija ni zanimiva samo za ki imajo opravka z odobravanjem-- službenih potovanj v tujino, ampa5e tudi za tiste, ki so potencialni kandidati za taka potovanja, ir 5 za marsikoga drugega. tiste Splošni sektor INVENTIVNA DEJAVNOST Metode in tehnike dela ..v krožkih 'ANALIZA -VZROKOV IN POSLEDIC Žuj®' Težave v: proizvodnji, s katerimi se člani krožka vsakodnevno sreč jo in jih' skušajo odpraviti, so posledica več različnih, .med se^0nti povezanih vzrokov, Ti so večinoma tehnično-tehnološke narave, še povečujejo organizacijske pomanjkljivosti, te pa so lahko P°s'i1(oV ca nerešenih kadrovskih in drugih problemov. Izmed več možnih je potrebno najti pravi vzrok, ki v'največji meri vpliva na pr0-?-no težavo, ki jo obravnava krožek, V ta namen uporabljajo krožk1 j.ji meljno tehniko, po kateri so tudi zasloveli, to je analizo vzro-* posledic, Ta tehnika se imenuje tudi "Ishikavra diagram" - po Ishikawi, ki jo je leta 1950 prvi objavil. Zaradi podobnosti ma za prikazovanje vzrokov in posledic z ribjo kostjo, imenujem0.^ tehniko tudi "Diagram ribje kosti". Osnoxm.i namen analize vzrok0 .posledic je jasno in nazorno prikazovanje različnih možnih vzrok ^ ki so na kakršenkoli način povezani z rešitvijo problema in za matično izločanje vzrokov, ki bistveno ne vplivajo na odpravo ma,. Ereko uporabe te tehnike je izraženo načelo postopnosti rešeno problemov "v proizvodnji po, velikostnem vrstnem redu. Tehnika-Jera enostavna in .nazorna ter praktično nepogrešljiva pri delu, vsake-' krožka za izboljšanje proizvodnje. Pri uporabi tehnike se moraJ0yrj.-z ni krožka držati' predpisane metodologije dela, če želijo doseči. • 5 k k t: tl 1 1o; C; b t; e< Ut v kj ?( Ue 2j P] Me 26 Ve Pc tic tli Pc tUr bi hc 2 tuji' urei' odo' 10' or' Jovane rezultate, ^vnošti: Metodologija dela predpisuje naslednje zaporedje ak- iu/ >od' iji' °predelitev problema za analizo, d-oločanje glavnih sloipin možnih vzrokov, iskanje vseh možnih, vzrokov, izbiranje najverjetnejšega možnega vzroka, Preverjanje izbranega vzroka„ Konstrukcija diagrama ribje kosti (Ishikawa diagram) iagram ribje kosti uporabljamo za pregledno in nazorno zapisovanje j, 3n'ih. vzrokov obraimavanega proizvodnega problema. Diagram, ki ga ved-0 rišemo na enak način, sestavljajo: pravokotnik, v katerega vpišemo naziv problema, hrbtenica ali procesna linija, ,linije glavnih slcupin možnih vzrokov, Podlinije posamičnih možnih vzrokov. gtei1 p Opredelitev problema za analizo Jhienil sem že postopnost reševanja problemov, s katerimi se ukvarjajo g^ozki za izboijšorje proizvodnje, Postopnost pomeni, da se člani krož-ukvarjajo Ar e dno le z enim problemom, dokler ga ne pripeljejo do us-•^©zne rešitve, Ko je največji problem rešen, se osredotočijo na nasled-Oega'po Arrsti, itd. Izpolnjevanje tega načela zahteva natančno oprede-itev problema za analizo, ki je prva faza te tehnike, Opredeliti pro- ie" bi pomeni definirati realen, In/antificiran in strokovno opredeljen r1hj, ki ga želimo doreči, Tipičen problem opredelitve problema iz pod-^°©ja kontrole kakovosti je na primer: zmanjšati odstotek napak v mon- ta.' Če zi zaradi površinskih poškodb polizdelkov« d© le mogoče, morajo člani krožka cilj tudi kvantificirati in rokov-10 opredeliti, na primer: omenjene napake v montaži zmanjšati za SO % ^oku dveh mesecev« it1- di' od' S' ©sevanje problema« običajno traja dalj časa in tudi različne aktiA/nosti, j1 jih s tem v zvezi opraArijo člani krožka, tako da lahko govorimo o ^dhnem ^ - _ projektu; Zato je namesto.o cilju reševanja problema umestno sovoriti o projektu reševanja problema, Z nazivom projekta simbolizi- ^©rao predmet ali problem' ter cilj, ki ga želimo doseči. Zato mora biti .iv projekta kratek, jedrnat in razumi j Ia/ vsem članom Irožka, Tak na-2lv projekta v zvezi s prejšnjim primerom je lahko: odrgnine na čelnih Ploščah, ali na kratko ODRGNETE, h©ziv projekta lahko člani krožka izbirajo z uporabo metode zbiranja ^aisli, Izbran naziv projekta zapiše \rodja krožka v predpisan okvir az diagram ribje kosti, Določanje'glavnih sim.p in .^se mo-žne vzroke je mogoče uvrstiti v nekaj glavnih skupin. Najbolj '©gosto lahko razvrstimo vzroke v 3,- 6 skupin, ki jih vpišemo vodorav-h© na konceh linij glavnih skupin v diagramu ribje kosti. Nazivi glav- hih skupin zavisijo od problema, ki ga rešujemo, To so lahko nazivi bo dse stavkov neke naprave, kjer iščemo gla-vni vzrok okvar, glavne ve j e Montažnega procesa, če analiziramo napake procesa itd. Za splošne probleme v proizvodnji, ki so organizacijsko tehnične narave, lahko podajo naslednje glavne skupine možnih vzrokov: - material - metode dela - delovna sredstva ’ - človek. 4. Iskanje vseh možnih vzrokov Po tem, ko so člani krožka oblikovali glavne skupine možnih vzrokov, pristopijo k iskanju vseh možnih vzrokov. Pri tem uporabljajo tehni" ko zbiranja zamisli. Osnovna pravila pri iskanju možnih vzrokov so: - sodelujejo vsi člani krožka. Vsak član naj poda vsaj en predlog, ki poleg vzroka pove tudi skupino, v katero ga uvršča; - ni dovoljena nobena razprava oziroma komentarji v zvezi z danimi, predlogi, ker s tem obračajo misli drugam:in tako zmanjšajo število idej; -tudi ideje za vzroke, ki na prvi pogled nimajo nobene zveze s probl60011 se vpišejo; - zbiranje idej je zaključeno, ko so vse podskupine izpolnjene s pr1" mernim številom možnih vzrokov. Po zaključku zbiranja vzrokov sledi razprava, ki jo vodi in vspodbu,]3 z vprašanji (5 K + Z to je: kaj, kdo, kdaj, kako, kje + zakaj) vod]? krožka. Pri tem je vsak član krožka pozvan k aktivnemu sodelovanju-Paziti je treba na pravilno usmeritev razprave, ki ne sme voditi v kritiziranje, iskanje krivcev itd., temveč v objektivno oceno posa-^ meznih vzrokov, njihovo podrobnejšo razlago, pojasnjevanje in opi50' vanje, tako da so vsem razumljivi. 5. Izbiranje najverjetnejšega možnega vzroka Najverjetnejši možni vzrok je tisti, s katerim se strinja največ nov krožka. Izbor izvršijo člani z glasovanjem. Vsak član .krožka g ^ suje z ZA ali PROTI za vsak zapisan vzrok v diagramu. Vodja krožka-vsakemu zapisanemu vzroku pripiše število glasov "ZA". Na .tak naci člani krožka diagram ovrednotijo. Po zaključenem glasovanju vodja krožka zaokroži nekaj vzrokov z največjim številom vpisanih glasov-Sledi drugi krog glasovanja v okviru obkroženih vzrokov z največ F sovi. Drugo glasovanje poteka, neodvisno od prvega,, zato je umestno številčne rezultate predhodnega glasovanja zbrisati iz diagrama._ dar razprava o posameznih vzrokih iz ožjega izbora ne privede kvDa ni odločitvi o najpomembnejšem vz-roku (n.pr. če sta dva ali vec vzrokov enako pomembna, za. vse člane krožka), lahko za dokončen izberejo člani krožka eno od ostalih tehnik za reševanje probleme 6. Preverjanje izbranega vzroka Izglasovan in eventuelno z dodatno analizo izbran najbolj verjeten vzrok je končno potrebno še preveriti. Na ta arin se dokončno P^.^ pričamo o pravilnosti izbora in ocenimo^rezultat z različnih .mozn^ zornih kotov-. Praviloma naj krožek izvrši preverjanje^najbolj ver jethega vzroka na naslednjem sestanku. Med tem časom .člani kroz-Tf rešitev "prespijo" in se jim lahko porodijo nove ideje, ki ali ovirajo prvotni sklep. Pri tem je treba poudariti,. da ponavlj še rečenega ni priporočljivo in veljajo le novi pogledi na obravn ni problem. - 4 - ” Vrste analiz, vzrokov in posledic j^-ede na način prikaza problema, ki ga rešujemo s pomočjo tehnike ana-3'2e vzrokov in posledic, ločimo: ' dializo merljivih veličin, 'Shalizo atributnih veličin, 'Shalizo vzrokov in posledic v procesu. ‘taova za analizo merljivih količin je rezultat analize izmerjenih vred-^Vi, pri-kazanih v obliki histograma. Raztros izmerjenih vrednosti v er javi z zahtevami v, te Mično-tehnološki dokumentaciji podaja že .°blem, ki ga! j e potrebno rešiti; kako uskladiti dejanske vrednosti pro-z zahtevami. Analizo atributnih karakteristik uporabljamo za rese-^3e problemov, prikazanih s tehniko Pareto ali ABC diagramom. Z meto-0° analize vzrokov in posledic v procesu na pregleden način ponazorimo ■■^oizvodni proces, ki nam omogoča lažje razumevanje in medsebojno pove-posameznih delov proizvodnega procesa in možne vzroke. Dušan Žnidarič IIOPSKT: 0 RG ADI Z ACIJSILA KONSOLIDACIJA _vemo, je delavski svet delovne organizacije AGIS na svoji 3° redni i®ji dne 31-7-1985 potrdil sklenitev pogodbe z Zavodom SRS za nroduk-hMost dela, in sicer za izvedbo projekta ORGANIZACIJSKA KONSOLIDACIJA 1)0-AGIS. i?edtem se je konkretno d.elo s sodelavci zavoda že pričelo. Dne 4. in .g3-.85 smo. določili šest delovnih skupin oziroma timov, ki bodo delali *®vPosameznih področjih, ter izvedli prve aktivnosti po zastavljenem g^crtu. Sama besed.a "organizacijska konsolidacija" pove, da bo cilj prosta reorganizacija naše d.elovne organizacije kot ena izmed nalog RPU ^ AGIS. I^tadl različnih tolmačenj, razlogov in posledic organizacijske konso-r^clacije, kakor tud.i orientacijo v delu TIMOV, velja v stikih z ljudmi J1 institucijami, kakor tudi kot navodilo pri delu upoštevati naslednja željna izhodišča: ° Projekt OK je namenjen usposobitvi DO AGIS za postavljanje in uresničevanje ambicioznejših ciljev (višji plan, večja prodaja, boljša kakovost, nižji stroški). Na osnovi projekta OK ne bo nihče izgubil delovnega mesta (zelo verjetne pa so prerazpored-itve ). 3. Projekt OK ne bo ogrozil ali vplival na zmanjšanje OD nobenega delavca v DO AGIS. r- Nova organizacijska formacija ima namen odpraviti nepotrebne probleme in nepotrebno jalovo delo, ki ga sedanja zahteva. ^ Nova organizacijska formacija odnosno OK mora in bo usmerila potencial Agisa na cilje, ki so koristni delovni organizaciji kot celoti (zunanje in domače tržišče, razvoju, inventivnosti, kakovosti, ekonomiki , učinkovitosti itd.). 6„ Z OK želimo tudi odstraniti ali vsaj v veliki meri zmanjšati razit" ge za notranje konflikte ter ustvariti pogoje za koordinirano ter vsem zaposlenim v Agisu koristno delo. Če velja pravilo, da se ne da ničesar dobiti, ne da bi se čemu odrekli’ potem ga bomo z OK uveljavili tako, da se bomo v lastno korist in do*-bro o dreki}, nepotrebnim problemom, balastu, konfliktom in drobnjakarstvu v prid delu, ki nudi socialno sigurnost, standard, osebno zadovoljstvo in družbeno korist. CENTRALNI TIM PROJEKTA OK lii v š fPARKIRAJMO RACIONALNO Smo že v času, ko postaja hladneje in se bomo zato vse več odločali za prevoze na delo s svojimi prevoznimi sredstvi. Vsak se želi pri- . peljati čim bližje do svojega delovnega mesta. Naši parkirni prostori so omejeni. To nas napotuje na čimbolj racionalno uporabo parkirnih prostorov v bližini naše delovne organizacije. '01 L Parkirne prostore bomo morali boljše porabiti, kot smo to delali do sedaj, saj se kaže, da tega ne znamo ali nočemo. Med posameznimi vozili je največkrat preveliko prostora oziroma .ga je ravno toliko, „ da ni mogoče vmes parkirati drugega vozila. Ne parkirajmo tako "kom0 oziroma površno, saj s tem onemogočamo parkiranje drugim vozilom« če na parkirnem prostoru že stoji drugo vozilo, parkirajmo svoje y°' žilo poleg tega, saj ne bomo tako povzročali vmesnih neizkoriščenih prostorov. Ob vsakem parkiranju moramo misliti tudi na svoje parkiranje v naslednjih dneh, ko bomo mogoče prišli kasneje na delo in vas bo jezilo, kako drugi sodelavci razkošno parkirajo svoje vozilo. Če bomo vsi upoštevali splošno kulturo parkiranja, bo to v splošno zadovoljstvo nas vseh. Si d.; "] tj hc ii si Os x>b ie »Vc ja Splošni sektor So "V me fu.