17
Strokovni obiski tujih zdravstvenih ustanov so vedno
zanimivi, {e posebno ko gre za vrhunske, svetovno priznane
centre. Omogo~ajo pridobivanje novih znanj in informacij
ali preverjanje `e pridobljenega znanja. Poleg tega pa so
tudi izhodi{~e za izmenjavo strokovnih izku{enj, ki jih prav
gotovo lahko nudijo tudi na{i priznani doma~i strokovnjaki.
Prav specifi~ne izku{nje na dolo~enem podro~ju in
vrhunsko znanje pa sta tisti najpomembnej{i vrednoti, ki
izstopajo~e in vodilne centre po svetu opredeljujeta in
lo~ujeta od drugih. Navezovanje osebnih stikov pa je vedno
najbolj{a popotnica tudi kasnj{im sodelovanjem, bodisi v
obliki skupnega raziskovalnega dela ali kontinuirnega
strokovnega sodelovanja v naj{ir{em pomenu besede. In
nenazadnje, strokovni obiski tujih vrhunskih ustanov
~loveka po vrnitvi v doma~o ustanovo vedno znova
oplemenitijo z novimi na~rti in s posebno zna~ilnim
navdu{enjem do lastnega in skupnega dela. 
Prof. dr. Tanja ^ufer, dr. med., zdravnica specialistka v
Slu`bi za internisti~no onkologijo Onkolo{kega in{tituta v
Ljubljani, je na povabilo vodstva Jules Bordet Institute iz
Bruslja, v obdobju od 1. septembra do 30. novembra 2004
delovala v tej ustanovi kot gostujo~a profesorica. Pri~ujo~i
intervju je nastal z `eljo, da bi svoje strokovne vtise in
opa`anja iz Bruslja ter predvsem razmi{ljanja ob tem
posredovala tudi {ir{emu krogu bravk in bralcev
strokovnega ~asopisa Onkologija.
Jules Bordet iz Bruslja – kako velika je ta ustanova v
primerjavi z Onkolo{kim in{titutom, kak{en je njen
nacionalni pomen in kako deluje?
In{titut Jules Bordet je vseobsegujo~i onkolo{ki in{titut, ki
deluje v okviru univerzitetne bolnice St. Pierre in je del
svobodne univerze v Bruslju. Po multidisciplinarni
organiziranosti in {tevilu novih bolnikov je in{titut Jules
Bordet primerljiv na{emu onkolo{kemu in{titutu. Na
in{titutu je stalno zaposlenih 150 zdravnikov in
raziskovalcev, ki oskrbijo okoli 4000 novih rakavih
bolnikov letno. Število bolni{kih postelj pa je precej manj{e
od na{ega. Delo opravijo na okoli 150 bolni{kih posteljah,
ve~ji dele` oskrbe bolnikov poteka ambulantno. Opravljajo
in posve~ajo se visoko specializirani onkologiji ter klini~nim
raziskavam. Rutinsko osrbo bolnikov, tudi sistemsko
zdravljenje, izvajajo drugi zdravniki specialisti v perifernih
bolni{nicah in ambulantah ter na bolnikovem domu. Za
razliko od na{ega in{tituta niso usmerjeni v {iroko oskrbo
vseh rakov ampak so usmerjeni v zdravljenje dolo~enih
rakov, za katere imajo vrhunske specialiste. To je mogo~e,
ker v Bruslju in v sosednjem Leuvenu delujejo na podro~ju
onkologije vsaj {e trije univerzitetni onkolo{ki centri.   
In katere so najpomembnej{e strokovne usmeritve in
dejavnosti na in{titutu Jules Bordet?
Strokovne usmeritve in dejavnosti so v veliki meri
prilagojene strokovnjakom, ki delajo na in{titutu. Razvijajo
predvsem tiste dejavnosti za katere imajo visoko izobra`ene
in izku{ene, svetovno priznane strokovnjake. Na~elo vse
dejavnosti moramo postaviti in imeti, strokovnjake bomo `e
izu~ili, jim ni blizu. To je prav gotovo posledica tega, da
bolniki izbirajo med ve~ centri in zase izberejo najbolj{e.
Zelo dobri so na podro~ju sistemskega zdravljenja raka dojk
in raka jaj~nikov, kjer deluje profesorica Martine Piccart, ki
je svetovno priznana specialistka internistka onkologinja.
Delati z njo je pravi u`itek, ~eprav sem v~asih komaj sledila
njenemu tempu dela, tako v intelektualnem delu kot tudi v
vskodnevni organizaciji dela, ki traja od osme ure zjutraj do
devete ali desete ure zve~er. Dobro razvito in priznano
imajo tudi radioterapijo. Vodja radioterapije dr. Paul van
Hutte je svetovno priznan strokovnjak na tem podro~ju.
Zaradi dobrih referenc se za zdravljenje na in{titutu Jules
Bordet pogosto odlo~ajo tudi bolniki z rakom ~revesja,
sarkomi pa tudi bolniki z rakom ledvic ter melanomom.
Tem bolnikom in{titut nudi `elene mo`nosti zdravljenja z
novimi, zlasti biolo{kimi zdravili. Seveda ve~ina tega
poteka v okviru strogo nadziranih klini~nih raziskav.
Oddelek za klini~ne raziskave vodi Ahmad Awada, ki s
svojim izobra`enim in izurjenim timom zagotavlja varnost
in u~inkovitost klini~no raziskovalnega dela.
ONKOLOGIJA / intervju



 ! !

#	

$%
%

	
&
$'
%
%


$
	
	

(

)

)


Prof. ^uferjeva, od tvojega strokovnega obiska v Bruslju na
in{titutu Jules Bordet je minilo `e dobre {tiri mesece,
najmo~nej{i vtisi so se `e umaknili novej{im dogodkom,
kljub temu pa se verjetno {e velikokrat spomni{ na to
obdobje. Za za~etek te prosim, da nam predstavi{ in{titut
18
Na podro~ju zdravljenja raka si tudi verjetno veliko 
sodelovala pri obravnavi bolnic z rakom dojk. ^e primerja{ 
obravnavo bolnic z rakom dojk na Onkolo{kem in{titutu in na 
in{titutu Jules Bordet si ugotovila kak{no pomembno razliko?
V samih postopkih in izvedbi rutinske oskrbe od
diagnostike, kirurgije, obsevanja, sistemskega zdravljenja do
paliative ni razlik. Najpomembnej{a razlika je v tem, da je
njihovo delovanje usmerjeno predvsem v vrhunske
strokovne storitve in v klini~no raziskovalno delo.
Standardnega zdravljenja ne izvajajo v veliki meri, ker se
potem ne bi mogli posvetiti svojemu poslanstvu nudenju
najzahtevnej{im na~inom diagnostike in zdravljenja
bolnikom, ki to potrebujejo. Bolnice, ki potrebujejo rutinsko
zdravljenje hitro predajo v oskrbo ustreznim specialistom v
drugih neuniverzitetnih ustanovah. Nudijo pa jim mo`nost
ponovnega posveta in zdravljenja na in{titutu, ~e bi bilo
potrebno. Zaradi takega pristopa k delu in posledi~no
manj{ega {tevila bolnikov, se lahko bolje posvetijo vsakemu
posameznemu bolniku. Tako kot pri nas o zaporedju
zdravljenja in kombinaciji zdravljenja odlo~a multi-
disciplinarni konzilij za rak dojke. Vendar s tem odlo~itev o
najbolj{i mo`ni oskrbi bolnice {e ni zaklju~ena. O vrsti
operacije, obsevanja, sistemskega zdravljenja vedno
razpravlja {e tim ustreznih specialistov. Zatem bolnica v
pogovoru s svojim le~e~im specialistom dore~e na~in
zdravljenja. Pri vsakem obisku specialista ima bolnica na
voljo pol ure. Redkokatera bolnica se odre~e temu ~asu,
zanimivo pa je, da skoraj nikoli bolnica in zdravnik tega
~asa ne podalj{ata, to bi {lo na ra~un drugega bolnika. 
Ko govoriva o raku dojk seveda nikakor ne moreva mimo
vpra{anja o zgodnjem odkrivanju raka dojk v Belgiji in
presejanju?
Tudi v Belgiji presejanje raka dojk {ele postavljajo na noge.
Tako kot mi se sre~ujejo s problemov opurtunisti~nega
presejanja in z `eljami razli~nih specialistov in `ensk, da
presejanje vsebuje tudi klini~ni pregled. Opurtunisti~no
presejanje sedaj na~rtno vklju~ujejo v organizirano presejanje
po regijah, `eljo po klini~nem pregledu pa so re{ili tako, da
dr`ava pla~a mamografijo, `enske pa si po `elji lahko same
ali pa z dodatnim zavarovanjem pla~ajo {e klini~ni pregled.
Presejanje uvajajo postopoma. Mo~no opozarjajo na
nevarnost prehitrega pri~etka presejanja v regijah, kjer nimajo
dovolj dobro izobra`enih rentgenologov in ostalih
strokovnjakov. Vsak mamogram pregledata dva za to posedaj
izobra`ena specialista rentgenologa, v primeru kakr{negakoli
nestrinjanja pa {e tretji. Kontrola kvalite dela in zagotavljanje
lete je obvezen predpogoj za za~etek dela in za obnavljanje
licence. Pravijo, da je bolj{e nobeno presejanje kot slabo
presejanje. Prijazno so ponudili izmenjavo izku{enj z na{imi
strokovnjaki, ki na~rtujejo presejanje. Upam, da bo do tega
sodelovanja pri{lo. 
Vrniva se zopet na institut Jules Bordet. @e v ~asu
gostovanja na in{titutu si mi ve~krat omenila, da veliko
sodeluje{ tudi pri pedago{kem delu. Kako intenzivno se
ukvarjajo s pedago{kim in znanstvenim delom in v katero
smer potekajo raziskave? 
Pedago{ko in raziskovalno delo je del njihovega
vsakodnevnega rutinskega dela. Pravijo, da je to njihovo
delo in poslanstvo, so namre~ univerzitetni onkolo{ki center.
Na in{titutu so v ~asu mojega bivanja nudili bolnikom oskrbo
v okviru ve~ kot 50 klini~nih raziskav, od faze I do faze III.
Faze IV raziskav ne poznaja imajo pa zelo obse`en EAP
(extended access programme), to je program raz{irjene
dostopnosti do sistemskih zdravil za raka. Tako v okviru
klini~nih raziskav kot EAP omogo~ajo {tevilnim bolnikom
zdravljenje z najnovej{imi zdravili, {e preden jih pla~a
zdravstvena zavarovalnica. Tako kot mi se tudi tam soo~ajo z
vedno ve~jim bremenom nerazumno visokih cen novih
zdravil za zdravljenje raka. Bazi~ne in klini~ne raziskave so
tesno povezane. Zahvaljujo~ neprecenljivemu delu Martine
Piccart je in{titut Jules Bordet danes ena vodilnih in{titucij na
podro~ju takoimenovanega translacijskega raziskovanja.
Namen tega raziskovanja je ~imbolje prepoznati biologijo
vsakega posameznega raka in temu prilagojeno zdravljenje.
Tudi pedago{ko delo je izredno vpeto v rutinsko delo. Ne
poznajo sistema predavanj in vaj v na{em smislu. Študentje,
ki izberejo onkologijo, pre`ivijo ve~ tednov na in{titutu. Zelo
aktivno se vklju~ijo v delo. @al onkologija kot predmet pri
njih na dodiplomskem {tudiju ni obvezna. Na tem podro~ju
smo zahvaljujo~ vizionarstvu na{ih u~iteljev, kot je bila prof.
Ravnikarjeva, korak pred njimi. 
Ko se spominja{ in{tituta Jules Bordet in razmi{lja{ o
svojem delu na tem in{titutu, kateri je tisti najmo~nej{i vtis
ali sporo~ilo, ki si ga prinesla s seboj?
To, da je delo in delovanje vseh od najvi{jega strokovnjaka
do upravljalcev bolnice pa do prijaznega vratarja, ki me je
pogosto pozno pono~i pospremil s prijaznim pozdravom,
usmerjeno izklju~no v najbolj{o mo`no oskrbo bolnikov.
Malo ali skoraj ni~ ni zapisanega o tem kaj in koliko naj bi
kdo delal, delo pa te~e. In to mirno, precej mirneje in
prijazneje do zaposlenih kot pri nas. 
Na~rtuje{ v kratkem {e kak{en dalj{i strokovni obisk v tujini?
Ne vem. Svoje znanje in izku{nje, katere sem ob delu z
Martine Piccart {e poglobila, bi `elela prenesti v dobro in
vrhunsko oskrbo slovenskih bolnikov z rakom. 
Veliko bi imela {e vpra{anj in veliko bi bilo tvojih
zanimivih in aktualnih odgovorov, vendar pa bodi za danes
dovolj. Nazadnje le {e vpra{anje, kako si v Bruslju ob
ONKOLOGIJA / intervju
19
ONKOLOGIJA / intervju
koncu tedna pre`ivljala svoj prosti ~as? Med tednom
prostega ~asa verjetno ni bilo veliko in, kot vem, si imela
kar precej{nje domoto`je.
Bruselj je ~udovito mesto, ko ga bolje spozna{. Ima kulturo
in {irino kraljevine ter evropske prestolnice ob tem pa je
obdr`alo flamsko toplino in francoski {arm. Imela sem
neverjetno sre~o z vremenom, tako da sem ob nedeljah lahko
u`ivala v njihovih parkih. Hrana je francoska in za zmeren
denar dobi{ zelo dobro ve~erjo, da o vinu ne govorimo.
Nedeljski obisk bolj{jega trga in bo`ansko dobre »~okoladar-
nice« pa je postal moj obred, katerega {e vedno pogre{am. 
Draga Tanja, hvala ti za odgovore in ~as, ki si si ga vzela za
najin razgovor. @elim ti {e veliko uspehov in osebnega
zadovoljstva pri delu z bolniki pa tudi pri tvojemu
obse`nemu pedago{kemu in raziskovalnemu delu.
■