Poötnina plačana » gotovim.
XIX», št» 68«
UpravniStvo ujuDljana, Knafijeva 5
-	Telefon St 3122. 3123, 3124, 3125 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. - Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celle. K oc enova ulica 2.
-	Telefon št 190
Računi pri pošt. ček zavodih: LJubljana št. 11.842. Praga «slo 78 180 Wien št 105 241.
Ljubljana, sreda ž}, marca 1938
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon
3122. 3123. 3124 3125. 3126 Maribor, Grajski trg St_ 7, telefon St. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica>^ev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se n« vračajo.
NEPRESTANE SEJE ANGLEŠKE VLADE
Napeto pričakovanje novih Chamberlainovih izjav o stališču Anglije
do češkoslovaškega varnostnega problema
Anglija in ČSR
Poslednje spremembe v srednji Evropi so postavile v ospredje ne le razumljivo zanimanje za usodo malih držav brez pravega diplomatskega kritja, temveč zanimanje za vrednost nekaterih evropskih zavezništev sploh. Države, ki so v svoji premočrtni povojni politiki ostale zveste vsem prevzetim mednarodnim obveznostim in vsem svojim zaveznikom, so si hotele biti na jasnem, v koliko lahko smatrajo svoj mednarodni položaj zavarovan z nekaterimi mednarodnimi pogodbami o medsebojni pomoči, ki so jih sklenile prav zaradi treznega in daljnovidnega računanja z razvojem bodočnosti
Prva v vrsti teh držav je Češkoslovaška, katere položaj je na mah postal zadeva evropskega interesa. Češkoslovaška ima med velesilami za zaveznici Francijo m Rusijo, s katerima je sklenila posebni pogodbi o medsebojni pomoči za primer neizzvanega napada. Ti dve pogodbi pomenita za republiko osnovo njenega diplomatskega hrbtnega kritja, njenega mednarodnega zavarovanja. Obe vsebujeta namreč podrobne določbe o konkretni pomoči za primer, da bi ČSR postala žrtev neizzvanega napada kogarkoli, ki sta prav zaradi tega za češkoslovaško državo bitnega pomena. Zagotovila Pariza in Moskve v Pragi niso izostala. Francoska vlada je dala takoj jasno razumeti, da se pogodbenim obveznostim napram Češkoslovaški v nobenem primeru ne bo odrekla in da jih bo natančno izpolnila. To je francosk? vlada sporočila ne le Pragi, temveč tudi vladam vseh ostalih svojih zaveznic.
Položaj Češkoslovaške pa je zbudil zanimanje ne le pri njenih pogodbenih zaveznicah, temveč tudi v državah, ki s CSR niso vezane po nikaki posebni pogodbi. To velja v prvi vrsti za Anglijo, kjer so se pretekli teden vršile v spodnji zbornici zanimive zunanjepolitične debate, katerih bistvo se je nanašalo na pereče vprašanje angleškega zadržanja in angleških obveznosti za primer nenadnega napada na Češkoslovaško. V svojem govoru pred tednum dni je ministrski predsednik Chamberlain sam priznal, da je »zadržanje Češkoslovaške zaradi avstrijskih dogodkov splošnega interesa«, pa se zato ni obotavljal podati nekaj pcseb nih izjav tudi o tem vprašanju
Kadar presojamo uradne izjave an" gleške vlade o angleškem zadržanju napram Češkoslovaški, ne smemo prezreti, da Praga in London nista medsebojno vezana po posebnih pogodbah ki bi kakorkoli opredeljevale njuno medsebojno zadržanje v konkretnih primerih. Obe sta s^mo članici Društva narodov in preko njegovega pakta druga napram drugi enako vezani Seveda nočemo s tem reči. da bi njuni medse-bo.in. odnošaji, ki so nedvomno zelo prijateljski, sloneli samo na tej bazi Obe držav: sta namreč tudi prijateljici in zaveznici Fiancije. obe imata demokratičen režim in sta končno obe enako nerazpolcženi proti dinamičnim zunanjepolitičnim metodam, ki so v enaki meri nasprotne interesom Veli" ke Britanije in CSR. Toda mimo te ideološke povezanosti si s pos> bnimi pogodbami nista uredili svojih odnošajev na osnovi kakih konkretnih ob veznosti.
Navzlic tej vrzeli, ki povzroča razumljivo rezerviranost angleških uradnih krogov, kadarkoli so pred javnostjo poklicani, da dajo svoje izjave o angleškem stališču glede Češkoslovaške, moramo vendarle priznati, da so poslednje debate v Londonu prinesle nekaj važnih poudarkov tudi v tem pogledu. Naj bo previdnost nekaterih uradnih izjav še tako velika, ne da se prezreti dejstva, da je angleška vlada po svojih najbolj poklicanih predstavnikih spet enkrat jasno poudarila svoj interes glede vsega, kar se dogaja v srednji Evropi.
Tako Chamberlain kakor zunanji minister lord Halifax pa sta glede Češkoslovaške še posebej manifestirala zanimanje Anglije za garancijske izjave, ki jih je po Chamberlainovih navedbah dala nemška vlada češkoslovaški takoj po izvršeni priključitvi Avstrije k Nemčiji S tem. da sta oba odgovorna preostavnika angleške politike pred angleškim pariamentom ponovila jamstva, ki sta jih v imenu nemške vlade izrekla maršal Göring in bivši zunanji minister Neurath češkoslovaškemu berlinskemu poslaniku dr. Mastnemu, sta javno poudarila interes angleške vlade da so taka jamstva podana. Lord Halifax je ob zaključku debate, ko je odgovarjal na vprašanja in pripombe raznih govornikov, med drugim poudaril: »Seveda pričakujemo, da bo nem" ška vlada izpolnila zagotovila, ki jih je dala tako svečano in nato večkrat ponovila Ako zares želj mir. ne sme pozabiti, da ni predela v Evropi, kjer bi bilo vestno spoštovanje obveznosti večjega življenjskega pomena.« Mimo tega ne smemo prezreti poudar-
London, 22. marca. b. V četrtek bo imel mi nistrski predsednik Chamberlain v spodnji zbornici velik govor, v katerem bo prikazal splošni mednarodni položaj. V političnih krogih pričakujejo, da se bo konkretno dotaknil tudi vprašanja jamstev za češkoslovaško neodvisnost Ln samostojnost in da bo v tem vprašanju, ki je predmet najglobljega proučevanja v vladi, zavzel jasnejša stališče kakor doslej. Zanimivo je, da se Chamberlain v tej zadevi ni posvetoval le z zunanjim ministrom lordom Halifaxom in ostalimi zunanjepolitičnimi svetovalci vlade, temveč 6a je obrnil tudi na vojaške kroge, za katerih mnenje hoče vedeti, preden poda svoje izjave v parlamentu.
Kolikor se je moglo iz poučenih krogov zvedeti, hoče angleška vlada doseči kompromis v tej zadevi v tem smislu da bi še enkrat in z vso odločnostjo podčrtala svoje obveznosti napram Franciji, obenem pa javno opozorila na francoske obveznosti napram CSR, s čimer bi se s"'idarizira|a s Iran cosko podporo Češkoslovaški za primer nenadnega neizzvanega napada na njeno samostojnost in neodvisnost, kar bi pomenilo , indirektni prevzem garancije tudi za samo ČSR. Garancija Češkoslovaški po tej verziji »
Da se angleška javnost živo zanima za dogodke v srednji Evropi in da hoče v tem pogledu jasnih ugotovitev z vladne strani, dokazujeta med drugim govora ministra za pokojnine Ramsbothama v Lancasteru in kolonialnega ministra Macdonalda na sobotni seji laburistične stranke.
Minister Ramsbotham je najprej poudaril mučen odmev avstrijskih dogokov v angleški javnosti opozorili pa je takoj da je biil prvi angleški odgovor na te dogodke povečanje angleškega oborožitvenega programa. Zunanja politika vlade je slej ko prej ista kakor jo je leta 1936 označili bivši zunanji minister Eden. ko je poudaril, dia bi moglo biti angleško oboroževanje upo rabljeno »za pomoč žrtvam napada v okoliščinah. ki bi po mnenju angleške vlade zahfevale tako pomoč v skladu s samimi določbami ženevskega pakfa« Eden je tedaj rabil izraz »moglo», ne »moralo«, ker je znano da ni angleška vlada prevzela nobene formalne obveznosti za avtomatično vojaško pomoč Zanimiv je bil ministrov poudarek, da so »med evropskimi velesilami samo Anglija Francija in Rusija članice D\«. ter svarilo pred zbeganostjo, »kajti utegne se zgoditi, da bodo nekega dne prizadeti angleški interesi V preteklosti so bili naši mteresi večkrat ogroženi, znali pa smo jih braniti in storili bomo to. ako bo treba ponovno, kajti danes smo prav tako odločeni, da zavarujemo svoje interese in jih branim« kakor leta 1914 Ako kdo dvomi v to našo odločnost, naj se le pojavi in bo to sam spoznal
Minister Macdonald se je posebej dotaknil v svoiem govoru avstrijskega vprašanja in obsodil metode njegove rešitve Mnenja je da je zunanji minister lord Halifax govoril v imenu ogromne večine angleškega naroda ko je pred nekaj dnevi dal neka i pojasnili glede Češkoslovaške.
Pred odločitvijo
Veliko pozornost je vzbudila včeraj vest, da je avstralski ministrski predsednik Lyons obvestil svojo vlado o sporočilu, ki ga je poslal premier Chamberla n avstralski vladi, da je Nemčija dala zagotovilo da bo spoštovala nedotakljivost češkoslovaške. To sporočilo, je dejal Lyons, je zelo pomirjevalno vplivalo na avstralsko prebivalstvo, zelo ugodno pa je bilo sprejeto tudi v angiešk javnosti, keT je ž njim Chamberlain manifestiral interes, ki ga ima uradna Anglija, da se položaj čaškosiovaške ne spremeni.
Glavni voditelj opozicije ln nezadovoljnega dela konservativcev se že pripravljajo na izrabo vseh sredstev za pritisk na vlado, da bi svoje izjave glede ČSR formulirala kolikor mogoče jasno in nedvoumno. Zarad prit& ka od spodaj je malo verjetno, da b' Chamberlain tiudi to pot prepustil ČSR povsem svoji usodi, saj je znano, da je sam ponovno poudaril, da ima tudi Anglija velike interese v srednji Evropi in da zato skrbno proučuje razvoj položaja. Razen tega je izven dvoma, da se angleška vlada ne bo odrekla važn podpori, ki ji jo lahko nudi v vsakem primeru Francija. Zato bo že iz obzira do svoje zaveznice svoje stališče to pot jasno formulirala. Pretirano pa bi b lo pričakovati, da bi bila četrtkova Chamber-lainova izjava sama sebi namen, ker smatra Ghamberlainova vlada sodelovanje s Francijo enako koristno z niegove zgolj obrambne strani kakor z vdilka priprav-
ka, da je angleško-francosko sodelovanje v sedanjem mednarodnem položaju ena izmed osnov angleške zunanje politike. kakor sta to v svojih govorih ponovno poudarila Chamberlain in Halifax Ako pomeni to sodelovanje ojačenje Francije, je s tem posredno poudarjeno tudi mednarodno ojačenje Češkoslovaške. ki je naslonjena na Francijo, ta pa vezana napram ČSR s pogodbo o medsebojni pomoči.
Končno je iz vseh dosedanjih londonskih razprav razvidno, da sta angleški parlament in angleška javnost danes bolj ko kdaj prej simpatično razpoložena napram češkoslovaškemu narodu,
ne bi bila 9icer dana neposredno njej sami, pač pa posredno z obvezo splošne podpore Franciji, kar bi praktično pomenilo toliko kolikor utrditev francoskega položaja. To bi pa seveda ne inoglo biti brez ugodnih posledic tudi za ČSR. ki bi lahko v Franciji računala na hrbtno zavarovano zaveznico.
S tega vidika presojajo v ostalem položaj tudi v Franciji, kjer se dobro zavedajo, da bi njihova podpora Češkoslovaški mogla biti uspešna in dejanske vrednosti le, ako je tudi Francija sama za ta primer zavarovana z angleškim kritjem. To kritje si hoče francoska vlada prav sedaj v Londonu pridobiti, kakor je to razvidno med drugim iz no-tifikacije francoskega zunanjega ministrstva angleškemu zunanjemu ministrstvu glede podpore Češkoslovaški na osnovi čaškoslo-vaško-francoske pogodbe o vzajemni pomoči. Ako torei angleška vlada Franciji prizna pomen svojih obveznosti napram CSR. s tem seveda posredno prizna tudi svoj interes in potrebo zavarovanja češkoslovaške samostojnosti in neodvisnosti.
Razumljivo je po vsem tem. da pričakujejo v Londonu zunanjepolitično razpravo v spodnji zbornici v četrtek z velikim zanimanjem.
ljanja osnov za nove evropske razgovore, ki naj bi dovedli do pomirjenja sedanje mednarodne atmosfere.
Vprašanje, ki se konkretno postavlja, je za angleško vlado v tem. da najde pot, po kateri naj bd Velika Britanija izkoristila svojo moč in vpliv svojega imperija tako za ohranitev miru kakor za zavarovanje svobode ako bd se mirovni poskusi ponesrečili. Pri tem ne gre toliko za konkretne vojaške obveznosti Velike Britanije napram drugim kolikor za odločno izjavo, da se bo Anglija v sporazumu z enako mislečimi državami uprla slehernemu mednarodnemu nasilju, sleherni krivici in sieh m emu napadu Jasno je. da bi taka izjava ojačila demokratične sile v Evropi, obenem pa imela svoj vpliv tudi na nasprotni tabor.
Včerajšnja seja
London. 22. marca. h. Pozornost političnih in diplomatskih krogov v Londonu je bila osredotočena na današnjo izredno sejo ministrskega sveta, ki se je vse dopoldne ba-vil z vprašanji srednje Evrope Ln varnosti Češkoslovaške. Člani kabineta so razpravljali o predloženih poročilih glede položaja v 6rednji Evropi ter sprejeli poročila lorda Halifaxa in Ohamberlaina o živahni izme-niavi misli med Londonom. Parizom in Prago.
V zvezi s tem piše »Press Associated«:
Ulede češkoslovaškega vprašanja je angieška vlada najbrže mnenja, da priznava vse prev-zete obveznosti, da pa sedaj ne more prevzeti posebnih jamstev za vojaško pomoč napram Češkoslovaški. Glede Španije bo Velika Britanija ostala pri politiki nevmešava-nja. V ßedanjih okoliščinah Chamberlain najbrže v četrtek v 6podnji zbornici ne bo tx>dal končnovel javne in obvezne izjave glede teh dveh vprašanj. Glede na vesti o nesoglasjih v vladi menijo, da bo vladna izjava sprejeta soglasno.
Izredna seja ministrskega sveta je trajala dve uri, vendar glede besedila vladne izjave še ni bil dosežen končni sporazum. Pričakujejo. da se bosta danes še enkrat sestala zunanjepolitična odbora vlade. Besedilo vladne izjave bo končno določeno na jutrišnji redni seji vlade.
„Temps" o odnošajih med Nemčijo in ČSR
Pariz, 22 marca, b Olicfozm »Tempe« objivlja uvodnik o nemško-češkoelovaških aiiiošajfih. v katerem piše med drugim: Največjo zaskrbljenost v sedanjem položaju povzroča Hitlerjeva izjava., da hoče b t", na rodno socialistična Nemčija ak;ivnia in ču-ječa za ščit niča vseh delov nemškega naro ia izven nemških mej» Ra lik Ino postopanje napram Avstriji v-zbu.ia ftium.^ d\ bi Nemčija utegnila nrs'or>ti 7. enakim pritiskom tudi na Češkoslovaško, kar bi bilo seveda v nasproftju z najitxM eie m «'ta-ni im pojmi o ne vmešavanju v notranje zadeve suverene neodvsne države češkoslovaška k; ie vselej pok azila višek doibre vo'v> za politiko častnega sporazurra in sodelovanj* t Nemčijo, sprem'ja na srečo sedani m zlitin-rodni razvoj s hladnokrvnostjo, ki jo je freba sanno pohvaliti.
»Temps« navaja nato posamezne ukrepe v korist nemške manjšin p v ČS^ in zaključuje svoja izvajanja z naslednjim poudarkom: Nemška vlaia ie d'«lej strino poudarjala. da se noče vmešavati v notranje češkoslovaške za «ve. Ako je to njerno et-'-Hsöe resno mišljeno potem so pogoii ee
ki si je s svojim samozavestnim in mirnim zadržanjem sredi splošne zbeganosti in negotovosti znal pridobiti spoštovanje celo v onih angleških krogih, ki so kazali doslej le malo razumevanja za nekatere srednjeevropske probleme. Ne le opozicija, tudi najodličneqši konservativni poslanci so se v parlamentu zavzeli za večje in konkretnejše angleške obveznosti napram ČSR ter za okrepitev zveze s Francijo.
Govorice o nesoglasjih v vladi v zvezi s tem vprašanjem so samo še povzdignile zanimanje za nove Chamberlainove zunanjepolitične izjave, ki so napovedane za jutri
sporazum e CSR podani. Vsekakor pa nä praška vlada tista, ki bi taik 6j»orazum ovirala. dokler se suverenost, neodvisnost in popolna edinost Češkoslovaške v vsem njih obsegu spoštujejo.
Posvetovanja čsL aktivistov
Praga. 22. marca. b. Včeraj se je sestal na posvetovanje glavni od;1 or nemške krščansko socialne stranke, da zavzame stališče k najnovejšim dogodkom in reakciji nemške poljedelske zveze, ki je izstopila iz osrednjega odi ora nemških aktivističnih strank, dasi je njem zastopnik Spina še nadalje ostal v vladi. Posvetovali pa so se tu "i nemški socialni demokrat ter nemška poljedelska zveza. Posvetovanja nemških
Washington, 22. marca. b. »New York Times« objavlja očividno inspiriran članek o čudnem položaju, ki nastaja za Ze-dinjetne države zaradi prestrogega izvajanja ameriškega zakona o nevtralnosti. List am en ja, da ne postavlja ta zakon nobene razlike med državami, ki teptajo mednarodna načela, tn onimi, kti jih dosledno in zvesto branijo. Nesmisel je, ako se ovirajo obrambne potrebe onih držav, ki verujejo v demokratični sistem in se spostavijajo v boju za svoj obstanek proti vsean, ki skušajo uničiti vse, kar predstavlja našo vero tn naše življenske vlada vinske oblike.
Zdi se, da je ta članek samo del kampanje, ki se v Zedinjenih državah č rnda-lje bolj širi v znamenju priznanja popolna zunanjepolitične akcijske svobode vla-
Dunaj, 22. marca. h. Pozornost dunajske Javnosti je osredotočena sedaj na preiskavo, ki jo je hitlerjevski režim odredil o poslovanju in o raznih ukrepih Dollfusso-vega in Schuschniggovega režima Posebne komisije političnega vodstva narodno socialistične stranke pregledujejo arhive v uradu bivšega zveznega kancelarja. v političnih oddelkih drugih ministrstev, zlasti pa arhiv dunajske politične policije V zvezi s to preiskavo poročajo o novih samomorih in aretacijah višjih uradnikov bivšega režima. O tem se širijo najrazličnejše vesti, ki pa jih ni mogoče kontrolirati. Ker se te vesti pojavljajo tudi v inozemskih listih, je izšel danes o izvršenih aretacijah služben komunike
Iz narodno socialističnih krogov napovedujejo, da bo novi režim preiskal vse bančne polome po letu 1931 V zvezo s to namero spravljajo aretaciji znanih bančnikov barona Rotschilda in Bosela. Za večino bančnih polomov je bila uvedena kazenska sodna preiskava že pod prejšnjimi režimi, vendar pa je le v redkih primerih prišlo do sodne razprave Hitlerjevci sedaj namigujejo, da so se vršile pri tem velike korupcije, ki jih bodo z novimi preiskavami razkrili.
Vesti o aretaciji kneza Starhemberga so se izkazale za netočne, potrjujejo pa se vesti o aretaciji vojvode Hohenberškega. sina bivšega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, o aretaciji dunajskega župana Schmitza, voditelja Schuschniggove domovinske fronte polkovnika Adama in nekaterih drugih političnih in gospodarskih veljakov.
Javnost se močno zanima za usodo zadnjega avstrijskega državnega poglavarja zveznega predsednika M'klasa in zadnjega kancelarja dr. Schuschnigga. Slednji je še vedno interniran v dvorcu Belvedere, o njegovi nadaljnji usodi pa Se ni ničesar znanega. Sirijo se o tem najrazličnejše vesti, ki pa so zaenkrat le ugibanja. Vsekakor se smatra za gotovo, da novi režim ne bo izdal proti njemu nikakih ostreiših ukrepov, ako lih ne bo mogel utemeljiti z rezultati preiskave, ki Je uvedena o njegovem delovanju.
O b'všem zveznem predsedniku Miklasu se zatrjuje, da novi režim ne bo ukrenil proti njemu ničesar, temveč da mu bo pustil v dosmrtno uporabo palačo v kateri je doslel stanoval kot zvezni predsednik, in mu vrh tega Se priznal letno pokojnino 100 000 Silhigov.
Komunike o aretacijah
Dunaj. 22. maroa. A A. Službeno se ob javlja: V zvezi s tendenčnimi poročili nekih tujih listov, češ da so včeraj na Dunaju aretirali 10.000 ljudi, izjavljajo na merodajnem mestu, da 60 včeraj na Dunaju aretirali samo 72 oseb. Netočna so poročila o aretaciji kneza Starhemberga. profesoria Hilden-branda ln opata Muckermanna. ki se nahaia v tujini. Aretirani so polkovnik Adam. bivši ravnatelj lavne varnosti na SomograSkem Reckini. bivši finančni minister Drachsler. nropagandni šef Domovinske fronte Becker, bivši ravnateü iavne varnost' v snodnji Av-striii Gautz. knez Maks Hohenberg, bivši župan Schmitz, vodja legi tirni* tov Wiesner, bivši tajnik cesarja Karla Berekmanm, ba-
krščanskih eociolcev niso doverla doslej Se do nobenega definitivnega 6kLeiPa, izkaz t la pa se je naj>ačna domneva, da bo stranka sprejela radikalne resolucije. Izvoljen je bil poseljen odbor, ki naj stopi v stike e češkoslovaškimi in nemškimi strankami za izvedbo manjšinskega programa, sprejetega 18. februarja lanskega leta kot osnova vladne politike.
Včeraj je zasedal tudi izvršni odbor 8e-3ke 1 ju ske stranke za Moravsko in Slezijo v Brnu. Predsednik stranke in minister dr. &ramek je izčrpno poročal o notranjem in zunanjem položaju, ki ga je izvršni odbor odotbrii Stranka ostane zvesta via Ini izjavi.
Izstop nemških agrarcev iz čsl. vladne koalicije
Praga, 22. marca. h. Nemška zveza poljedelcev, ki je bila od 1. 1926. v vladni koaliciji ter zastopana v vladi po profesorju Spini. ie danes izstopila iz vladne koalicije tsr se je kot posebna organizacija pridružila Henleinovi stranki. Ostavka ministra Spine se pričakuje vsak čas.
di. Zagovorniki spremembe sedanjega zakona o ameriški nevtralnosti hočejo očitno izkoristiti neugoden odmev poslednjih srednjeevropskih spreimemb n ugoden odziv poslednjih Hullovih izjav proti zola-ciji v ameriški javnosti. Za sedaj se ta akcija omejuje predvsem na to, da bi se iz zakona o nevtralnost Ln tako zvanega Johniscaiovega zakona odstranile določbe, ki prepovedujejo dajanje posojil državam, kl so vojne doLžnice Amerike. To gibanje vodi skupina demokratskih in republikanskih poslancev pod vodstvom poslanca Maasa iz Minnesote, ki hoče že v tem kongresnem zasedanju staviti predlog, naj bi se ameriški nevtralnosti! zakon ukinil. Uradni krogi se glede te pobude nso še izjavili, vendar se zdi, da so pri-I pravljeni to gibanje podpreti.
ron Rotschild in še nekatere osebnosti iz po-litičnega in gospodarskega življenja.
Aretacija znanega industrij ca
Dunaj. 22. marca. AA. Po naročilu državnega tožilca so prijeli lastnika velikega tekstilnega podjetja Habsburg trgovskega svetnika Henrika Löwingerja, ki je spadal med največje dobavitelje dunajskih bolnic s tekstilnimi izdelki.
Göringov obisk v Avstriji
Dunaj. 22. marca. o. Göring pride v četrtek na Dunaj, kjer bo otvoril propagando za avstrijsko ljudsko glasovanje. Z Dunaja ee bo odpeljal v Gradec in Celovec, kjer bo prav tako nastopil na javnih zborovanjih, nato pa se bo vrnil v Berlin, kjer bo govoril 6. aprila na velikem zborovanju.
Dollfussova vdova potovala preko Zagreba
Zagreb, 22. marca, o Naknadno se izve, da je vdova bivšega avstrijskega kancelarja dr. Dollfussa pred dnevi potovala skozi Zagireb, ter eno noč prenočila v hotelu Esplanadu. Ob Hitlerjevskem prevratu je pobegnila z Dunaja v Bratislavo, od tam pa odšla v Budimpešto. Ko s je uredila svoje listine, je preko Zagreba, Trsta in Milana odpotovala v Švico.
Luzern, 22. marca. AA- Vdova po pokojnem Dollfussu je prispela snoči s svojimi otroci v Brunnen ob Luzernskem jezeru. Prišla je z Lugana.
Jugoslovensko poslaništvo spremenjeno v konzulat
Beograd, 22. marca. AA. Vlada je sklenila ukiniti poslaništvo na Dunaju in uvesti namesto poslaništva generalni konzulat.
Avstrija ni več članica Društva narodov
Berlin. 22. marca. w. Geueraini tajnik Društva narodov Avenol potrjuje v pismu državnemu tajniku za zunanje zadeve Mačk ensenu, da ie prejel nemško sporočilo o tem. da je ugasnilo članstvo Avstrije v Društvu narodov. Tajništvo D rušiva narodov je to nemško sporočilo takoj poslalo vsem članicam Društva narodov.
Ugoden potek pogajanj med Anglijo in Italijo
Rim, 22. marca. o. V krogih angleškega poslaništva zatrjujejo, da potekajo itali-jansko-angleška pogajanja proti pričakovanju ugodno ter da bodo končana prej, kakor pa so prvotno računali. Zaključena bodo s sklenitvijo novega sporazuma, ki bo predstavljal razširjenje svoječasnega džentlmenskega dogovora. Italija se bo zavezala, da bo prekinila protiangleško propagando na bližnjem vzhodu ter da bo prenehala pošiljati svoje vojake v Španijo. Anglija pa bo zagotovila, da ne bo več dobavljala orožja abes'nskim upornikom ter da bo uvedla strožjo kontrolo na meji med Abesinijo in Somalijo. Obenem bo Anglija priznala okupacijo Abesinije.
Važne Izjave dveh ministrov
Tudi Amerika sa drami
Gibanje za aktivno podpiranje napadenih držav se
vedno bolj širi
Preiskava o poslovanju Schuschniggovega režima
Službeni komunike o izvršenih aretacijah — Penzija za zadnjega avstrijskega državnega poglavarja
= 2 =—
Beležke
Koncentracijske težnje
v francoski politiki
Zanimive informacije in izjave Chautempsa — Todi desničarji soglašajo — Predlog oficioznega „Tempsa"
Poljska se vrača na pot stare diplomacije"
V Društvu narodov ne vidi več splošne institucije
Bivši francoski ministrski predsednik Chautemps je imel v svojem volilnem okraju govor, v katerem se je zavzemal za sestavo močne nacionalne vlade v Franciji. Obžaloval je, da je ideja narodnega sporazuma po njegovem odstopu postala predmet političnih prepirov med strankami.
Chautemps je svoj odstop utemeljil med drugim z nezadostno podporo socialistične stranke za izglasovanje predlaganih pooblastil. Odločno je zavrnil glasove, da bi bila njegova vlada odstopila zaradi dogodkov v Avstriji. Ta domneva je v nasprotju z dokumenti, kajti avstrijski kancelar dr. Schuschnigg se je odločil za izvedbo plebiscita, ko je bila demisija Chautemp-sove vlade v načelu že sklenjena stvar. Ako bi bila mogla francoska vlada avstrij-.ske dogodke predvidevati, bi pač ne bila odstopila, temveč bi bila smatrala za svojo dolžnost, da v tako odločilnih trenutkih vztraja na svojem mestu in finančne probleme, zaradi katerih je zahtevala pooblastila, podredi zunanjim.
Chautemps je pripomnil, da socialistov nikakor ni hotel pognati v opozicijo in se nasloniti na kako drugo večino v parlamentu. Med tem je Leon Blum sam pri-vedel svojo stranko v narodno unijo, ko se je zavzel za koncentracijo. Njegov poziv francoskemu narodu zasluži upoštevanje, ker je »nujno potrebno, da vse stranke in vsi zagovorniki svete stvari edinosti vseh Francozov doprinesejo svoje žrtve za sestavo združenega kabineta narodne blaginje«.
V podobnem smislu je pretekli teden spregovoril tudi bivši minister Paul Rey-naud iz zmerne desnice, ki z vso vnemo zagovarja in podpira Blumova prizadevanja za sestavo širše koncentracijske vlade.
Pozornost je vzbudil v »Tempsu« z dne 21. t m notranjepolitični uvodnik »Sloga«, toda za akcijo«. Clankar se zavzema za
Beograd, 22. marca. p. Drugi dan načelne proračunske debate v senatu je bil še zanimivejši kakor prvi. Govori so si sledili po vrsti vse do večera, ko vrsta govornikov še zmerom ni bila izčrpana. Debata se bo zato najbrž zaključila šele jutri dopoldne, ko bo kot poslednji govornik nastopil senator dr. Albert Krämer. Morda se bo nato oglasil k zaključni besedi še poročevalec večine v finančnem odboru, nakar bo proračun 9 finančnim zakonom v načelu sprejet z glasovi večine. Takoj popoldne bo senat začel že podrtìb-no razpravo o proračunu.
Prav posebno pozornost je danes vzbudil s svojim govorom senator Ivan Pucelj; pršlo je pri tem večkrat do prerekanj med vladno večino in opozicijo.
Današnja seja se je pričela ob 8.30. Najprej je bil prečitan ukaz o imenovanju •dr. Dušana Vasiljeviča za novega senatorja. Senat je bil tudi obveščen o kon-st tu'ran ju odbora za prošnje in pritožbe, ki si je izvolil za predsednika senatorja Janka Spasojeviča, ter o konstituiranju imunitetnega odbora, čigar predsednik je postal Hal d beg Hrasnica.
V debati o proračunu je danes prvi povzel besedo senator dr. JoSjp Nemec, ki je govoril že sncči, a svojega govora ni končal Včeraj je govoril o proračunu v ožjem smislu, danes pa predvsem o političnih zadevah. S svojimi izvajanji je ponovno žel odobravanje na levici, doč m so ga z desnice prekinjali z medklici. Razpravljal je o notranji politiki vlade, analiziral zagrebški sporazum, prikazal de-mokratizem dr. Mačkovega tabora v teoriji in praksi ter argumentirano zagovarjal uvedbo kar najširših banovinskih samouprav. S takimi samoupravami, ki bi morale obsegati tudi gospodarsko in finančno področje, bi prenehali sedanji očitki, da se nekatere pokrajine favoriz-rajo, druge pa zapostavljajo. Banovinske samouprave bi ublažile vse sedanje neprijetne napetosti. Govornik pa je mnenja, da bi se samouprave ne smele izvesti z uredbo, temveč z zakonom, ki naj bi ga odobrilo narodno predstavništvo v normal-
Volitve v Bolgariji
Sofija, 22 marca. r. Nedeljske volitve v plovdivskem in vračansktm okrožju, kjer je bilo izvoljenih nadaljnjih 4! narodnih poslancev, še vedno niso da.e jasne slike o sestavi bodočega bolgarskega sobranja. V vladnih krogih zatrjujejo, da je popoln uspeh vlade že zagotovljen, in računajo s tem. da se bodo vsi oni poslanci, k' so se i/ja vili. da bodo podpirali politiko konsolidacije, pridružili vladnemu taboru. Na drugi strani pa zagotavljajo opozicijski krogi, da je zmaga na njihovi strani in računajo med svoje vse one izvoljene poslance, ki so svoječasno pripadali katerikoli bivših političnih strank Treba bo vsekakor počakati. da bodo mandati izvoljenih poslan cev verificirani in da se bodo osnovali po samezni klubi.
Pogreb Malinova
Sofija, 22. marca. AA. Na dom pokojnega Malinova so prihajale ves dan velike množice, da se poklonijo njegovim posmrtnim ostankom. Poklonit so se prišli tudi kralj Boris, kraljica Ivana in knez Ciril, ki so položili na krsto vence. Kraljica je položila tud> šopek cvetja v imenu princese Luize Marije.
Danes je bil pogreb ki so se ga udeležili člani vlade, diplomatskega zbora, višji državn- uradniki ter mnogoštevilni pokojnikovi prijatelji Kralj Boris in kraljica Ivana sta prisostvovala v cerkvi Aleksandra Nevskega zadušnici, ki jo je opra vil sofijski mitropolit- Bivši predsednik vlade Mužanov je v poslovilnem govoru
koncentracijo državne uprave kot prvi korak za realizacijo koncentracije vseh sil v kabinetu. List odklanja predvsem preveliko število ministrstev, ki jih šteje sedanja vlada kar 23 z 12 državnimi podtajni-štvi. Tak sistem lahko odgovarja angleškemu parlamentarizmu, medtem ko ga v Franciji latinska miselnost, kakor poudarja list, odklanja. Tej miselnosti je mnogo bližja nekdanja konzularna forma, ki dopušča zdravo koncentracijo oblasti. Samo po tej poti lahko Francija dobi močno narodno vlado, ki bi zares združevala vse narodne sile, ne da bi se bilo treba ozirati na moč posameznih strank in samo zaradi primerne proporčne razdelitve ustvarjati nova ministrstva, ki pomenijo cepitev sil. Zato nacionalna unija, kakor sta si jo zamišljala in uresničila Poincaré in Doumer-gue, današnjim razmeram ne bi več odgovarjala. Upošteva naj se mesto posameznih strank samo dejstvo, da je politično zastopstvo francoskega naroda danes bistveno razdeljeno samo na tri skupine: desničarsko opozicijo, radikale in sorodne zmerne republikanske skupine ter socialiste in komuniste na levici. Po »Tempsu« bi zadostovalo 12 ministrov, ki naj bi bili imenovani iz teh treh taborov po svojem političnem ugledu in svoji strokovni sposobnosti. Ministrskemu predsedniku pa naj bi stali ob strani še trije nrnistri brez port-felja, od katerih naj bi dva pripadala onima dvema izmed treh taborov, katerima ne bi pripadal ministrski predsednik, tretji minister brez listnice pa naj bi bil nepolitična, izven parlamenta in nad strankami stoieča osebnost. Taka vlada bi imela nadstrankarski značaj, čeprav bi bile. v niei zastopane vse tri glavne politične skupine To bi bila po mneniu lista naiuspeš-neiša in najboli traina rešitev aktualnesa problema sestave mo?ne koncentracijske narodne vlade, ki ie Franciji v sedanjem mednarodnem položaju nujno potrebna.
nem postopku. Pri parlamentarni razpravi bi mogla priti do izraza vsa stališča, tako da bi zakon o banovinskih samoupravah zares pr nesel dobre sadove.
Naslednji govornik je bil član vladne večine senator Dušan Djerič, ki je govoril za proračun. Za njim ie ob 10.30 pričel govoriti senator Ivan Pucelj, ki je svoj govor končal ob 12. Senatorji so njegova zvajanja poslušali z Izrednim zanimanjem. Kot poslednji je dopoldne govoril še senator Dušan Stevčič iz neodvisnega kluba. Obširno je razpravljal o delu in politiki vlade in še posebej o sporazumu združene opozicije.
Kmalu po 13. uri je bila seja prekinjena in se je nadaljevala popoldne ob 17-Kot govornik je bil na vrsti novi senator dr. Lujo Vojnovič, ki je tokrat prvič spregovoril v senatu. Dr. Vojnovič, ki je član vladne večine, j p orisal zgodovnski razvoj nacionalnih in političnih razmer v raznih pokrajinah države, zlasti prečan-skih ter govoril o pr zadevanju in žrtvah nacionalistov v vsej širni kraljevini za ustvaritev Jugoslavije. Posebej je podčrtal vlogo Srbije, kot jugoslovanskega Pi-emonta pred vojno in po vojni ter dokazoval, da so neresni očitki, ki se čujejo od raznih strani na beograjski račun. Zlasti ostro je odklonil one očitke, ki se pojavljajo »pod firmo hrvatskega ali kakršnegakoli drugega separatizma«. Tudi senator dr. Vojnovič se je zavzemal za čim širše samouprave, ki naj bi ustvarile notranji mir in ustregle glavnin željam ljudstva. Z vso strogostjo pa je treba nastopiti proti onim, ki zavajajo narod in ga odvračajo od narodnih in državnih idej.
Senator dr. VaS0 Glušač (JNS) je kritiziral politiko in razne ukrepe vlade. Razpravljal je tudi o Sokolstvu in raznih drugih nacionalnih organizacijah. Med njegovim govorom je zopet prišlo do ponovnega prerekanja med levico in desnico.
Nocoj so govorili še senatorji dr. Živo-jin Stefanovič, Radoslav Dunič ln Dušan Trifkovič, tako da je vrsta govornikov izčrpana vse do dr. Kramerja, ki bo govoril še jutri dopoldne.
slavil zasluge pokojnega državnika, ki je igral pomembno vlogo v bolgarskem nacionalnem življenju, bivši minister Ognja-nov pa je govoril v imenu odvetniške zbornice, ki ji je bil pokojnik predsednik. Po govorih se je razvil pogrebni sprevod po glavnih ulicah prestolnee do pokopališča, kjer se je prav tako poslovilo od pokojnika več govornikov.
Razkol v Eckhardtovi stranki
Budimpešta, 22. marca. b. V največji madžarski opozicionalni stranici, stranki malih poljedelcev pod vodstvom Tiborja Eckhard ta, je prišlo včeraj do razkola šest poslancev rad kalnega nacionalističnega krila v stranki je sporočilo Eck-hardtu svoj sklep, da izstopajo iz stranke in da vstopajo v novo ustamovljeno narodno stranko, Id se bo v parlamentu zavzela za interes kmetov na osnovi rasne ohranitve. Eckhardtova stranka je imela doslej v parlamentu 24 poslancev.
Oboroževanje Finske
Helsinki, 22. marea. AA. Vlada je predlo žila poslanski zbornici zakonski predlog, v katerem zahteva kred.it 2710 milijonov za oborožitev Znesek bo razdeljen na proračunska leta od 1938 do 1044. Za kritje tel" izdatkov predlaga vlada 20°/o zvišanje ne-:"osre>:inih davkov in lastninskega davka
Švedsko posojilo za državno obrambo
Oslo. 22 marca g. Norveški parlament je sprejel predlog, ki pooblašča vlado, da za narodno obrambo razpše posojilo 2.6 milijona funtov.
Predavanje posi. Kovača v Ljubljani
Vsem sreskim organizacijam OJNS ter ljubljanskim in okoliškim krajevnim organizacijam JNS in OJNS sporoča ljubljanska mladinska organizacija, da bo v nedeljo, 27. L m., ob pol 11. dopoldne predaval v dvorani Kazine nar. posi. Ante Kovač iz Zagreba. Naslov njegovega predavanja ie »Jugoslovenska ideja med Hrvati«. Vabila za predavanje so že razposlana posameznim organizacijam kjer jih lahk" dvignejo člani našega pokreta in narr, aaklonjeni prijatelji. Eventualne reklamacije naj se izvrše do sobote večera v tajnišivu OJNS v Ljubljani, Kazino II. nad. Odbor.
„Samouprava" o srbijanski združeni opoziciji
Službeno glasilo JRZ sSamouprava« piše: »2e sam sklep famoznega sporazuma od 8. oktobra preteklega leta je jasno pokazal vodstvu združene opozicije, da njegova politična družba ni sposobna za nikako samostojno politično akcijo. Zato se začenja od tega dneva likvidacija združene opozicije, ki bolj in. boli hira in umira. Postala je nespo sobna za vsako kretnjo in za vsako resno politično akcijo. Z ljudstvom nima več stikov, ne pozna njegovih potreb in njegovega razpoloženja.«
Kot dokaz razpadanja navaja »Samouprava« akcijo dr. Ribarja, ki smo jo zabeležili že tudi v »Jutru« in ki stremi za tem, da bi se stranke združene opozicije strnile v enotno stranko. Po mnenju »Samouprave« se je dr. Ribar odločil za svojo akcijo, ker je spoznal, da srbijanska združena ojx>zicija v sedanjem sestavu ne more več naprej.
Glasilo JRZ o razmerah v taboru dr. Mačka
»Slovenski jug«, glasilo omladine JRZ, piše v uvodniku zadnje številke med drugim:
»V vrstah hrvatskega pokreta dr. Mačka se stvari ne razvijajo gladko. Razdvojenost v dve krili zavzema vedno večji razmah, tako da je ni mogoče več ustaviti. Na eni strani so nezadovoljni in nestrpni zaradi stalne abstinence in njenih posledic, na drugi strani pa se oddvajajo ekstreinni. Vse to priča, da se položaj ne razvija tako. kakor bi si zelili v štabu hrvatskega pokreta in da o bivši Kmetsko-dernokratski koaliciji nikakor ni mogoče več trditi, da bi bila kompaktna politična skupina, ki bi popolnoma enotno nastopala.
Naloge radičevske občine
»Hrvatski dnevnik« z zadoščenjem poroča o novem proračunu neke dalmatinske kmečke občine. Pravi, da so v proračun vnesli novo postavko »Potrebe narodnega gospodarstva«. V postavki so krediti za nabavo lastnih posestnih listov in zemljiških map, nagrade za napredno kmetovanje, podpore za gospodarske ustanove, za nabavo seruma proti živinskim kužnim boleznim in med drugim še kredit za »priprave za samostojno pobiranje občinskih do-klad.«
Radičevski sestanek na Sušaku
V nedeljo je bil na Sušaku sestanek vseh predsednikov občinskih organizacij HSS iz sušaškega sreza. vseh rad čtvskih županov in vseh voditeljev radičevskih ustanov tega sreza. O poliMčnem položaju je poroča! naT. posi. Ante Vrkljan.
Eksplozija v poslopju OUZD v Splitu
Včerajšnja »Politika« poroča iz Splita, da je v nedeljo zvečer na hodniku prvega nadstropja v poslopju splitskega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev eksplodiral zaboj z dinamitom. Eksplozija se je izvršila v času, ko v uradu ni bilo nikogar, razen uradovega ravnatelja Popinjarja. ki ima v prvem nadstropju svoje privatno stanovanje Iz tega dejstva in še iz nekaterih drugih okoliščin sklepa:o. da je poskušeni zločin delo zasebnega maščevanja proti ravnatelju. Povzročena škoda ni velika. Usui ee ie le omet po zidovih ob hodniku in popokale so nekatere šipe na oknih.
Še ena priključitev
Nekateri francoski in švicarski, pa tudi nekateri italijanski listi beležijo vesti, da se pripravlja za Avstrijo še priključitev male kneževine Lichtenstein, ki leži kot otočič na šv;carsko-avstrijski. odnosno sedaj na švicarsko-nemški meji Po informa cijah teh listov se je tudi v tej kneževini, katere prebivalstvo je po narodnosti nemško, razvili močan hitlerjevski pokret. ki ga vodi poslanec Schadler. Hitlerjevci se zavzemajo, da se tudi lichtensteinska kneževina priključi Nemčiji ako ne bi šlo takoj-pa postopno, najprej gospodarsko v obliki carinske unije, ka-sneje pa še politično.
»■Paris Midi« pristavlja k svoji informaciji, da so tudi rajhovski krogi iz raznih razlogov interessami za priključitev Lichtensteina. Vladajoča knežja rodbina Lichtenstein je v intimnem prijateljstvu z Otonom Habsburškim, ki je še nedavno bil njen gost v dvorcu pri glavnem mestu Lichtensteina Vaduzu. Vrh tega je knez Franc Lichtenstein oženjen s hčerko znanega ba rona Guttmanna, ki je židovskega porekla
Najnovejše švicarske vesti poročajo, da sta se pod vtisom avstrijske priključitve obe lichtensteinski stranki sporazumeli rn stvorili nekako koncentracijsko vlado s programom ohranitve lichtensteinske dr žavne samostojnosti.
Pastirsko pismo,
ki ni bilo prečitano
Francoski listi poročajo, da so avstrijski škofi sestavili skupno pastirsko pismo, ki bi moralo biti preteklo nedeljo prečitano v vseh katoliških škofijah bivše Avstrije
V	pastirskem pismu so škofje zavzeli sta lišče k poslednjim dogodkom v Avstriji
V	zadnjem hipu pa je nastopila ovira in škofovska poslanica ni bila nikjer prečita na. Listi domnevajo, da je čitanje izostal« na zahtevo oblasti.
Pol stoletja ze delufe CMD, darujmo še za pol stoletja!
Varšava, 22. marra, b. Posebni poročevalec J-Daily Maila« Ward Priče objavlja razgovor g poljskim zunanjim ministrom Be-ckom. Ta mu je izjavil med drugim: Društvo narodov ne more biti uspešna organizacija, ako ne predstavlja vsaj vse Evrope. Ker sta pa Nemčija in Italija izstopili iz njega in sta tudi izjavili, da se vanj ne vrneta več, ie DN prenehalo biti evropska ustanova. Zaradi tega se ie Poljska vrnila na pota etare diplomacije. V Rimu nisem nameraval skleniti nobenega pakta, temveč samo utrditi stike med Poljsko in Italijo. Veseli me. ker se tudi druge države opri jemljejo metode neposrednih stikov. V Rimu sem lahko ugotovil. kako dobre so italijanske namere glede sporazuma z Anglijo. Poljska ne pripada nobenemu ideološkemu bloku v Evropi. Nismo niti teoretiki, niti antiteoretiki, smo realisti. Želimo mir z vsemi in zdi se mi, da smo našli način, da dosežemo ta cilj.
Sporazumevanje z Litvo
Varšava, 22. marca. A A. Poljsko-litov-ska pogajanja o tehničnih vprašanjih ki so v zvezi z obnovo rednega železniškega, poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa potekajo ugodno in pričakujejo, da bo v kratkem dosežen popoln sporazum. Kakor poročajo, listi, bo poljska vlada dovolila otvoritev litovskega konzulata v Vilnu in Grodnu. Med Vilnom in Kovnom bodo uvedli stalni avtomobilski promet.
Madrid, 22. marca. o. Republikansko vojno ministrstvo poroča, da so frankovci v pretekli noči izvršili na aragonski fronti s pomočjo velikega števila tankov in ob podpori letal tri napade v smeri proti Castel Seratu in Sterolilu. Vsi trije napadi so bili krvavo odbiti. Pri Borevelilu je sovražnik prodrl že do republikanskih postojank, vendar pa je bil po krvavem spopadu vržen nazaj. V odseku Valdealgorfa borba še traja. Republikansko letalstvo je izvršilo danes več uspešnih napadov ter je preprečilo zbiranje sovražnika.
Pot v Katalonijo odprta
Alcaniz, 22. marca. AA. Včeraj so nacionalistične sprednje straže po hudem boju zavzele izredno važne strateške postojanke vzhodno od vasi Valdealgorfe ob cesti, ki vodi od Alcaniza v Dancez. Republikanske črte so prebite. Izgube republikancev znašajo do 2.000 mož. Nacionalisti so zaplenili 300 strojnic. Pot v Katalonijo je sedaj odprta, čeprav se je hotel na-
Se ta mesec se bo sestala poljsko-litov-
ska gospod a r?ka konferenca, ki se je bodo udeležili zastopniki poljskega in litovskega trgovinskega in kmetijskega ministrstva, 1 delegati, trgovinskih zbornic v Varšavi, Vilnu in Kovnu ter zastopniki drugih gospodarskih ustanov in korp>racij v obeh državah. Konferenca bo sestavila podroben načrt za gospodarsko sodelovanje med obema državama. V Varšavi in v Vilnu delajo sporedno za ustanovitev korporacije za kulturno sodelovanje med obema državama.
Poljska vlada bo imenovala za poslanika v Kovnu dosedanjega poslanika v Rigi Barvata, za litovskega poslanika v Varšavi pa bo imenovan dosedanji poslanik v Berlinu dr. Saulis.
Ostavka litovske vlade sprejeta
Kcvno, 22. marca. o. Predsednik republike je danes sprejel ostavko litovske vlade, čeprav se min. predsednik Tuhelis še ni vini 1. Pred njegovim povratkom pa ne bo sestavljena nova vlada.. Novo vlado bo najbrže sestavil dose araji vojni minister Virmanta. V Kovnu so bile velike demonstracije zaradi sporazuma s Poljsko. Bržkone bo kriza vlade izzvala veliko zmedo ter f=e bo pretvorila v hudo notranjo politično krizo.
sprotnik upirati na tej črti vsaj nekaj dni.
Huesca, 22. marca. AA. Ofenziva nacionalističnih čet ob reki Ebro se čimdaije bolj razvija in se raztega južno od Ebra proti severu do Aragone. Topništvo je obstreljevalo dve uri utrjene postojanke sovražnih čet severno in južno od Huesce, kakor tudi zbiranje sovražnih čet pred Hu-eseo. Po končani topniški pripravi so čete prešle v napad in prodrle v dveh smereh. Sovražnik se je močno upiral, končno pa je moral pod pritiskom Francovih čet odnehati. Na južnem krilu bojišča so čete generala Moscada prešle v odločilno ofenzivo. Bitka, ki se je danes pričela, se razvija na 200 km širokem bojišču.
Zasluga italijanskih prostovoljcev
Rim, 22 marca. o. Italijanski listi poročajo iz Španije, da sta odločili zmago frankovcev na froti pri Alcanizu fašistični diviziji 23. marec in Littoria.
Knez-namestnik pokrovitelj . kongresa za ceste '
Beograd, 22. marca. p. Nocoj ob 17.30 je Nj. Vis. knez namestnik Pavle sprejel v avdienci predsednika Društva za ceste v dravski banovini dr. Vinka Vrhunca. Dr. Vrhunc je Nj. Vel. knezu obširno poročal o stanju cest in cestnih del v dravski banovini, za katera se je knez namestnik zelo zanimal. Knez namestnik je ob tej priliki sprejel tudi pokroviteljstvo nad prvim ju-goslovenskim kongresom za ceste, ki bo 4. in 5. junija v Ljubljani.
Ban vrbaske banovine umrl
Banja Iuka, 22. marca. o. Po kratkem bolehanju je davi umrl ban vrbaske banovine dr. Todor Lazarevič. Pred par dnevi je obolel za pljučnico. Nastale so komplikacije in davi je podlegel.
Pokojnik je bil znan srbski nacionalni delavec in je že v zgodnji mladosti posegel v politično življenje. Bil je vedno na braniku nacionalnih pravic in je tudi po vojni stal v prvih vrstah nekdanje radikalne stranke. Pri petomajskih volitvah je bil izvoljen za poslanca na Jevtičevi listi, pozneje pa je prestopil v JRZ. Ko je bil pri zadnji preosnovi vlade pred tremi meseci imenovan dotedanji ban vrbaske banovine dr. Kujundžič za ministra, je bil Lazarevič imenovan za bana vrbaske banovine. Pogreb bo jutri ob 15. na državne stroške.
Z naše univerze
Beograd, 22. marca. p. Za docenta v 7. položajni skupini je bil na pravni fakulteti v Ljubljani imenovan dosedanji privatni docent dr. Vladimir Murko.
Mednarodni Šahovski turnir v Lodzu
Lodge, 22 marca. k. V nedeljo se je vršilo žrebanje igralcev mednarodnega šahovskega turnirja. Namesto A. Thomasa in Przepiorke igrata Vera Menčikova in dr. Seitz. Igralci so bili izžrebani v naslednjem vrstnem redu: L. Steiner (Madžarska), Pe-trow (Letonska). Najdorf (Poljska). Menčikova (Angliia) Regedzrnsky. dr. Tarta-kower. Appel Kolski in P Frydman (Poljska), Stahlberg (Švedska), Eliskases (Avstrija). Sulik (Poljska), dr. Seitz in Gerstenfeld (Poljska), Vasja Pire (Jugoslavija). Foltys (ČSR).
V I. kolu je Steiner porazil Foltysa, ki je imel spočetka že izenačeno pozicijo, a je kasneje v časovni stiski napravil pogre-ško Partija dr. Tartakowcr : Eliskases se je končala neodločeno. Tudi P. Frydman je proti Appelu remiziral V indijski partiji Petrow : Pire napada Pire kraljevo krilo in stoji boljše. Najdorf ima proti Gersten-feldu prav tako izglede na zmago. Rege-dzinski si je prof Suliku pokvaril pozicijo in je rezultat še nejasen Menčikova je v »rtodoksnem damskem gambitu obdržala r>remoč proti Sei t zu vendar pa je pričakovati še ostrega boja Part m- Kolski . Stahl-berg je bila prekinjena v slabši poziciji za 1 Kolskega.	I
Prometna konferenca Male alitante
Split 22 marca. o. Tu se je pričela danes konfprenea železniških strokovnjakov držav Male aiutante. Na zasedanju, ki bo trajalo do konca meseca, bodo razpravliali o izvajanju pravilnika o železniškem prometu, ki ie bil sprejet na zadnji konferenci gospodarskega svpta Male antante v Bukarešti. Pravilnik bo stopil v veljavo, čim ga odobri stalni svet Male antante. ki bo imel «vojo konferenco, na kateri bodo razpravljali o poglobitvi gospodarskega sodelovanja, letošnjo jesen v Splitu.
Pogreb Zlate Kovačeviceve
Zagreb, 22. marca o. Danes je bil pogreb znane javne delavke Zlate Kovačiče-ve-Lopašičcve. Pogreba se je udeležilo več tisoč ljudi. Krsto so zasuli z venci, ki jih je bilo nad 25. Pri pogrebu so bili zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Života Jovano-vič, poveljnik IV. armijske oblasti general Jurišic. več drugih generalov, nekaj bivših ministrov, med njimi dr. Jurij Dernetrovič, ter mnogoštevilni zastopniki nacionalnih društev. Na grobu je poleg srbske in hrvatske zastopnice govorila tudi ga. Gove-karjeva.
Štiri rudarje zasulo
Zagreb, 22. marca. o. V premogovniku Uridadu v Zajezdi, ki je last rudniške in topiln àke družbe v Zagrebu, se je včeraj popoldne pripetila huda nesreča, štirje rudarji so v rovu načeli novo plast premoga. V novem stranskem rovu so bile prve plasti že podprte s tramovjem, ki pa je nenadoma popustilo in je vse štirje rudarje zasulo. Reševalci so doslej 'izkopali le enega rudarja, lei je dobil smrtnonevar-ne poškodbe.
Iz državne službe
Beograd, 22. marca. AA. Imenovan je na
bogoslovni fakulteti vseučilišča v Ljubljani za docen ta dr. Ignac Len ček.
Premeščen je za kontrolorja v mariborske železniške delavnice Ciril Obreza, doslej v Sabotici.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: V srednji
jugovzhodni in vzhodni Evropi je še vedno visok pritisk z jasnim vremenom. Vpliv afriške depresije nazaduje nad Sredozemskim morjem in Balkanskim polotokom, kjer se je nekoliko zjasnilo Na-: Biskajskim zalivom je nastala nova depressa. V severni Evropi je še vedmo depresija. V Jugoslaviji Je jasno sredi države in v Podunavju, kjer se pojavlja zmerna košava. V ostalih predelih je delno oblačno. V severnih krajih se je toolota dvignila, v južnih pa je padla. Najnižja toplota Ljubljana —3 najvišja Beograd 23 C.	"
Zemunska vremenska napoved: Delno ob
ločno vreme z nekoliko večjo oblačnostjo v zapadnih krajih. VeteT rzpremenljive jakost; iz vzho me in jugovzhodne generi.
Zagrebška: Jasna, topio e prehodno lokalno oblači- oe t jo.
Dunajska: Morda še jasno in toplo, z juž nuro vetrovi, najbrže pa severozapadni vetrovi s padcem temperature, pooblačitvijo in možnostjo lahkih padavin.
Seja senata
Splošna proračunska razprava bo končana danes dopoldne — Sledila ji bo takoj podrobna razprava
Odločilni boji v Aragoniji
Francova vojska nadaljuje svojo ofenzivo
Mamut v Kamniku ali v Ljubljani?
Kamničani so trdno odločeni, da obdržijo zverino v svojem muzeju
Kamnik, 22. marca
Zadeva kamniškega mamuta je čez noč razgibala javnost: najdba njegovega ogrodja ob Nevljici je postala atrakcija in jabolko razdora obenem. Prav gotovo je te dm poromalo do najdišča že nekaj tisočev ljudi poleg radovednežev tudi mnogo znanstvenikov in strokovnjakov, med njimi ugledni odkrivalec Potočke zijalke prof. Srečko Brodar.. poklicani in nepoklicani interesenti so sprožili javno debato o tem kdo naj mamuta spravi pod streho, še preden so kopači naleteli na njegovo hrbtenico.
Toda delo uspešno napreduje in včeraj je Kamničane razveselilo novo odkritje. Pri kopanju je prišel velik okel na dan, prav za prav samo notranji del okla, kakšen meter dolg in do 20 cm debel. Zanimivo je, da so kopači nad ilovnatno plastjo. v kateri leži velikanovo ogrodje, naleteli na kakšnih 20 do 30 cm debelo sivo plast, ki je najbrž usedlina pepela, in nekaj koščkov črnega materiala, ki po vsej priliki predstavlja oglje. Ce bo znanstvena analiza potrdila domneve, nam bo ta najdba v potrdilo, da je prav nad mamu-tovim grobom imel svoje preprosto zavetje tudi pradavni človek, ki pa najbrž ni mogel slutiti, kaj krije v sebi ilovka pod njim.
V zvezi s polemiko, ki jo je »Slovenec« načel o tem, ali sme Kamnik zahtevati mamuta zase, nam piše akad. slikar Stane Cuderman, ki se je med prvimi domačini intelektualci aktivno pozanimal za ne-veljsko najdbo, in po načelu svobodne diskusije njegova zanimava izvajanja radi objavljamo:
Kamnik postaja zadnje čase mnogo živahnejši, saj imamo priliko slediti poteku tako zanimivega dela. kakor je znanstveno odkopavanje neke živali iz ledene dobe ali diluvi ja. Vsi smo budno na preži, vsi nestrpno pričakujemo znanstvenih domnev in dognanj, težko pa tudi pričakujemo dneva, ko se bo dv;gnila impozantna gora rekonstruiranega velikana. V takšnem duševnem razpoloženju se nam kajpak pošteno zamalo zdi pisanje »Slovenčevega« dopisnika o tej stvari, ki javno smeši nas kamničane in zafrkuie naš lokalni patriotizem. Tak nač;n obravnavanja resnih kulturnih vprašanj moramo odločno zavrniti. Z enako argumentacijo, s kakršno članka r odreka našemu mestu prvenstveno pravico do najdbe, bi se lahko lepega dne zavzel tudi za prevoz naših planin na pri-pravnejše mesto, ki bi ga utegnila najti njegova duhovita fantazija.
Po pravici pa nas zanimajo tudi formalne zakonske osnove, po katerih se morajo reševati vsa vprašanja v zvezi z odkritjem, kakršno je najdba neveljskega mamuta. Čudno se nam zdi, kako da vodstvo odko-pavanja ni pripadlo arheološkemu institutu ljubljanske univerze, ki bi lahko pač v najvišji meri nudil potrebna jamstva, da se bo delo brezhibno, resnično strokovno izvršilo. Kolikor vemo. je institut naši mestni občini tudi stavil ponudbo, da okostje izkoplje, ga znanstveno obdela in preparira ter ga vrne Kamniku. S tem v zve-z1 hi javnost brez dvoma zanimalo vprašanje, koliko takšnega in podobnega dela vobče opravlja naš arheološki institut in v koliko so delovna področja takšnim in podobnim znanstvenim zavodom očrtana. Zavedati se moramo da sami ustvarjamo in dokumentiramo zgodovino ln da smo za svoie delo odgovorni generacijam, ki prihajajo za nami. Zato ne smemo dopustiti, da bi se zbiralske strasti ene ali druge institucije ali pa avtokracija posameznih osebnosti čez mero uveljavljale na škodo upravičenih interesentov.
Kakor mi poročajo, se meni in prijatelju cand. med. Niku Sadnikarju od neke strani očita, da sva s svojim nestrokov-njaškim delom ob začetku izkopavanja pokvarila mnogo najdenega materiala. Morda je v resnici nestrokovnjaško. če v blatu in vodi delaš ure in ure in se trudiš, da z rokami luščiš zemljo okoli najdenega predmeta in se predmeta samega niti ne dotakneš ni pa nestrokovnjaško, če v gojza-ricah brezobzirno štorkljaš po fosili ji — pač samo zato. da radovednemu občinstvu, ki se zbira okrog tebe, pokažeš, kako domače in vsakdanje so ti takšne reči. Ugotavljam. da so se posamezni deli okostja razbili samo tedaj, ko so delavci pri kopanju temeljev za mostišče naleteli na prve kose in so domnevali, da gre za štore. Nande Novak, sedanji župan kamniški, je siučajno prišel, da pogleda, kako delo na-
preduje, pa je postal pozoren in je kos dozdevnega lesa odnesel veterinarskemu nadzorniku I. N. Sadnikarju, evropsko znanem starinarju, ki je takoj dognal, da so to fosilni ostanki mamuta. Naročil je, naj se stvar preišče in potem javi pristojnemu mestu.
Naslednje jutro sva se s prijateljem Ni-kom Sadnikarjem odpravila v Nevlje in sva v jami prav previdno izluščila rebro, ki je bilo na površini, ter poiskala še nekaj delov, ki so bili raztreseni od prejšnjega izkopavanja, vrhnjo epifizo golenice, dvoje metakarpalnih kosti in vretence, ter odkopala približno meter dolgo, 20 do 30 cm debelo kost sprednje noge, popolnoma celo. Iz tega se je ^alo sklepati, da so ostali fosilni deli v ilovici neobičajno dobro ohranjeni. Naj poudarim, da je imelo to najino delo samo namen, dognati, koliko je preostala prazgodovinska najdba vobče ohranjena. Ko je prišel g. župan, sem mu to sporočil in opustil nadaljnje delo. Naslednji dan sta prispela v Kamnik kustos Narodnega muzeja dr. Kos in preparator Herfort, ki sta vzela nato vodstvo odko-pavanja v svoje roke. Zdi se mi pa, da bi se moralo izkopanje vršiti ,nepretrgano, ker se zaradi talne vode, ki zaliva jamo, tvori iz ilovice blato, a v primeru slabega vremena lahko voda vse poškoduje ali celo odnese.
Zaradi fosilij, ki jih hrani Inšpektor Sad-nikar, so nekateri brez potrebe v skrbeh, da niso na varnem, da bodo razpadle. Potrebno se mi zdi ugotoviti, da ima inšpektor Sadnikar posebno sredstvo za konser-viranje takšnih reči, ki pa je njegova skrivnost in nima s klejem ali šelakom, s katerim običajno preparirajo po znanstvenih zavodih, ničesar skupnega. Njegov način obstoji na čisto znanstveni kemični podlagi, njegov preparat je po končanem procesu skoraj neopazen in nanj ne vplivajo ne kemične ne atmosferične neprilike. Površina prepariranih predmetov se po njem homogenizira in utrdi skoraj do trdote stekla. Reči, ki so spravljene pri inšpektor-
ju Sadnikarju, bi se brez njega najbrž sploh ne bile ohranile, ker bi jih najditelji skoraj gotovo zavrgli kot čudno oblikovano, a ničvredno štorovje ali kamenje.
Kar se tiče lastnine mamuta, bomo Kamničani kar ostali pri odločitvi, da ga terjamo zase. Kaj tudi pomaga naši narodni kulturi, če so naši znanstveni zavodi v središču polni najdragocenejšega materiala, a ga zaradi pomanjkanja prostora ku-pičijo po zabojih v svojih kleteh. Kamnik bi moral kot staro, zgodovinsko, letoviško in turistično mesto imeti svoj muzej, v katerem bi bili zbrani in javnosti dostopni zgodovinski dokumenti in redkosti iz mesta in okolice, kakor je to po vseh kulturnih deželah navada, da človek iz vsakega kraja lahko odnese svojstven spomin. Nikjer drugje na svetu ne opažamo tiste velike lakote centralnih institucij po vsem kar, se nahaja v zemlji, lakote, ki je tako značilna za naše tesne razmere. Pomislimo samo, kaj bi bilo iz Italije, če bi se vse njene zgodovinske pomembnosti nagrmadile v Rimu, vsa mesta v pokrajini pa bi ostala prazna. Povsod drugod imajo navado, da dajejo vsakemu, kar mu gre. in da prizadevanje vsakega pokrajinskega mesta, ki skuša rešiti davnino svojim bodočim generacijam, iz vseh svojih moči pod-pro. Drugod v kulturnem svetu lokalni patriotizem v takšni zvezi ne more biti očitek, temveč pohvala.
Sicer pa, da vam povemo naravnost iz srca: Kamničani se resnično bojimo, med vas, kulturne Ljubljančane, spustiti takšno necivilizirano zverino, kakršen je naš ne-veljski mamut V skrbeh smo namreč, da ne bi kdo izmed vaš;h pismoukov podvomil o njegovi pristnosti ali pa da mu ne bi očital kakršnegakoli krivega prepričanja in patriotizma. Sami zase pa smo trdno prepričani, čeprav vi te vere Se nočete deliti z nami: da se iz okostja v Nevljici za nobeno ceno ne bo mosrel izcimiti niti kakšen slon Buffala Bilia niti predpotopna kača iz Loch Nessa, ki bi nam jo najbrž marsikdo privoščil iz vsega srca.
Stane Cuderman.
časten glasbeni uspeh v Trbovljah
Jubilejna koncerta sta privabila mnogo občinstva
Trbovlje, 22. marca.
Koncert, ki nam ga je po enoletnem presledku priredil naš »Zvon« v slavnostnem razpoloženju 30 letne proslave pevo-vodje Molla, je v vsakem pogledu presegel vsa naša pričakovanja. Naš delavski okraj, v svoji sajasti industrijski realnosti na oko sicer tako črn ;n trd, je tokrat pokazal, da ni le rudarsko, temveč tudi glasbeno nastrojen. Tu sta pesem in godba v visoki ceni pri vseh TrboveJjčanih.
Sokolska dvorana že dolgo ni sprejela toliko obskovalcev. Vse Trbovlje so prišle, da z »Zvonom« prcslavijo glasbeni jubilej in čujejo njegov veliki pevski koncert. Mnogo gostov smo opazili iz Hrastnika, Zagorja, L'tije in Laškega. JPZ in Hubadova župa sta odredili za delegata gg. dr. šviglja in Venturinija. Litijsko »Lipo« je zastopal predsednik Roje s pe-vovodjo Jerebom, hrastaiško Pevsko društvo pa čander. Mahkota "'n inž. Vrbič. Izredno velika je bila udeležba delavstva, ki je dvorano zasedlo skero do polovice.
Ko je pevovodja-slavljenec dvignil taktirko za uspavanko. »Spi, spi,« »Ne maram te« in »Lepe Jane« je v koncertno razpoloženje zalebdei duh Adamiča in zdelo se je, da njegov gen'j posvečuje tudi 30 letnico prijateljstva, škoda, da pokojni skladatelj ni doživel redkega jubileja prijatelja Oskarja, kateremu je bil najboljši mentor in drug. Emilova pesem iz čstih, discipliniranih grl nam je zazvene-la v odlični odbranosti glasov in redki dinamični prožnosti ter je tudi preko groba prepletla .ločeno prijateljstvo z večno melodijo. Moll je bM tu mojster svojega j. Zvona«.
Preko 40 mož močni godalni orkester Delavsike godbe je nato odsviral čajkov-skega »Suito« iz baleta »Casse noisette«. Sestava orkestra, dobra iizvežbanost svi-račev in harmonična gibkost je pod Mollavo taktrko izzvala občudovanje poslušalcev. Menih so, da slušajo Filharmonijo v mestni koncertni dvorani. In vendar je bil to le ad hoc sestavljen orkester rudarskih delavcev, ki jim je želja po lepi glasbi' in brezp rimerna marljivost pevo-
I vodie Molla oživela trudne žuljave prste, j da se povzpnejo do visokih glasbenih zahtev simfoničnih skladb. Izvajanje Parmo-vega »Povodnega moža« in Smetanove »Prodane neveste« s sodelovanjem zbora in orkestra je daleč preseglo obseg podeželske glasbene stopnje in nam nudilo glasbene užitke sloveč h mestnih simfoničnih koncertov.
Kdor je dnevno sledil trudapoinemu, s tisočerimi zaprekami otežikoč enemu ustvarjanju Oskarja Molla zna prav ceniti njegev uspeh, ki je baš pri teh dveh koncerta h točkah pokazal znanje dirigenta preko mej vsakdanje muzikalne nadarjenosti. Pri obeh skladbah je bil zbor v izvrstni povezanosti z orkestrom in solisti. Gdč. Polajnarjeva je očarala s toplo sočnostjo svojega soprana, ki ga odlikujeta sigurnost v vseh v šinskih legah, širina in tehnično zadovoljiva izoblikovanost. Pevski talent z bodočnostjo. — Tenorsiki part je odpel g. Kovač kljub glasovni indispo-niranosti z nijemu lastno vnemo in tehn č-no sigurnostjo. Bas Gašparinovega »Ke-cala« je tudi tokrat pokazal kar epersko rutino in je izredno prijal s svojo široko zvočnostjo.
»Zvon« je svojemu pevovodji poklonil v priznanje za 30 letni trud lepo zlato liro, g. dr. švigelj je v imenu JPS čestital slavljencu k jubileju ter mu izročil zlato kolaijno z diplomo, najvišje odlikovanje JPS, Mahkota je v imenu hrastniškega pevsikega dirupi va izrekel tople čestitke, gg. Jereb in Roje pa sta istotaiko čestitala v imenu litijskih pevcev.
Nedeljskemu koncertu je sledil v petek koncert v Delavskem domu, kjer se Je »Zvon« istotako odrezal s pevsko dovršenostjo. Tenorske solo speve je pel g. Sla-doljev, konservatorist iz Ljubljane s svežim, čistim glasom, ki bo pridobil na sigurnosti, moči in obsegu, če bo tehnično bolj izvežban.
Prodorni moralni uspeh obeh koncertov je bogato poplačal dolgoletni trud pevo-vodje in zbera, saj so kritiki uvrstili »Zvon« po tem nastopu v red »Glasbene Matice«, kar je pač najlepše odlikovanje.
I
»TINTENKUU«""!
prospekte zahtevajte od ||
„TINTENKULI"
samoprodaje za Drav. banovino CELJE, POŠT. PREDAL 86.
I
ISkreno želimo, da Oskar Moli kljufb VOKlll neprilikam vodi tudi še naprej trboveljsko glasbeno gibanje na čelu svojega »Zvona« in ga usmeri v umetniške višine, ki so vredne njegovega talenta, vredne pa tudi muzikalnih zmožnosti njegovih pevcev, da bolj kakor kdaj v društveni skladnosti poved e jo jugoslovensko pesem v vse njene veljave.
Kongres likovnikov zaključen
Ljubljana, 22. marca.
Včeraj in danes se je večina udeležencev II. kongresa jugoslovenskih likovnih umetnikov vrnila v domače kraje, nekateri slik-karji z juga pa so porabili priliko, da se za-drže še nekaj dni pri svojih slovenskih tovariših in nalove nekaj motivov v naši pomladni pokrajini Včeraj je posebno odposlanstvo, v katerem so bili akad. kipar Marin Studin, akad. slikar RadomiT Živanovič-Noje in pa upravnik Narodne galerije Zorman. obiskalo grob talentiranega mladega slikarja Ivana Etoreja iz Dubrovnika, ki je nedavno umrl v ljubljanski bolnišnici za jetiko in je pri Sv. Križu našel svoj poslednji dom. Tovariši so Etoreju položili na gomilo lep venec cvetja.
Ob zaključku kongresa je bila sprejeta obsežna resolucija, ki podrobno navaja vse strokovne zahteve likovnih umetnikov rn jo bodo zastopniki Ljubljane, Zagreba in
O/sa£o'juico -vsa/t vcčec:
Beograda prihodnje dn,i predložili kraljevski vlacln. Zahteve te resolucije so v glavnem obsežene že v osnutku, ki smo ga objavili v ponedeljski izdaji »Jutra« in ki ga izpopolnjujemo še z naslednjim: Likovna vzgoja mladine na šolah naj bo izključno v rokah kvalificiranih učiteljev-absolven-tov umetniških akademij. V meščanske m srednje šole naj se zgodovina umetnosti uvede kot obvezen predmet Po vzgledu drugih kulturnih drž^v naj bi se tudi pri nas ustanovile rodne državne nagrade za najboljša umetniška dela. Umetnikom, naj se dovoli 75% popusta na državnih železnicah in pairnikih. Tretji kongres likovnih umetnikov Jugoslavije bo prihodnje leto v Beogradu.
Črnomelj zgradi meščansko šolo
Razveseljiv napredek mesta po vojni
Črnomelj, 22. marca.
Le malo je podeželskih mest v Sloveniji. ki bi po vojni tako naglo napredovala, po svoji zunanjosti, kakor tudi po družabnem in duhovnem življenju prebivalcev, kakor lepo belokranjsko mesto Črnomelj. Na nekdanje borne koče s slamnatimi strehami nas spominja le še nekaj gospodarskih poslopij v bližnji periferiji mesta, ki pa bodo najbrž že v d ogl e dnem času napravila prostor drugim stavbam, ki bodo ustrezale novemu licu mesta Občinska pešpot in temeljito popravljene ceste so odstranile nekdanji »strah« — znamenito črnomaljsko blato; zdaj celo zveza mesta s kolodvorom ob najslabšem vremenu ne predstavlja več težav. Ko se bo še našla odpomoč proti obilnemu prahu, bo vprašanje občinskih cest popolnoma rešeno.
Gradbena delavnost je bila vsa teta po vojni zelo živahna. Ob nekdaj zapuščeni kolodvorski poti je zrastla cela vrsta lepih viil, obdan ih z negovanimi vrtovi, kar napravi na tujca nadvse prijeten vtis. Tudi sredi mesta je bilo sezidanih nekaj novih hiš, mnogo hiš pa je biilo prenovljenih ki imajo te 9edaj moderno urejene trgovske in obrtne lokale. V nekaterih novih zgradbah so našli zavetje tudi uradi. Upravičeno se smatra, da tako higienskim zahtevam odgovarjajočih lokailov, kakršne rma v Črnomlju sekcija za gradnjo železnice in pa orožniška postaja, nima na Dolenjskem noben urad. Seveda, potrebno bi bilo pomisliti tudi na druge urade, ki so nastanjeni v nezdravih lokalih. Kakor se čuje, se bodo letos pričela prenovitvena dela tudi na tukajšnji župna cerkvi, ki stoji sredi mesta.
Tudi nekatera društva v pogledu gradbene delavnosti niso zaostajala za zasebniki. Sokoilsko društvo je že leta 1926. zgradilo svoj dom, ki služi ne samo v okras mestu, temveč je tudi torišče vsega družabnega in kulturnega življenja. Ker ima veliko in za vse prilike opremljeno dvorano, telovadnico in oder, so prebivalci Črnomlja bili že opetovarne dedežni prvovrstnih kulturnih prireditev, ki so v drugih podeželskih krajih skoraj nemogoče. Tako a. pr. je pri nas koncertiral Akademski pevski zbor, ki je zbrail v SokoLskem domu toliko ljudstva, da je bila velika dvorana mnogo premajhna. Vršilo se je tudi gostovanje Slovenske scene, letos pa bo gostovala tudi ljubljanska drama. Ako dodamo k temu še številne društvene prireditve, lahko rečeno, da je tudi kulturnim potrebam prebivalstva v zadostni meri zadoščeno. Ra*en tega v Sokolskem domu redno tedensko obratuje zvočni kino, ki je poleg onega v Novem mestu edini na Dolenjskem.
Nameravamo zgraditi poslopje meščanske šole. Ako se govori le o zgradbi kot takšni, bo ta nedvomno, kakor vsaka druga zgradba, doprinesla k lepoti mesta, ki pa sicer že tudi sedaj nudi popolnoma pripraven okvir za njo. Temeljni kamen za novo meščansko šolo je bil svečano položen 21. t. m. na »Kaplan ici«. Svečanosti se je udeležil odposlanec kr. banske uprave,
„Pokojnik" pokojnega Nušiča v Ljubljani
Drevi bo v naši Drami premiera Nuši-čeve znamenite komedije »Pokojnik«. Občinstvo je nemara presenečeno, ko čita, da režira Ciril Debevec prvič na paše m odru Nušičevo komedijo. Od kdaj pa ima Debevec smisel za igre popolnoma zabavnega znača;a. kakor jih piše Nušič? Ali pa vsebuje tale komedija nemara kake svetovno-nazorre. etične ali moralne konflikte, ki smo jih vajeni videti podčrtane v Debev-čevih režijah? O tem nam je režiser sam povedal tole:
— S »Pokojnikom« je napisal Nušič delo v katerem se je kakor v neki usodni slutnji utrnila iz njega njegova resnična vrednota; dozorela je do tistega spoznanja, ki sa daje smrtna slutnja, tiTjajoča od človeka zadnji vzpon moči m podvig duha Nušič je pričel svoje odrsko delo s »Sumljivo osebo«, igro, ki je bila napisana pod vplivom G »golia; igra je imela osnovno napako, da je Gogolja kopirala idejno in oblikovno, seveda ga pa še zdaleka ni dosegla. V njej sta bili Nušičeva pisateljska osebnost in svojstvenost komaj naznačeni in zato medli V teku let pa se je razvija' in razvil Nušicev slog tako, da je njegovo zadnje delo zopet gogoljada — toda tokrat v naiboljšem smislu besede: gogo-Ijevski sta miselna zasnova in dramaturška ekspozicija Oblikovno je ostal pisatelj zvest svojemu lahkotnemu slogu, ki se oči-tuje tudi v iagodni vsakdanji govorici, nu-šičevskih frazah, splošni kaTakterizaciji oseb, ki so si v posameznih igrah včasih
malodane slične, nekake skice značajev; v tej igri so se razvile iz slucinanih tipov že v simbole. —
— Vsebinsko nam Nusdč v »Pokojniku« predoči človeka, ki velja (zaradi udarcev usode, — pregnala ga je iz njegovega živ-; ljenjskega okolja in delokroga) za pokojnika. Ko se kot tak pojavi sredi svojcev, se družba njegovi vrnitvi v življenje upre ter ga nagonsko in razumsko iz preračunljivosti izloči iz svoje sredine. Skoro pošastno se dojmi človeka mrtvaški ples svoj-te, ki »pokojnika« uniči, stre in potepta ter mu kratkornalo vzame pravico do življenja. »Pokojnik« inž Marič, pošten, blagoroden toda pasiven značaj, je simbol današnji dan redkega človeka in pozitivnih človeških vrednot sploh, ki se v prevladujočem kaosu korupcije, nasilja in premoči utapljajo. ker ne zmorejo več odpora. V tem načinu tolmačenja idejnega jedra leži vsa teža Nušicevega dela in kdor gleda nanje drugače, ga ni doumel v najglobljem bistvu. Glede na svetovno literaturo ki jo poznam, smelo trdim, da ima ta igra evropski format, ker je najznačilnejša komedija človeškega cinizma in ima obče-člove-ško veljavo Način, kako žre h; jena-družba poštenjaka in kako zmaga nad njim korupcija. je porazna slika današnjega sveta. Motiv vrnitve »pokojnika« vzbuia asocija-cije na različne vrnitve, ki jih obravnava vojno leposlovje: boj izkoreninjen ce v z družbo, ki jim odreka pravico do življenja vsebuje veliko tragike. V Nušičevi satiri pa
dobi naravnost pošasten učinek, med smehom nam zastaja dih in nas obhaja groza nad strahoto dogodkov. Višek učinka doseže igra v III. dejanju z Maric evo obtožbo in žigosanjem današnje družbe.
Glavni predstavniki so poleg Marica (Kralj) še: Blagojevič (Cesar), tip parveni-ja, ki je pridobil z goljufijo tuje premoženje; Novakovič (Drenovec), človek brez značaja, cinik in lahkoživec, ki mu je morala zakonskega življenja brezpomembna beseda; Anta (Daneš), primer nepoštenja-ka v malem, ki ima vedno smolo in nikoli ne uspe; Protič (Jan), tip učenjaka, ki živi in napravi kariero na račun svojega prijatelja in njemu ukradenega dela; in Rus Aljoša (Sever), po svoji mehkobi in nesebičnosti sijajno označena oseba emigranta. Zanimivo je dejstvo, da Nušic kakor naš Cankar nista v vseh svojih igrah ustvarila niti ene pomembne ženske podobe. Rina (Danilova) je povprečna bogata meščanka brez čustvene vsebine m brez moralnih vrednot, Vukica (Vida Juvanova) je površna moderna goska. teta Agnja (Ša-ričeva) pa tip stare samice z različnimi ne-izživljenimi kompleksi.
Režiser je črta/l nekaj dolgoveznosti m lokali z mov ter izluščil iz celote predvsem tiste bistvene prizore, ki dajejo delu miselni poudarek in osnovni ton Lako da je dobilo značaj občečloveške in ne samo lokalne slike.
★
Po daljšem bolezenskem dopustu bo nastopila v tej komediji tudi ga. Mihaela Šaričeva. V zvezi s tem njenim nastopom sem ji dejala med skušnjo:
—	Občinstvo bo presenečeno, ko te bo videlo, v majhni vlogi tete Agnje; kaj praviš ti k temu. gospa Mihaela?
—	Verjamem, da se bo marsikomu čudno zdelo, toda jaz sama ne vidim v tem nič napačnega, naj gledam na to kakorkoli : s stališča gledališke umetnosti sploh, aH avtorja, ali sebe same. Glede na gledališko umetnost se strinjam z mnenjem tistih, ki trdijo, da je v dobrem delu najmanjša vloga ne samo vredna, temveč celo potrebna igralca (kaT je v najvišji meri izvajal Stanislavskij). Glede na avtorja se md zdi, da zasluži tako upoštevanje prav bo Nurnčevo delo, s katerim je presegel vse svoje prejšnje stvaritve. Vloga tete Agnje bi se lahko zdela na prvi pogled nevažna, jaz pa imam občutek, da se je avtor prav zavestno ponorčevail iz enega v današnji družbi in umetnosti tako zelo cenjenih »kompleksov«, ki pa je, kakor v življenju, tako tudi v resni umetnosti, samo člen verige celotne človeške problematike. Kar se naposled mene tiče, lahko rečem v dveh besedah, da sem »ra zunaj in na znotraj« prerasla celo vrsto mladostnih „ vlog, ki jrih brez obžalovanja prepuščam mlajšim naslednicam. Sama pa čakam tistih nalog, za katere me vzpostavljajo moja leta in dozorele sposobnosti, ki so me privedle do spoznanja, da moram svojo umetniško silo preliti v skupno oblikovanje podobe takega gledališča, kakršno nosim v srcu: vsak posameznik del celote, ki služi resničnim umetniškim smotrom, —
M. S—eva.
Lep dar: Zgodbe brez groze
zastopniki upravnih in samoupravnih oblasti, državnih uradov, meščanske šole iz Črnomlja in Novega mesta, osnovna šola ter zastopniki društev. Vsi govorniki so poudarjali veliki pomen meščanske šole v Črnomlju, saj bo zelo olajšala šolanje otrok, ki so se dosedaj morali voziti z vlakom v Novo mesto. Prebivalstvo Bele Krajine, vse brez izjeme pozdravil ja ta napredek pričakujoč, da bo naša nova prosvetna ustanova s pravilno nacionalno jugosiovensko vzgojo otrok siromašnih strašev panai i zi-rala širjenje sicer že močno kompromiti-ranih. a še vedno zavajajočih proletaTskih idej. Znana ljubezen Črnomaljcev do rodnega mesta je mnogo pripomogla k njegovemu razvoju in ima dobršen del zaslug, da se je nekdanji »Stafposten« Črnomelj otrese! zaostalosti in stopil v krog naprednih podeželskih mest
Praznik zgledne matere
Gospa Marija Perdanola praznuje dane* v Ljubljani na Gosposvetski cesti 13. svojo 70-letnico. Jubilantka je potomka trdne gorenjske domačije ter še vedno duševno in telesno čila. Pred nekaj leti umrlemu soprogu, poslovodji državnih železnic, Je bila v skoro 2S-letnem srečnem zakonu najboljša družico, svojima dvema sinovoma,
(od katerih je mlajši diplomirani tehnik in oficirski kandidat v vojnem ministrstva, drugi pa postajenačelnik državnih železnic), pa je najskrbnejša in najboljša mati.
Kako čila je le r visoki starosti, izpričuje najbolj zgovorno dejstvo, da je te dni obiskala svojega sina na jugu države in se zdaj spet zdrava vrnila domov. Obče spoštovani in priljubljeni slavijenki, ki je naša dolgoletna zvesta naročnica, želimo še mnogo srečnih let počitka, saj je bilo vse njeno življenje en sam trd delavnik.
C1MEAI
Pomladansko vreme je za kožo nevarno, toda CTMEAN krema jo čuva ob soncu, dežju in burji

Domače vesti
Delegat ln posmatrač
Seje, sestanki, zborovanja in kongresi so ■i največkrat podobni kakor jajce jajcu: pozdravne brzojavke in pozdravni nagovori, tajniška in blagajniška poročila, nekaj malega debate, če je kij bistrih ali ambicioznih ljudi med zborovalci, in neizogibna resolucija na konju.
In vendar ima vsako zborovanje vselej tudi neki čisto poseben, svojstven ton. Daje ga posel ljudi, ki zborujejo, odnos, ki jim ga njihova življenjska funkcija odreja od sveta. Tako je bil kongres jugoslo-venskih likovnih umetnikov, ki je zasedal od sobote do ponedeljka v Ljubljani, živa podoba človečanstva, ki je bilo od nekdaj prva in najvišja zapoved slehernega umetniškega dela. Ozračje je bilo napeto od an-tagonizmov, ki od nekdaj obvladujejo tek-
HH DARILA ZA GOD ■■■■■
iT v najlepši izberi nudi vedno	i
I Parfumerija VENUS, Tyrševa c. 9. f
mo posameznih njihovih ideoloških skupin, in od nesoglasij, ki so tlela med umetniki lz vseh naših treh vodilnih središč. A ves kongres je potekel v najlepši skladnosti in redu, vse tri dni ni padla ena sama žala beseda. Z vsem svojim zadržanjem so naši umetniki dostojanstveno izpričali, da demokracija in toleranca kljub vsem avtoritarnim sistemom še nista izbrisani s sveta.
Eno pa so naši slikarji in kiparji s svojim kongresom vnovič potrdili: da bo namreč bistvo umetnika na veke ostalo v bo-hemstvu in da umetnika nikoli nikomur ne bo uspelo ujeti v organizacijo in paragraf. Na kongresu so bile zastopane domala vse pomembnejše skupine ometnikov iz kraljevine po svojih opolnomočenih delegatih, le neka zagrebška skupina je poslala samo nekaj »posmatračev« brez poobla-
Vrelci 87° C	(ITALIJA)
(Pri Padovi — na železniški progi Benetke—Bologna )
BLATNE KOPELI — TERMALNE KOPELI — MASAŽE V vsakem hotelu zdravljenje v hiši sami Orologio	Lit Todeschini Lit.
Pension	45—58 Trieste
& Victoria	36—50
Due Torri	23—32
Menegolli	20—27
Casino Nuovo	20—24* Aurora
Belvedere	18—27 Formentin
Pension 86—44 Cortesi
Meggiorato 28—34» Salus	22—25
Roma	20—26
18—27 18—23
Molino	18— 26 Piccolo
Mioni Pezzato 20—28* Trieste 18—25 Alba	18—24 Sorelle Mioni 20—27
Massaggio 18—27 Buja Sole	18—21 Monteortone 18—24
Morosini 16—21 Vena d'oro 17—22 * Cene za glavno sezono. Pojasnila daje: ENIT, Petra Kociča br. 6, Beograd in zdraviliščna uprava.
stila. V skladu z zagrebškim temperamentom so ti »posmatrači« z izredno zgovornostjo posegali v debato. Potem je povzel besedo še eden njihovih rojakov, tajnik Umetniške zadruge iz Zagreba, sicer ne-umetnik. a v njenem imenu opolnomočen delegat. Sredi njegovega govora je vstal eden izmed »posmatračev« in protestiral, češ da se daje beseda »vatrogascima i teh-ničkim administratorima«, ln zahteval, da delegat takoj neha govoriti. Predsednik je nato prepustil kongresu, da delegatu Umetniške zadruge dovoli besedo ali ne, in kongres mu jo je soglasno vzel.
Najbrž predstavlja kongres likovnih umetnikov edinstven primer v zgodovini, da je bila na predlog gosta — in samo za goste bi lahko šteli zagrebške »posmatrače« — delegatu odrečena pravica besede.
* Predavanje »Narodnega doma« v Zagrebu, Kraljice Marije ul. 3. V gredo 23. t. m. ob pol 21. bo predaval univ. profesor g. Kogoj o boleznih las (z demonstracijami). Vstop prost
Za spomlad
po zmernih cenah, svilene
charmeuse bluze
prinaša VfcJLA — Tyrseva 20
♦ Jubilej vrlega nacionalista. Te dni slavil svojo 50-ietnico poštni uslužbenec g. Alfonz Radoševič, ki ee je rodil 18. marca leta 1888. v Modulimi pri Pulju. Od mladih nog je bil navdušen Sokoi in, dokler je služboval v Ljubljani, je bil član upravi Sokola III. Udejstvoval se je kot nacionalist tudi v Narodni odbrani. Svetokriški okraj
v	Ljubljani je imel v njem agiLnega nacionalnega delavca in ga organizacija po njegovi, 20. februarja letos izvršeni prem asti t-
vi	od ljubljanske pošte k pošti Šmarje pri Jelšah zelo pogreša. G. Radoševič je vstopil v poštno službo leta 1910. v Pulju. Od preobrata leta 1918. dalje je služboval v Ljubljani. Želimo mu še mnogo srečnih let in tudi to. da bi se kmalu vrnil v Ljubljano.
•	Nafta p<iW'l>U na MMtaga egtpt-
«kega vladarja. Eg- ptsfld ketUrv Abaa Hil-
mi se je obrnil na netkega svojega znanca v Boki Kotorski • prošnjo, da mu najde nekaj naših mornarjev in mornariških oficirjev za njegovo luksuzno jahto. S svojo jahto Je zdaj egiptski kediv v Bariju.
♦	Ob 10-letniei podružnice SPD Poljčane. Letos stopa poljčanska planinska podružnica v deseto leto svojega delovanja. Marsikaj je napravila na Boču na katerega Je v taku let privabila širok krog tujcev in še vedno snuje načrte. S podružnico Rogaške Slatine namerava zgraditi pri Sv. Miklavžu planinski dom. V tam znamenju je potekel tudi nedeljski občni zbor. Dr. Hronovsky je posebej pozdravil delegata glavnega odbora g. tiaj-ška iz Maritora, im častnega predsednika g. Cilenška. Medtem ko je on le kratko očrtal delovanja društva v preteklem letu, ie neumorni ta^ik Ritonja očrtal vse podrobnosti. Po njegovem mnenju bo potreba v
DANES PREMIERA!
Ob 16., 19.15 in 21.15 uri
ROMANCA
(DIE FRAU DES ANDEREN)
KINO UNION — Tel. 22-21
TAJNOST DOKUMENTA 32.
Igrajo: Christi Mar day n, Willy Eich-
berger, Trude Marlen, Fritz Imhof. *
Izredno napeto! Zanimivo od začetka do konca! — Eleganten film iz družabnega življenja!
*	Prebivalstvo okolice Škofje Loke ln Medvod opozarjamo na odlok sreskega načelstva v škofji Loki, po katerem bo na banovinski cesti gkofja Loka—Sora— Medvode prek* njen promet za vsa vozila preko mostu v Puštahi zaradi končne dograditve mostu in ureditve cestišča, in sicer v času od 28. marca do vštetega 23. aprila Za lahka vozila se bo v tem času vršil promet po občmski cesti škof ja Loka—Plevna—Suha preko mostu na Suhi, težka tovorna vozila namenjena iz Medvod v škofjo Loko ali obratno, pa bodo uporabljala bonovinsko cesto Suha-Jeperca in državno cesto št. 2. proti Medvodam.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. 1
* Pisateljsko udcjstvovanje mladega oficirja zrakoplovca. Prvo nagrado na književnem konkurzu beograjske občine je dob'l zrakoplovni kapetan II. razreda Vulkcsavljevič, ki službuje zdaj v Mosrtar-ju. Nagrada 10.000 din je bila priznana njegovemu romanu ■»Pilot-podporočnik Knap brani Beograd«. Kapetan Vukosav-ljevič je star 33 let, doma pa je iz Obre-novca. S književnostjo se bavi že nekaj let. Pred tremi let: je napisal študijo iz zgodovine našega zrakoplovstva pod naslovom »Kako smo dobili krila«. To študijo je založila zadruga profesorskega društva v Beogradu. Strokovnjaiki so delo laskavo ocenili. Izdajo svojega, zdaj nagrajenega romana je mladi eficir-psatelj prepustil književni zadrugi v Beogradu. SPORT
bodoče spraviti v društveno delo več giba-aia in pomladitve. Za postavitev doma na Roču bo treba resnega prizadevanja Iniciativo ima sedaj v rokah podružnica v Rogaški Slatini ki ji bo treba vsestransko pomagati. Ker je dosedanji predsednik zaradi preobremenitve z drugim delom odložil funkcijo, je bil izvoljen nori predsednik g. Wolfzettel, major v p. Delegat Gajšek je ocenil dosedanje delo odbora, ki ga malenkostne diference v dohodkih ne smejo upla-šiti in pri delu zavirali. Naj bi na Boču čimprej stala nova postajanka, ki pa naj nikakor ne gre preko gmotnih sredstev ene kakor druga podružnice.
mmmmttMm
V gospd; priporočali.
ÄÄ^ TRIKO PERILO
kakor hitro ga je čnkraČ: oblerete
* Graditev žične železnice s Sušaka na TrSat ponuja neka italijanska tvrdka. Ta žična železnica, lei bi bila zgrajena na najmodernejši način, bi stala po projektu ln ponudbi 1,200 000 dn. Italijansko podjetje pa veže svojo ponudbo s pogojem, da bi se ves material nabavil v Italiji ter da bi železnico montirali italijanski
PREŽIVITE POMLAD V
Palače Hotel Beliehne
OPATIJI (Abbazia)
250 postelj — Leži tik ob morju — Prvovrsten
Orkester
pension od lir 50. Pojasnila : Wagons - Lits —
Vodstvo : E. Kuni
*	Izlet beograjskih študentov v Solun.
Akademska sekcija jugoslovensko-grške Hge iz Beograda je priredla izlet svojih članov v Solim. Ekskurzije se je udeležilo 47 študentov pod vodstvom treh profesorjev. V Solunu so Mli beograjski študentje prisrčno sprejeti od predstavnikov grških oblasti in naše kolonije ter od dijakov solunske univerze. Naši tn grški dijaki so se podali na veliko vojaško pokopa! šče v Zejtinliku ter tam lepo počastili spomin padlih junakov.
*	Konferenca železniških strokovnjako Male aintante zaseda pri direkciji pomor-okega prometa v Splitu. Udeleženci razpravljajo o pravilniku za prevoz potn kov. blaga in živine, ki je bil sprejet na 11 zasedanju gospodarskega sveta Male an-tante nedavno v Bukarešti. Konferenca železniških strokovnjakov Male antante bo trajale do konca meseca.
*	Umri je bivši predsednik nOvosad^ke občine, v Novem Sadu je umri zdravnik dr. Nandor Brezovski lastnik sanatorija in nekdanji vodja vojvodimsk'h Madžarov. Dr. Brezovski Je do 6. januarja 1929 igraj zato važno vlogo v političnem življenju vojvodinskih Madžarov. Bil le predsednik nekdanje madžarske stranke za južne Bačko, dolga leta pa tudi predsedn k no-vosadske mestne občine. Od leta 1929. se ni več ukvarjal s politiko in se Je udej-stvoval samo še v madžarskih kulturnih in dobrodelnih organizacijah.
Inženjerji tn delavci, dočim bi bilo naš m delavcem prepuščeno samo kopanje temeljev ter vsa zidarska dela.
*	Velik požar v okolici Llvna. V vasi Bagdašu blizu Livna je izbruhnil ogenj. M je uničil 24 domačij. Ogenj se je zelo naglo razširil zarad močne burje. Hiše so bile po večini krite v slamo in so zaradi tega gorele tako hitro, da so lz nekaterih domov ljudje komaj rešili golo žvljenje
♦	0 temi »Kai je s poboljševalnico in prisilno delavnico« bo predaval nocoj v radiu ob 18.40 g. Voiko Jagodič. Zaradi aktualne teme opozarjamo javnost na to predavanja.
Prizadevanja Touring kluba
za izletništvo in izboljšanje turizma v naših krajih
Ljubljana, 22. marca.
V lovski dvorani pri Mikliču je bil snoči 3. redni občni zbor jugoslovenskega Tou-ring-kluba. podružnice v Ljubljani. Predsednik inž. Bartl je pozdravi! navzoče člane in g. Marna kot predsednika Zveze za tujski promet. Spomnil se je dveh umrlih članov Bizjaka in Rudolfa Zalokarja, soustanovitelja in marljivega delavca v klubu. Prilike za m otosport so se zadnji čas zboljšale. popravljajo se ceste, saj so dobre ceste tako važne, če hočemo privabiti tujce, potrebne so pa tudi za kolesarje. Pomanjkanje dobrih cest je bilo vzrok mnogim nesrečam in je čas da se temu enkrat odpomore. Ceste morajo biti uporabne za vse, nudijo naj prostora vsem, zato se mora popravljanje cest nadaljevati v še večjem tempu. Znižana ie bila cena bencinu, kar je zelo ugodno za motoriste in bo letošnja sezija brezdvomno pokazala lep uspeh.
Podružnici na Sušaku in v Mariboru sta v vsem podpirali ljubljanski klub. Še marsikaj bi se moralo storiti, kar bi biJo važno za ugled naše motoristike v inozemstvu, vendar za to ni bilo na razpolago denarja Na meji v Planini bi se morala zgraditi hiša v domačem slogu, kjer bi lahko dobili tujci vse podatke za poset pri nas. Ta zamisel se bo že letos uresničila Tou-ring-klub bo skupno z Zvezo za tujski promet postavil to važno obmejno postajo nasproti novi carinarnici na Pianini. Vsakega našega turista je moralo biti sram, ko Je prestopil mejo v Italijo in videl, kaj je vse tam storjenega. Klubi pa morajo svojim članom nuditi tudi razne ugodnosti. Tako bodo letos od 1. aprila zavarovani
vsa člani Touring-khiba zoper nezgode in smrt. Do 1. maja bo otvorjena lastna bencinska črpalka pred hotelom Metropol.
Tajnik g. Janez Jerman je poročal: Podružnica JTK v Ljubljani stalno napreduje in se razširja v vseh panogah. Število članov je 437 in sicer so to avtomobil isti motoeüdisti biciklisti. Klub omogoča vsem silojem potovanja po naši zemlji isn izver njenih meja. V skupinah po 4 uživajo čla ni polovično voznmo po železnici, klub pa stalno prireja izlete in športne prireditve ter sodeluje v prijatelistvu z vsemi so rodnimi in športno turističnimi organizacijami. Klub je zastopan tudi v banskem turističnem svetu in v društvu za ceste. Lani je bilo uvoženih v našo državo 2396 osebnih in 812 tovornih avtomobilov, kljub temu še dosti manjka, da dosežemo število, ki ga potrebuje naša država. Lani je bilo ustanovljeno društvo za ceste, ki naj propagira izboljšanje našega cestnega omrežja in graditev novih cest. Dajatve na motorna vozila so delno odpadle ali se znižale. Izjemo tvori ljubljanska mestna občina, ki še danes pobira na uvoz avtomobilov, motociklov in biciklov trošarino, poleg tega pa še zaračunava posebno mestno davščino za motorna vozila.
Po poročilu blagajnika g France Khama je bila dana raz,resnica celokupnemu odboru. Novi odbor je ostal v glavnem isti kakor doslej Na kr bansko upravo odpošljejo vlogo, da čim prej uredi razsipavanje gramoza po cestah, ki je povzročil že toliko avtomobilskih nesreč, saj s« kupi gramoza nahajajo skoraj do polovice ceste. Društvo bo tudi letos prirejalo lepe izlete.
Žene morejo oo večkratni nosečnosti z dnevno rabo pol kozarca naravne Franz-Josefove grenčice. užite na teše želodec, doseči lahko izpraznienje črevesja in urejeno delovanje želodca. — Franz-Josefova voda je davno pre-skušena, najtopleje priporočana ln se dobiva povsod.
ofi -of s ift «v»
♦	Ljudski vlaki za zvezo s prestolnico.
Glavno ravnateljstvo državnih železnic bo od 3. aprila t. 1. dalo v promet ljudske vlake med Subotieo in Beogradom. Novim Sadom Ln Beogradom. Ofeijekom Ln Baogradom. Zagrebom in Beogradom, Nisem in Beogradom, in Kragujevcem in Beogradom.
♦	Izlet Gorica, Trst. Opatija. Reka priredi Zveza za tujski promet v Ljubljani v Aneli 25., 26. in 27. t. m. Cana vožnje s kolektivnim potnim listom din 165, ali vožnje in celotne oskrbe din 345. — Prijave sprejema PuSnik v Ljubljani.
Iz Uubtjane
n— Nocojšnji klavirski večer slavnega pianista Raoula Koczalskega bo največji praznik letošnje sezone za v*e ljubitelje klavirske igre. Veliki mojster bo zaigral iz svojega bogatega repertoarja vrsto najlepših, najznačilnejših del. Koncertni večer otvori z Beethovnovo sonato v cis-molu, ki je znana pod naslovom Mondschein sonata. Sledi Schumannov Papillons Ln I. del zaključi Koczalski s svojo lastno skladbo, sonato v ^nem stavku, v gis-molu. II. del nocojSnjega večera pa obsega izključno le dela velike ga Poliaka Friderika Chopina. Vrsto skladb začne Fantazija v f-molu. sledita ji dva Nokturna v es im fie-duru, nato 4 valčki in sicer as-dur. des-dur, a-mo! im es dur. Vrsto Chopinovib skladb zaključi Scherzo v b-mo-lu. Znano je. da je pianist Raoul Koczalski eden najodličnejsih izvajalcev Chopinovih skladb. Njegova igra je mojstrska, interpretacija dovršena in izredno zanniiva. Da uživa slavni pianist Raoul Koczalski tudi v našem mestu lep sloves, dokazuje veliko zanimanje, ki vlada za njegov nocojšnji koncert. ki začne točno ob 20. uri v veliki Fil-harmonični dvorani. Sedaži in stojišča 6e dobe v knjigami Glasbene Matice po običajnih koncertnih cenah od 35 din navzdol.
u— Prof. 0. Šest slavi 25-letnico svojaga umetniškega dela pri našem gledališču v soboto 26. t. m. Za svoj jubilej bo popolnoma na novo postavil na oder »Rigoletta« v deloma priznani stari zasedbi in dolomia v novi. Partijo Gilde bo pela edč. Noll i jeva. Rigoletta pa g. Primožič, vojvodo g Gostič. Muzika I no pripravlja onero e. Zebre. Zasluge e prol šesta ta naše gledališče, pri ka tsrem je začel svojo kariero prad vojno in kateremu je tudi po vojni ostal zvest vs« do da" ne«, so izredne. Za občinstvo vedno neviden je zrežiral celo šumo dramskih in opernih deL
OBIŠČITE	. , ,i »
POSTOJNSKO JAMO Poslužite se ugodnosti
(Postojna pri Trstu in Opatiji, Italija) hotelskih in bencinskih
Največje p o d z e m s k bčudo sveS bonov Ler ? n 1 * " Ì* temena razsvetljava.	voznin na železnicah od
Motorna železnica. « ». - 60 70%.
n— Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi bo predaval univ. prof. dr. Franc Stele o sodobnem življenju v naših srednjeveških freskah. Skioptične slike bodo predavanje ponazorovale. Predavanje bo v mali dvorani Filharmoničnega društva (Kino Matica). Pričetek ob 20. Vstop prost
n— Opozarjamo na predavanje gdč. arh. Katarine Grasselijeve. ki bo drevi ob 19. uri pod okriljam ljubljanske podružnice SVD v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi o temi: »Vrt — naše poletno stanovanje«. Predavateljica bo obravnavala in tudi pojasnjevala s skioptifnimi ßlikami moderno ureditev domačega vrta za poletno stanovanj? ter podala strokovne nasvete v tej smeri. Vstop prost.
u— Nenavadno privlačno sHo ima filmska opereta »Rcse-Marie«, ki je že nekajkrat tekla v Ljubljani in je zadnja dva praznika prišla na spored kina Moste. Vse predstave oba praznika so bile že davno v naprej razprouane, nakar Je upravnik kina lahko poi al jž al predvajanje samo še v ponedeljek, potem je moral film oddati dalje. Tud: v ponedeljek so bile vse tri predstave razprodane in Ljubljančanom je bilo treba postreči vsaj z zasilnimi sedeži, da niso razočarani cap-ljal: nazaj v mesto Opereta »Rose-Marie« bo pač še precej časa ohranila svojo veljavo in bo gotovo spet privabljala občinstvo, č.im se znova pojavi v katerem ljubljanskem kinu- V ostalem pa velja poudariti, da skrbi kino Moste za reprizo dobrih f Imov in si je pridobil tudi v središču mesta lepo število stalnih obiskovalcev. Zlasti na pomlad, ko Je večerni sprehod v predmestje kar razvedrilen, s»e Ljubljančani radi podajo v kino Moste, da za majhen denar obnovijo užitek pri tem ali onem znamenitem filmu.
KINO SLOGA, telefon 27-30
Ne zamudite prilike ogledati si film
»L A I L A«, katerega predvajamo danes nepreklicno zadnjikrat.
n— Gospodarsko in Izobraževalno društvo za dvorski okraj, Gregorčičeva ulica, bo imelo drevi ob 20. v prostorih restavracije >Derenda« na Cesti 29. oktobra št. 4. s voi ratini letni občni zbor Vsi člani in prija-telji društva se vabijo k udeležbi. — Odbor.
NOVA KUHINJ A'
ALEKSANDROVA C. 5/L
Vas postreže po izbiri, okusu in Vaši želji
u— Nesreča mlade kolesarke. Včeraj dopoldne so mestni reševalci pripeljali na kirurški oddelek vajenko Francko Ogrin-čevo, stanujočo v Podgorici pri Sv. Jakobu ob Savi in zaposleno pri neki šivilji v Florijanski uTci. S kolesom se je v zgodnjem jutru peljala v mesto, a ko se je pri podvozu na šmartinska cesti Izogibala nekemu drugemu kolesarju, je padla pod zapravljivček, da sta ji obe kolesi šli čez noge. Dobila je precejšnje poškodbe.
Iz Celja
e— Na ljudskem vseučilišču bo predaval danes ob 20. umiv. docent g. dr. Fran Zwitter iz Ljubljane o temi »Jugosloven-sko vprašanje med svetovno vojno«. Opozarjamo ponovno na to zanimivo predavanje^_
KINO UNION Danes ob 18.30 in 20.45 premiera veleftlma
»TARANTELA«.
Najnovejši in najuspešnejši šlager Jeanette Mac Donald in odličnega tenorja Allan Jonesa. — Film prekrasnih posnetkov s Španije. — Godba, petje, ples.
e— Krajevna protituberkuiozna liga v Celju je na svoji seja 18. t- m. določila tri nagrade po 100 din za izdelavo zemljevida okoliša celjskega dispanzerja in tri nagrade po 100 din za dijake realne gmna-zije v Celju za leposlovne sestave za Delo proti tuberkulozi. Sestavljen bo tudi načrt za periodične preiskave vseh prebivalcev, da se tako najdejo ognjišča je-tike. Letošnji prot tuberkulozni teden bo v času od 1. do 7. maja v istem obsegu kakor lani. Liga je končno na seji podelila podpore petim jetičnim bolnikom, ki so brez sredstev za preživljanje.
KINO METROPOL	CELJE Danes ob 16.15 prekrasni glasbeni film »GITARE LJUBEZNI«. Ob 20.80 premiera najnovejšega in edinega letošnjega filma BENJAMINO GIGLI-A »USPAVANKA« (Das Mutterlied). Maria Cebotari, Peter __Bosse, Hans Moser.
e— V poročilo o skUpšč'ni celjskih pofit-nih uradnikov se je vrinila včeraj tiskovna napaka V zadnjem odstavku se mora pravilno glasiti »Giede ustanovitve ženskega (ne železniškega) odseka« itd.
e— USoden padec z voza. Na cesti na Ložnic pri Celju je padel 48-letni dninar Karel Kovač iz Pečovnika v nedeljo z voza. Kolo je šlo čez Kovača in mu zlomilo levo nogo pod kelenom. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Iz Maribora
a— Prvo proslavo Jakopičeve 70-Ietnire
je priredila Ljudska univerza v ponedeljek 21. t. m. ter na ta način dostojno počastila pomemben življenjski jubilej našeiga odličnega slikarja. Ob' polno zasedeni predavalnici Ljudske univerze je njen predsednik inž. Kukovec pozdravil predavatelja novinarja Podbevška iz Ljubljane, poudarjajoč pri tem zadovoljstvo, da se praznuje Jakopičeva 70-letnica v Mariboru. Prosil je predavatelja, da izroči našemu umetniku-jubilan-tu, ki e? v svoji skromnosti ni hotel udeležiti proslave, najprisrčnejše čestitke Ljudske univerze ter vsega kulturnega Ln nacionalnega Maribora. Predavatelj je v svojih dveurnih izvajanjih orisal umetnikovo življenjsko pot od detinskih let do spoznanja vrednosti umetniškega ustvarjanja, pri katerem je Jakopič iskal svojih motivov v naravi ter ustvarjal svoje umotvore tako. kakor jih je videl. Jakopiču ni šlo samo za obliko, temveč predvsem za notranje prepričanje, ki ga je v barvah pričaral na platno. Monakovo je bilo za Jakopiča druga duhovna domovina. V Jakopiču nam je usoda naklonila ne samo velikega umetnika, temveč tudi izvrstnega organizatorja ter podpornika naših mlajših umetnikov. Zanimiva izvajanja g. Podbevìska so spremimi e številne skioptične slike ter posnetki nekaterih Jakopičevih del, ki so bili verno dopolnilo predavateljevih izvajanj.
a— Zhorovanle naSih obmejnih učiteljev.
Te dni je ob polno števiLni udeležbi članstva zborovalo v krče vi tiski šoli eresko učiteljsko društvo Maribor levi breg. Zborovanje je otvoril in vodil dolgoletni predsednik g. Mirko Vauda. ki je podal situacijsko sliko organizatoričnega dela. Sprejeti so bili naslednji predlogi: Predlog za ugotovitev eksistenlnega minima poročanih in neporočenih učiteljev Ln učiteljic, nadalje predlog za poživitev zboroval nega dela ter načrt statistike za ugo'ovit-ev tujerodnih posestev v našeim obmejnem pasu. Blagajniško poročilo je podal g. Roman Košutnik, za nadzorni odbor pa g. Hribernik Franc. V ereskl odbor m propagando gozdarstva je društvo delegiralo preds. Vaudo. V okviru zborovanja je poročal krčevinski šol upravitelj g. Lavrič o socialnem delu učitelieiva Zanimivo je bilo zlasti predavanje šol. nadzornika Milka Jegliča o praktičnem računskem pouku, ki so mu priso-itvovali šolski nadzorniki Bobič, Alt Ln Cepuder.
a— Rotarij,ka vest. Tuka.^nji Rotarijski klub je službeno posetil guverner jugoslovenskega rotarijskega distrikta g. Stevan Pavlovič iz Beograda. Odlični gost ei <e v spremstvu klubovega predsednika odvetnika dr. Rapotea ter nekaterih odbornikov ogledal znamenitosti mesta in okolice, med dmgim Mariborski otok. elektrarno Falò in ruške tvoraice Guvernar Pavlovič je zvečer prisostvoval tedenskemu mitingu mariborskega rotarijskega kluba, za katerega delovanje je izrekel ob tej priliki topla besede priznanja Naslednjega dne je nadaljeval guverner Pavlovič svojo pot v Varaždin in Zagreb. _
a— UMETNOST je Izraz naroda in njegov pečat Kjer ni umetnosti, ni naroda Narod je korenina, umetnest sok, a umetnik poslanec božji, zato mu mora občinstvo dokazati svoje razumevanje in ga podpirati v njegov h težnjah Zato tudi ne pozabite, da bo v nedeljo 27. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani Kazine v Mariboru otvoritev prve kolektivne razstave akad. slikarja Doreta Klemenčiča
a— V studenški Ljudski univerzi predava
v četrtek 24. t. m. s pričetkom ob 19. dr. Travner o suženjstvu. Skioptične slike, bre* vstopnine.
a— Ljudska univerza. Drevi ob 20. bo predaval o elementih madnarolnega razvoja urednik g. dr. Branko Vrčon iz Ljubljane, V petek ni prireditve. V ponedeljek 28. t m. predava o mednarodnih gospodarskih ln socialnih problemih g. dT. Milan IvšiČ, univ, profesor iz Zagreba.
a— Dijaki klasične gimnazije ▼ Mariboru priredijo drevi v veliki kazinski dvorani ob 20. koncert. Nastopijo pevski mešani in mladinski zbori. Na sporedu so tudi pevska, volinske in klavirske solistične točke.
a— Obvestilo. Na oblastno opozoritev »8 notica od 22. t. m. prekliče ter se sporoča, da morajo ostati trgovine na praznik Ma-rijinetra oznanjenja t. j. v petek 25. t m. ▼ mestu Mariboru zaprte ves dan. Združenje trgovcev za mesto Maribor.
a— Dovršite? gradnje pohorske adorar bilske ceste. Za gradnjo pohorske avtomobilske caste na odseku od Mariborske koče do Areha je predvidenih in dovoljenih 415.458 dimarjev ter bo v kratkem ofertalna licitacija
a— Tatovi v Cirilovi tiskarni. Včeraj efo-
traj med 5. in 7. uro 60 se pojavili v Cirilovi tiskarni na Koroški cesti 5 še neizsledeml storilci, ki so odpeljali zaboj s pergamenenim papirjem v vrednosti okoli 1800 dinarjev.
a— Sodni odmevi vlomilske smole. Mali kazenski senat je obsodil 37-letnega sajmar-ia Edvarda Otorepca na 14 mesecev robi je ter na 3 letno izgubo Častnih državljanskih pravic, ker je 3. februarja t. 1. skušal vlomiti v Sattlerjevo krojaško delavnico ▼ Tattenbachovi ulici, pa je bil pri tem zaaa-6en in ar erti ran.
Preskrbite si nove srečke
državne razredne loterije v
ZADRUŽNI HRANILNICI
v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 6*
Prvo žrebanje bo 13. !n 14. aprila i L
Zahteve slovenske Industrije
Občni Zbor Zveze industrijcev za dravsko banovino
Varčno-
prati se pravi:
perilo zaupati Schichtovemu ter» pentinovem milu, l<i se močno pen). Blaga pena Schichtovega Serpentino vega mila prodre globoko v tkanino in prizanesljivo odstrani vso nesnago.
SCHICHT™0 TERPENTIN0*0 MILO
pere bleščeče belol
V	dvorani Zbornice za TOI je bil včeraj dopoldne dobro obiskan občni zbor Zveze industrijcev za dravsko banovino, ki ga je vodil predsednik g. Avgust Praprotnik. Bansko upravo je zastopal načelnik dr. Batej, finančno direkcijo nadsvetnik g Mozetič, mestno občino dr Brilej, Centralo industrijskih korporacij dr Fran Windischer in Zbornico za TOl ravnatelj Krejči ter tajnik dr. Pless.
Predsednikovo poročilo
Predsednik g. Praprotnik je v svojem poročilu podal kratko sliko o položaju slovenske industrije v lanskem letu. Priznati je sicer treba, da so se gospodarske razmere lani pričele zboljSevati, vendar naša industrija ni mogla zadostno izkoristiti večje živahnosti, ker svojih cen ni mogla prilagoditi povečanim produkcijskim stroškom zaradi višjih cen surovin, naraščanja javnih dajatev, mezd in socialnih bremen. Pri tem je treba še pripomniti, da ima glavni delež na konjunkturi v svetovnem gospodarstvu predvsem mrzlično oboroževanje V drugi polovici preteklega leta pa je konjunktura vidno popustila. V nekaterih sdrokah je kupčijsko poslovanje skozi več mesecev skoro docela zastalo. Če vse premotrimo, pridemo do zaključka, da zaenkrat ne more biti govora o kaki novi dobi gospodarskega razcvita, četudi moramo priznati, da konsolidacija gospodarskih razmer napreduje Želeti bi bilo.^ da hi se pri nas delo na povzdigi gospodarstva vršilo po smotrnem načrtu. Tak načrt Je zlasti potreben za izgraditev naše industrije. Slovenija je v agrarnem pogledu pasivna in je prirastek prebivalstva navezan na zaslužek od obrti in industrije Industrija spada v one kraje, kjer so dani pogoji za razvoj, in take pogoje tudi nudi predvsem slovenski del naše domovine. Tu imamo dovolj premoga in elektrike, pa tudi dovctfj spretnih in delaželjnih rok.
Posvečati je treba posebno pažnjo tudi razvoju tujske industrije in bi morala tu država priskočiti na pomoč s sredstvi državnega proračuna. Ce hočemo naš tujski promet obdržati na dosedanji višini in ga še dvigniti, moramo v prvi vrsti rešiti naše cestno vprašanje. Naše ceste so v dezolat-nern stanju. Modernizacija ceste Maribor -Ljubljana - Sušak in ceste Podkorensko sedlo - Ljubljana - Zagreb bi v toliki meri pripomogla k dvigu tujskega prometa, da bi se investicijski stroški bogato obrestovali.
Iz vseh navedenih razlogov je naša želja, naj se nam ne delajo težave pri zgraditvi obstoječih in pri ustanovitvi novih industrij. Apeliramo na vse pristojne faktorje, da nam pomagajo pri našem prizadevanju za povzdigo industrijske delavnosti in še bolj za razvoj neobhodno potrebne tujske industrije.
Tajnikovo poročilo
Po predsednikovem poročilu je glavni tajnik dr. Adolf Golia podal obširno poslovno poročilo, iz katerega posnemamo naslednje:
Po oživi jen ju zopet zastoj
V	početku preteklega leta so v svetovnem gospodarstvu nastopili znaki gospodarskega poleta in tudi v našem gospodarskem življenju je nastopilo delno oživ-ljenje. Zlasti naša zunanja trgovina je doživela velik razmah. Seveda pa ne smemo iz teh pojavov delati prenagljenih zaključkov glede uspešnosti poslovanja naše industrije. Vse preteklo leto smo bili v znamenju stalnega naraščanja produkcijskih stroškov in se cene izdelkom v mnogih primerih niso mogle prilagoditi povišanim cenam surovin in polizdelkov ter so bile v splošnem nezadovoljive. V drugi polovici leta, pa je nastopil zopet precejšen zastoj, ki ga je občutila zlasti naša lesna stroka. Kratkotrajna konjunktura v lesni stroki ni mogla zaceliti globokih ran. ki so nastale zlasti zaradi tečajnih izgub ob likvidaciji zamrznjenih klirinških terjatev Zlasti je v drugi polovici leta zastal naš izvoz lesa. v Anglijo in tudi naše lesne kupčije z Nemčijo so od časa do časa popolnoma prenehale. Tudi v drugih strokah so nastopili slični pojavi. Kolikor se je v posameznih strokah n. pr. v premogovni industriji produkcija povečala, je vendar še daleč od stanja iz dobe pred gospodarsko krizo. Redka so podjetja, ki so lahko izkoriščala vso kapaciteto.
Devizni predpisi
Eden glavnih pogojev za uspešno poslovanje industrije so urejene kreditne razmere. Danes je še polovica denarnih zavodov pod zaščito. V tej zvezi bi bilo želeti, da se eskontni odbori pri podružnicah Narodne banke pooblastijo, da smejo odkupiti vse za eskont sposobne menice brez omejitve glede višine zneska. Nadalje bi bilo želeti, da bi Narodna banka uvedla zopet eskont ali vsaj lombard italijanskih klirinških nakazil po nizki obrestni meri. zlasti sedaj ko se ta nakazila glase na dinarje in ni tečajnega rizika. Stara je zahteva, da se pri izvozu v klirinške države zajam-či izvozniku klirinški tečaj, tako da bi dobil v vsakem primeru polno protivrednost valute ki jo je plačal inozemski kupec na klirinški račun. Glede prometa z neklirin-škimi državami je omeniti, da je Narodna banka znižala odstotek izvoznih deviz, ki se morajo obvezno ponuditi v nakup po oficielnem tečaju, in sicer od 33.3 na 25%. S to delno rešitvijo se ne moremo zadovoljit) in moramo vztrajati pri zahtevi, da se dovoli izvozniku svobodno razpolaganje z vsemi izvoznimi devizami, ker ne gre, da se izvozniku namestu ugodnosti nalagajo še bremena z nižjim obračunskim tečajem za del izvoznih deviz. Glede izvajanja deviznih predpisov se čujejo še vedno hude pritožbe. Devizni pravilnik s pripadajočimi odloki in razpisi je tako nepregleden in v mnogih točkah nejasen, da se izvoznik ne more spoznati v labirintu ter predpisov. Posamezne določbe se na merodajnih mestih različno tolmačijo. Tako je n. pr. finančni minister predpisal, da se sme izvažati blago v klirinške države samo fob. naša luka ali franko naša meja, tako da naš izvoznik ne sme plačati stroškov za prevoz blaga izven mej naše države. Zaradi te določbe so nastale težkoče ki so imele za posledico, da so bili naši izvozniki kaznovani z občutno denarno globo, ne da bi kaj zakrivili. Nikakor ne gre. da bl se naif Izvozniki 1 carnovali, če postopajo v smislu obstoječih trgovskih običajev in v dobri veri ter v ničemer ne škodujejo interesom naše valute.
Izvoz
Načrtno gospodarstvo, ki se izvaja tako v Nemčiji, kakor v Italiji ima za posledico, da se vrši medsebojna izmenjava na osnovi uravnovešene trgovske bilance, kar zaenkrat praktično onemogoča večji razmah naše zunanje trgovine na teh inozemskih trgih. Te dni objavljena prepoved izvoza lesa iz Avstrije je povzročila v krogih naše lesne industrije neko vznemirjenost. Pričakovati pa smemo, da se bo Nemčija tudi po priključitvi Avstrije držala sklenjenih trgovinskih dogovorov in zlasti dogovorjenih izvoznih kontingentov. Važna naloga naše trgovinske politike bo, da ustvari možnost za večji izvoz nagega lesa v one države, kjer bo zaradi izpada avstrijskega uvoza večje povpraševanje po lesu; to sta zlasti Italija in Madžarska.
Davčna obremenitev
Lansko leto je bilo v znamenju znatnega povišanja davčne obremenitve. Finančni zakon je prinesel celo vrsto novih določb in poostritev obstoječih davščin. Protestna izjava vsedržavne industrijske konference. ki je bila lani 14. maja v Beogradu, ni prinesla rezultata. Edini uspeh prizadevanj v davčnih vprašanjih je bilo uki-njenje luksuznega davka na čevlje, pri čemer pa se je v nadomestilo povišal skupni davek na usnje. Odprto je tudi vprašanje skupnega davka v primeru takozv. interesne skupnosti. Nerešeno je ostalo vprašanje preureditve banovinske trošarine na čevlje, ki je mnogo previsoka, način pobiranja pa je nepravičen in ta trošarina resno ogroža čevljarsko industrijo. Zveza industrijcev je predlagala enotno stopnjo trošarine na vse vrste obutve razen opank, ki bi se pobirala od vseh večiih proizvajalcev, tako da bi ostal donos neokrnjen.
Skupaj z drugimi organizacijami je zveza pokrenila akcijo za spremembo pravilnika o plačevanju pavšalne vozninske takse na prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili. Vprašanje je, ali pri prevozu lastnega blaga z lastnimi vozili sploh obstoja taksna obveznost. Zahteva gre za tem, da se prevoz lastnega blaga z lastnimi vozili oprosti vozninske takse. To vpra-šanie je še nadalie odprto, predlog novega finančnega zakona pa celo predvideva povišanje vozninske takse. Lani smo dobili tudi novo uredbo o izrednih prispevkih za prekomerno izkoriščanje cest. Spreml-njevalni predlogi industrijske organizacije so bili v končni redakciji uredbe le v neznatni meri upoštevani.
Tudi vprašanje zakonske ureditve samoupravnih financ se lani pa vse do danes žal ni premaknilo z mrtve točke. Finančno ministrstvo uvideva sicer gospodarsko škodljivost samoupravnih trošarin na pogonska sredstva in industrijske surovine, ki se na področju posamezne občine uporabljajo le v procesu proizvodnje in se izdelki zopet izvozijo iz področja občine. Navodila finančnega ministrstva, ki prepovedujejo nalaganje občinskih trošarin na surovine in pomožna sredstva proizvodnje so ostala praktično neučinkovita.
Novi davki
Ob otvoritvi proračunske debate v narodni skupščini je finančni minister izjavil, da novi finančni zakon ne bo prinesel novih davčnih bremen. Spričo ugodnega položaja državnih financ smo računali s tem, da bo osvojil vsaj nekatere predloge za ublažitev davčn;h določb. To pričakovanje pa se ni izpolnilo. V amandmanih k finančnemu zakonu je predviden poseben davčni dodatek za anuitetno službo nameravanega notraniega posojila in poseben davek v obliki cerkvene doklade. Poleg tega predvideva nekatere prav občutne poostritve taksnih določb, zlasti povišanje sodnih taks ki bo še bolj podražilo stroške sodnega postopka. Poleg tega vsebuje finančni zakon pooblastilo za izdajo uredbe o rezervnih fondih pri denarn'h zavodih in delniških družbah ter o delnem nalaganju teh fondov v državne papirje. Industrija v Sloveniji je z malimi izjemami zadolžena, kolikor pa ima rezerve, so te vložene v investicijah ali oa služijo za obratni kapital ki se ne da pogrešati.
S spremembo carinske tarife. Id velja od 5 februarja t 1.. se je nkmila možnost carine prostega nvoza novih strofev. ki se pri nas ne Izdehrieio In to tudi za novo snuioča se podietla Zq take stroie ie treba plačati sedai 2 zi. Din carine na 100 kg in povrhu še 8% prometni davek. S tem so težko prizadeli vsa ona podietja, ki so že preiela oblastvena odobrenja za postavitev novih naprav, pa si zaradi dolgih dobavnih rokov inozemske strojne industrije še niso 'zposlovala odobrenia za carine prost uvoz «?troiev. Znan nam je nrimer kier bo ukinienie carinske prostosti povzročilo obremenitev zaradi carine in oro-metneera davka v višini skoro 1 miliion? rfinariev faka naknadni fiskalna obremenitev vsekakor ni pravična.
Nerešene pritožbe pri državnem svetu
Uprava zveze je sklenila ustanoviti v okviru tajništva posebno davčno posvetovalnico in je namestila priznanega davčnega strokovnjaka, ki je članom zveze brezplačno na razpolago s pojasnili in nasveti v davčnih zadevah. Zelo neugodno se občuti v davčnih vprašanjih, da ostanejo tožbe in pritožbe pri državnem svetu po več let nerešene, število nerešenih predmetov se je pri državnem svetu v teku lanskega leta povečalo od 3462 na 4036. Ce bi državni svet reševal predmete po vrstnem redu, bi imel ob koncu leta le zaostanke iz drugega lanskega polletja. Ker pa se predmeti ne rešujejo po vrstnem redu. so ostali nerešeni tudi taki, ki so bili vloženi že pred več leti. Zvezi je znan primer, da je bila pred tremi leti vložena pri državnem svetu pritožba proti cenzurni odločbi finančnega ministrstva, ki Se danes ni rešena
železniška blagovna tarifa
V zadnjih mesecih se je zveza mnogo pečala z vprašanjem revizije železniške tarife. Načrt nove tarife je predvideval 10 do 25% povišanje vozninskih postavk na razdaljah od 50 do 600 km, obenem pa zmerno pocenitev tarife na razdaljah pod 50 in nad 600 km. Z načrtom je v zvezi reforma samega sistema tarife. Dohodki železniške uprave bi se po načrtu povišali za okrog 300 milijonov Din. V smislu sklepa tarifnega odbora so se glede predlaga ne revizije tarife vršile konzultacije interesentov. Ob priliki razprave o tarifi za les so predstavniki zveze opozorili na neugodne razmere naše lesne stroke, ki nikakor ne dopuäöajo, da bi se povišale že-
lezniške tarife. Tarifni odbor je osvojil mnogo predlogov glede deklasifikacije posameznih vrst blaga.
Socialno zavarovanje
Lani so se socialna bremena občutno povišala in so dosegla mejo zmogljivosti. S 1. septembrom se je pričelo izvajati zavarovanje za onemoglost, starost in smrt s 3% tarifo. K temu je prišlo še občutno povišanje prispevkov za borze dela. Dne 1. junija pa je stopila v veljavo uredba o centralnem odboru bratovskih skladnic, ki je prinesla zopet nova bremena, deloma taka, ki se pobirajo samo v dravski banovini. Gospod minister za socialno politiko je o priliki uvedbe starostnega zavarovanja izjavil, da se bodo prispevki za bolniško in nezgodno zavarovanje po možnosti znižali, da se na ta način deloma nadoknadijo nova bremena. Temu nasproti pa je SU-ZOR sklenil prav občutno povišanje nevarnostnih razredov za nezgodno zavarovanje.
V	smislu svojih izvajanj je glavni tajnik dr. Golia predlagal resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta.
Resolucija
Resolucija pravi med drugim: Redna letna skupščina Zveze industrijcev za dravsko banovina je sklenila predložiti naslednje nujne predloge in zahteve: 1. Prosimo kr. vlado, da pri reševanju vseh važnih gospodarskih vprašari, ki se tičejo interesov industrije, nudi industrijskim korpora-cijam možnost stvarnega sodelovanja, in sicer v vseh gospodarskih resorih.
2.	Zlasti moramo zahtevati da se pri reševanju davčnih vprašanj zasliši in upošteva mnenje industrijskih korporacij Davčna obremenitev je dosegla mejo zmogljivosti. Skupščina smatra, da dovoljuje sedanje stanje državnih financ ublažitev obstoječih davčnih določb. Posebej so nevzdržne in neizvedljive sedanje določbe o plačevanju skupnega poslovnega davka pri tako zvani interesni skupnosti. Zaradi pospeševanja domače industrije naj se oprosti uvoz novih strojev, ki se ne izdelujejo v državi, plačila skupnega prometnega davka. Na pravičen način je treba urediti tudi vprašanje davčnega dodatka na konfekcijo. ker sedanji predpisi enostransko obremenjujejo samo nekatere proizvajalce.
3.	Skupščina ugotavlja, da se važno vprašanje ureditve samoupravnih financ še vedno ni premaknilo z mrtve točke. Dokler se ne izda zakon o samoupravnih financah, naj se izrecno prepove pobiranje občinskih trošarin na pomožna sredstva proizvodnje in surovine, ki se v obliki gotovih izdelkov zopet izvozijo iz občine.
4.	Nujno je treba pristopiti k pravilni ureditvi skupne banovinske trošarine na obutev, ker sedanji način pobiranja neenakomerno obremenjuje proizvajalce in ustvarja razlike v konkurenčni sposobnosti. Uvede naj se enotna stopnja, od plačila pa naj se izvzamejo samo oni proizvajalci, ki obutev izdelujejo na rokodelski način po meri in naročilu (sedaj je za oprostitev merodajno le besedilo obrtnega pooblastila, ne pa dejanski način in obseg obratovanja).
5.	V interesu razvoja elektrifikacije in pospeševanja industrijske delavnosti naj se ukine državna trošarina na električni tok, zlasti za pogonski tok in za razsvetljavo tvorniških objektov. Spričo današnjega stanja državnih financ se pobiranje te škodljive trošarine ne more z ničemer opravičiti.
6.	Pozivamo kr. vlado, da prične s praktičnim pospeševanjem našega izvoza po vzgledu drugih držav. Izvoznikom naj se dovoli prosto razpolaganje s celotnim zneskom izvozniške devize. Narodna banka pa naj uvede eskont ali lombard italijanskih klirinških nakaznic.
7.	Glede predvidene uredbe o tvorbi poslovnih rezerv in o delnem nalaganju teh rezerv v državne papirje naj se pred izdajo take uredbe zasliši mnenje gospodarskih korporacij, katerih predlogi naj se tudi upoštevajo. Naša industrijska podjetja svojih rezerv ne bodo mogla vlagati v državne papirje, ker bi to pomenilo skrčenje obratnega kapitala.
8.	Pozivamo kr. vlado, da pred Izdajo rudarskega zakona in zakona o električnem gospodarstvu omogoči industrijskim korporacijam, da zavzamejo svoje stališče, pri čemer moramo zahtevati, da se strogo varuje načelo pridobljenih pravic.
9.	Spričo občutnega povišanja socialnih bremen se moramo odločno Izjaviti proti nameravanemu povišanju nevarnostnih razredov v nezgodnem zavarovanju. Sanacija naj se doseže z racionalizacijo priznavanja nezgodnih rent. Odločno se moramo tudi izjaviti proti kakršnemukoli znižanju osem-urnega delavnika, ker bi to škodovalo tudi naši gospodarski moči.
Sklepi občnega zbora
V	debati obeh poročil se je oglasil k besedi dr. Fran Windischer, ki se je zahvalil predsedništvu in tajništvu za vzorno poslovanje. Delo, ki ga izvršujeta pred-sedništvo in tajništvo je zelo obsežno in zahteva mnogo znanja. Uspehi tega odgovornega dela pa se kažejo predvsem v tem da je zvezi uspelo preprečiti marsikatere škodljive ukrepe oblastev. Opozoril je tudi na neizvedljivost zahteve, da bi industrijska podjetja, ki itak hudo trpijo zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, nalagala rezervne fonde v državne papirje.
Tajnik zveze gospod Danilo Goriup je podal poročilo o računskih zaključkih, ki izkazujejo v preteklem letu 773.000 Din dohodkov, od tega 746.000 Din od prispevkov. Premoženje zveze je izkazano v višini 668.000 Din. Proračun za tekoče leto znaša 835.000 Din in je povišan v primeri s prejšnjim letom za 48.000 Din. Računski
Papirni kartel
Glede na vesti, da je prišlo do zastoja dela v vevški papirnici, ki bi lahko izostal, če bi prišlo do sporazuma med kartelom papirja in odjemalci, nam Društvo tiskar-narjev sporoča:
1.	Kartel papirnic je bil ustanovljen, ne da bi iniciatorji tega kartela skušali najti sporazum s tiskarnarji, ki so največji odjemalci papirja. Kartel papirnic ni smatral niti za potrebno, da bi tiskarnarje obvestil o novo ustanovljeni kartelni firmi »Centro-papir« o novih cenah in o novih dobavnih pogojih.
2.	Kartel je brez slehernega obvestila kategoriziral svoje odjemalce po gotovih skupinah. V prvo skupino z najvišjim rabatom je uvrstil par večjih grosistov, v drugo manjše grosiste in nekatere industrijske in založniške tvrdke. V zadnjo kategorijo brez slehernega popusta pa je uvrstil največje potrošnike papirja — ti-skarniška podjetja. Kartel daje nekaterim detajlnim potrošnikom, ki so naročniki tiskarn, papir cenejše, kakor pa tiskarnam, ki so glavni odjemalci papirja.
3.	Po dobljenih informacijah je skušal ta kartel pritegniti tudi avstrijski papirnici. katerim je zagotovil gotov kontingent papirja za uvoz v Jugoslavijo. Avstrijske papirnice bi dobavile svoj kontingent »Centropapirju«, ki bi ga potem prodajal grosistom in tiskarniškim podjetjem. Na ta način bi bile tiskarne glede dobave papirja popolnoma odvisne od milosti kar-telne tvrdke »Centropapir«.
Gospodarske vesti
= Še en centralni iond i novim bremenom. Na občnem zboru Privilegirane agrar-ns banke ie podpredsednik tega zavoda An-drija Radovič. ki je vodil zborovanje, utemeljeval predlog, da se ustanovi poeeben centralni kmetijski fond za pospeševanje kmetijstva Ln za organizacijo cenenega kmetijskega kredita Sredstva za ta fond naj bi se dobila z uvedbo posebne doklade k neposrednim davkom. Uprava banke bo napravila na pristojnih meetih korake, da se ta fond čim prei ustanovi.
= Poslovanje železarne v Zenici. Te dni
je bil občni zbor Industrije železa d. d. v Zenici, ki je sklenil, da se od čistega dobička 4.5 milijona Din (prejšnje leto 2.3 milijona Dtn) porabi 1.5 milijona Din za 10% dividendo (v prejšnjem letu je znašala dividenda 6%). Obseg poslovanja družbe ki je znašal 1 1935 66.7 milijona Din, se je že 1. 1936 povzpel na 117 7, lani pa na 257.2 milijona Din Glavnica družbe je bila, kakor znano, v 1. 1936. povišana od 1.2 na 15 milijonov Din Nove delnice je prevzela država, ki je te delnice prevzela po tečaju 170 Din za 50 Din nominala. Zato se je v zvezi s povečanjem glavnice dvignil rezervni fond za 30 milijonov in je emisija novih delnic prinesla podjetju za 40 milijonov novih denarnih sredstev Ta nova sredstva pa seveda niso zadostovala za znatne stroške nove valjarne in razširjenje obrata Zato so družbini dolgovi narasli od 56 milijonov v letu 1935 odnosno 61 milijonov v letu 1936 na 198 milijonov v lanskem letu Samo v enem letu so torej dolgovi narasli za 137 milijonov. Iz tega se da sklepati, da je družba investirala do konca leta 1937. okrog 180 milijonov Din Število delavcev se je v tem času povečalo od 900 na 2100
= Fuzija med Sipadom, Celulozo in Dur-mitorjem. Okrožno sodišče v Banja luki uradno objavlja fuzijo med »Sipadom«, Tvornico celuloze v Drvaru in »Durmitor-jem« V zvezi s to fuzijo se glavnica skupnega podjetja poviša od 20 na 65 milijonov Din. Sedež Šipada, ki je prevzel ostali dve podjetji, ostane v Sarajevu.
= Zamenjava obveznic 7*/« investicijskega posojila. Daivčna uprava Ljubljana mesto objavlja: Stranke, ki so oddale v času od 1. februarja do 5. marca t. L v zamenjavo stare obveznice 7°/o invest posojila Se vabijo, da dvignejo takoj nove obveznice pr* davčni upravi Ljtubljana-me-sto na Vodnikovem trgu št. 5, I. nadstropje, soba St. 1. Obveznice se izdajajo od 8. do 11. ture dopoldne proti reverzu.
Borze
22. marca.
Na ljubljanski borzi so se avstrijski šilingi v privatnem kliringu danes ponovno znatno dvignili, medtem ko so se včeraj trgovali Se po 8.75, je b'l danea promet po 9.12 V zagrebškem privatnem kliringu so bili zaključki v avstrijskih šilingih po 9,10 (v Beogradu po 9.14), v angleSkih funt h po 238 in v grških bonih po 29-Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 14.35, v Beogradu 14.3565 ln v Zagrebu
zaključek ln proračun sta bila »oglasno
sprejeta.
Pri nadomestnih volitvah je bfl izvoljen za namestnika člana uprave namesto pokojnega Prepeluha g. E. Podkrajšek. Občni zbor je nadalje pooblastil upravo, da definitivno namesti novega pomožnega uradnika g. Alberta Kose rja.
in tiskarnarji
4.	Društvo tiskarnarjev je ugotovilo, da odstopajo »Združene papirnice Vevče, Go-ričane, Medvode« gotova naročila, ki so jih te tvornice pred kartelom izdelovale, brez pristanka naročnika, drugim papirnicam izven Slovenije. Ako imajo vevške papirnice premalo dela, naj ne odstopajo njim predana naročila drugim papirnicam.
5.	Društvo tiskarnarjev za Slovenijo je takoj po ustanovitvi kartela pozvalo vse tvomice papirja, naj brez odlašanja stopijo v stik s predstavniki Društva tiskarnarjev, da se sporazumno urede vprašanja dobavnih pogojev, ker bi bili sicer primo-rani poseči po samopomoči. Ker se tvornice papirja doslej niso odzvale vabilu Društva tiskarnarjev, se je včeraj sestal pripravljalni odbor za ustanovitev Nabav-ljalne zadruge papirja, ki ima nalogo, da dobavlja svojim članom papir po tistih cenah, ki so danes veljavne na svetovnem trgu, Društvo tiskarnarjev pa upa, da se bo še pred ustanovnim občnim zborom te zadruge papirni kartel zganil in pokazal dobro voljo ter ugodil upravičenim zahtevam svojih največjih odjemalcev
6.	Iz navedenega sledi, da odjemalci iz vrst slovenskih tiskarn niso zakrivili, da je prišlo do spora, še manj pa, da jc prišlo do kakršnegakoli zastoja dala v vevških papii mcah.
V interesu delavstva je torej, da papirni kartel stopi v stik s svojimi odjemalci in najde čim preje primeren, za obe stranki spiejemljiv sporazum.
14.36 odnosno za konec aprila 14.25 in za konec maja 14.2250.
Na zagrebškem efektnem tržiSCu je bila tendenca danes čvrstejša in se je Vojna škoda trgovala po 464 (v Beogradu po 466.50 — 467.50). V ostalih državnih vrednotah so bili tečaji prav tako čvrstej-ši, vendar ni bilo prometa.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2403.41 — 2418.01,
Berlin 1742.03 — 1755.91, Bruselj 731.04 — 736.11, Curih 996.45 — 1003.52. London 215.36 — 217.42. New York 4315.38 — 4351.70, Pariz 132.02—133.46. Praga 151.54,
-	152.64, Trst 227.94 - 231.03.
Curih. Beograd 10, Pariz 13.1850, London 21.64125 New York 436.31, Bruselj 73.3750, Milan 22.95. Amsterdam 241.1250. Berlin 174.90. Dunaj 60. Stockholm 111.4750. Oslo 108.75, Köbenbavn 96.60, Pra-a 15.21, Varšava 82, Budimpeš^ 8125. Atene 3.95, EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 465 _ 466 4°/o agrarne 60 den., 4% severne agrarne. 6% begluške 91.50 — 93. 6% dalm. agrarne 90 — 91. 7% invest, 98 de®., 7°/o stabiliz. 97 — 99. 7% Drž. hip henka 99.50 — 101, 7°/o Blair 89 — 90. 8% Blair 94.50 _ 96; delnice: Narodna banka 7300 den.. PAB 210 d€r... Trbov^bska 200 — 215, Outm,anm 65 bl., Šečerana Oijek 110—135. Dubrovačka 3*5 — 415. Oceania 600 den-Jadranska 370 — 405.
Beo?rad. Vojna Skoda 467 - 468 (466.50
—	4*7.50) 7n mam — (4^7), 4°'« aerarne 62.50 bl.. 6% berluške 92 75 — 93 (93\6«/e dalm. agrarne 92 - 92 2" (92.25), 7"'o stabilir 98.50 dien., (98.50V 7% invest. 100 den., 7°'ot>rž hip. banka 1°0 ''■en. (100) B^air 90 — 90.50 (90 — 90.50X 8°/o Blair 95.50 — 96. PAB ex kupon 218 — 219 (217 — 218.50). Narodna banka 7290 — 7350 7300)
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 22. marca Začetni tečaji: pšenica: za maj 85.75, za julij 82.875, za sept 83.25; Koruza: za maj 59 50, za julij 61.50, za sept. 62 75.
+ Wftmlpeg, 22. marca Začetni tečaji: pšenica ; za maj 117, za julij 108, za okt. 91.
Novosadska blagovna borza (22. t m.). Tendenca nespremenjena. Pšenica: (78 — 79 kg) baška 176 - 179; sremska 175 — 178; baSka potiska 178—180: slavonska 177—179. Kom za: baška 95 — 96; banatska 92 — 93. Oves: hafiki 131 — 133: sremski 132 — 134; slavonski 135 — 137. Ječmen: baški in sremski 63/64 ke 142-50 - 145 Moka: baška in sremska «Oe» in «Ogg» 272.50 - 282.50; «2» 25250 - 262 50: «5» 232.50 — 242.50: «6» 212.50 - 222.501 «7» 182.50 - 192.50: «8» 125 - 130 Otrobi: baški in eremskl * vrečah 94 — 99. Fižol: baški in sremski 187.50 - 192.50.
-I- Budimpeštanska tenutala borza (22. t m ). Tendenca slaba Koruza; z? maj 13.08 — 13.10 za iul j 13.32 — 13.34 BOMBAŽ
+ Liverpool. 21. marca Tendenca ko maj stalna. Zaključni tečaji: za mare 4 9( (prej§nji dan 4.89), za Junij 4.96 (4.W) •f New Yoyfc ti. marca. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za april 8.63 (8.72), m junij 8.70 .(8.79),
Po poravnanem spora med Poljsko in Litvo

.... •«*fip/»i H / 1
v r
r/H
i /i#I in I a
i ; [M / / i I I f <#§ f • ; f I / /# / il ài 5 li f i
-_'/, i Jf i
librnkiß
"o. ' ■ - (BP? 83® S? ' ' "

t- :
. .
- : /-'Ž
'i
Levo: Mimohod poljskega pehotnega polka po katoviških ulicah — Desno: Oddelek litovske pehote na manevrih
„Hočete kope! ali obed?"
Smrt starega polarnega junaka majorja Jachsona — V čolnu na Temzi ga je zadela kap
Pri Vauxhall Brdgeu je bil na Temzi zasidran čoln, v katerem je stanovala sta-ira zakonska dvojica. O starem gospodu so ljudje vedeli le to, da se imenuje Jackson. Mož je sedaj, v svojem 77. letu, podlegel srčni kapi. In šele sedaj je javnost zvedela, da ni bil to nihče drug nego ne-Ikoc znameniti major Frederick G- Jackson, ki. je postal popularen kot »Jackson s Severnega tečaja«. Kot upokojenec se je umaknil na star čoln, ki ga je po svoji Žmi imenoval Margueritte«.
Jackson je bil še mlad mož, ko so ga poznali kot vodjo odprave, ki je med 1893. in 1897. napravila več potovanj v Dožeio Franca Jožefa in poskusila na zadnje go-seč': tudi Severni tečaj. Ta odprava je štela 33 os^b, ki so London c stavile z dobro ladjo »WindVv'ard«. Odprava je hotela raziskati pred vsem notranjost Dežele Franca Jožefa in napraviti o njej točno karto. Jacksomu je v resnici uspelo, da je odkril Morje kraljice Viktorije. V istem času je bil Nansen s svojim »Framorn« na poti proti severnemu tečaju.
Ladja se je pomikala s tokom lednih plošč naprej, ker je Nansen upal, da pride na ta način še najsigurneje do severnega tečaja. Sedem mesecev se je vozaril tako s svojim parn kom, potm pa ga je zapustil s svojim prijateljem Johanse-nom in je odkorakal z njim preko ledne planjave p-oti tečaju. Moža sta morala jikozi strašne viharje in druge težave 5n zato ni čudno, da sta napredovala le z
največjo težavo. Ziv'ia so jima pohajala, končno sta b la prisiljena, da sta se ustavila na nekem otoku in tam prezimila do maja naslednjega leta, to je 1. 1895. Nato sta se dvignila, da prideta do Dežele Franca Jožefa. Med potjo sta izgubila svojo prtljago in sta morala nadaljevati svojo pot brez živil. Vsa oprema je obsegala enajst nabojev in dve puški.
In to je bila še njuna sreča, kajti tako sta mogla ustreliti kakšnega severnega medveda ter se preživljati z njegovim mesom. Nekega dne, ko sta se le še z največjo težavo država na nogah, sta zagleda la nekega moža, ki je stopal proti niima. Bil je major Jackson. Njegove pozdravne besede so postale zgodovinske: »Strašno se veselim, da vaju vidim! Ali niste Nansen? Pridita v mojo kočo. česa si želita najprvo: kopeli ali obeda?« Nansen se je odločil za obed. Toda človeka se je čutil potem šele tedaj, ko se je lahko okopal in preoblekel.
Jacksonu te rešitve nikoli ni pozabi Velik dei arktične dežele, ki jo je bil cd-kr 1, je imenoval Deželo Fredericka Jack-sona. Major Jackson je v Arktidi doživel mnogo razburljivih dogodkov. Med takšne doživljaje spada tudi tisti s severnim medvedom^ na katerega je streljal, pa ga ni zadel smrtno, žival je navalila na razsko-valca, ki se je rešil le na ta način, da ji je porinil kopito svoje puške v odprti gobec.
Sasti0 na zunaj so si podobne
Dva kanadska psihologa študirata znašaj kanadskih
petoreis
Dva kanadska psihologa sta proučevala v zadnjih mesecih značaje slovitih petorčic in sta o tem sedaj podala svoje poročilo.
Dekletca, ki se telesno dobro razvijajo, po mnenju obeh zdravnikov niso preveč inteligentna. Upati je da bodo dckhce z nadaljnjim razvojem dosegle povprečno inteligenco otrok enake starosti. Učenjaka sta raziskova1 posebno vprašanje, d i-l; je imelo istočasno rojstvo petorčic kakšen izena-čevalni vpliv na njih značaj. Temu ni tako. Že sedaj se kažejo znatne razlike v temperamentu in značaju petorice sester. Anette kaže neko mero nečimernosti in žensko že-
ljo. da bi ugajala ljudem. Obiskovalcem se prilizuje in skuša zbuditi njih pozornost. Marie je manj priliznjena in ljubezniva. Včasih se odvrača uporno od obiskovalcev in nasprotuje tudi svojim strežnicam. Cecile in Yvonne sta si po značaju podobni, sta namreč precej ravnodušni. Emilie, ki se je rodila kot zadnja, je tudi najslabotnejša med vsemi sestrami in morda je zato vedno bojazljiva in občutljiva Pogostoma se joče brez vidnega vzroka. Psihologa sta vsekako lahko ugotovil*, da zunanja podobnost v splošnem ne ustreza notranji podobnosti petorčic.
Ruski kapitan pred japonskim sodiščem
Pred sodiščem v Hakodateju se je moral zagovarjati kapitan sovjetskega tovornega parnika »Kuznecstroja«. ki so ga obtožili, da je pretekli mesec med nekim viharjem zasidral svojo ladjo ▼ utrjeni morski ožini Cugar, ki loči oba japonska otoka Hokaido in Hondo. Obsodili so ga na 1000 jenov globe in so ga nato izpustili.
Mehika je protestirala
Mehiška vlada je vložila pri Društvu narodov v Ženevi formalen protest proti priključitvi Avstrije k Nemčiji Protest je izročil glavnemu tajniku DN Avenolu poslanik. Fabela, ki ga je prosil, naj sporoči vsebino note vsem Slanicam ženevske ustanove. Mehika protestira proti priključitvi Avstrije k Nemčiji, toda ne zahteva nobene intervencije.
Grozote državljanske vojne
■ -.- i « ■ -: : 1. ;	>- .vjiifr&A- : •■:■ .	j -.j.....
v ustih
učiteljic
Ruimunsko prosvetno ministrstvo Je opozorilo šolska nadzorništva na to, da se mnoge učitelj ce vedejo tako, kakor se ne sklada s šolsikim duhom. Tako so bile učiteljice in profesorice licejev, ki niso kadi-; le samo v šolsikih pisarnah, temveč tudi na hodnikih, s čimer so učenkam v odmorih i dajale slab vzgled. Mnoge prihajajo v šolo j tudi v neprimerni obleki. Marsikatera vzgojiteljca sliči lutkam v izložbenih oknih kozmetičnih salonov, tako zelo je pobarvana in prikrojena v obrazu, laseh in nohtih. Ministrstvo graja te pojave in preti s kaznimi., če se te učiteljice ne bodo poboljšale.
Begund iz španskih krajev, kjer divja bratomorna vojna vihra, se zatekajo na
francosko ozemlje
Napoleona bi bili lahko ozdravili
Ko je Napoleon 5. maja 1821. na Sveti Heleni umrl, so bila naziranja njegovih zdravnikov o bolezni, ki ga je pobrala, različna. Pred nedavnim je prof. Pulle, ravnatelj rimskega zavoda za tropske bolezni, izdal klinično študijo o tej Napoleonovi bolezni. Po natančnem proučevanju izvirnih poročil o Napoleonovi bolezni in obdukciji prihaja do zaključka, da se je bil Korzičan inficiral in kot posledico tega obolenja je dobil kronično vnetje jeter, če bi bili tedaj spoznali njegovo bolezen in če bi poznali današnje arzenove bencolne preparate zoper njo, bi ga bili lahko rešili.
V Avstriji bodo gradili
Dunajski listi poročajo, da je kancelar Hitler ob priliki svojega po se ta v Linzu v ožjem krogu razvijal posebne načrte, ki jih ima že nekoliko let glede preureditve zgor-njeavstrijske prestolnice. To mesto bo uživalo vedno njegovo posebno naklonjenost. Med drugimi velikimi gradbenimi deli bo tudi zgradba novega mosta čez Dunav ln zgradba avtomobilske ceste po zgledu najmodernejših nemških avtomobilskih cest.
Na vprašanje, kakšen učinek bo imela priključitev Avstrije Nemčiji na nemško Stiriletko, je Hitler odgovoril, da bo že Göring skrbel za to, da ne bo v Avstriji v najkrajšem času nobenega nezaposlenega več. Linz postane v bližnjem času središče nemškega tujskega prometa.
LudendorSS v grobnici
Grobnica nemškega vojskovodje generala Ludendortfa v Tützingu je dovršena in telesne ostanke pokojnika bodo te dni prenesli iz začasnega groba v stalno grobišče. Na grobnici bodo postavili Ludendorffovo poprsje.
Nov višinski rekord
Kater wo lieti ta dni na kratko poroča/» B, je eeätoetovaÄkl letalski major Brazda dosegel nov svetovni rekord ssa športna letala s manj nego 4-htrsCdm cilindrom.
predpoktoe se je dvignil z brnskega letališča z nefldm spremljevalcem in je dosegel višino 7.100 m, popoldne pa se Je dvignil ceio ▼ višino 7.500 m. Aparat bi sa lahko Se bolj dvignil, vendar pa je zmrznil aparat za kisik in Brazda se je maral vrnitL
Zunanja temperatura Je znašala minus 40 stopinj, v kabini pa minus 15 stopinj Celzija. Za višino 7.500 m je pofcrebovad 1 uro 12 minut, zadnjih sto metrov navzgor Je opravil v manj nego 3 mlnuta/v Prejšnji rekord je imel neki francoski letalec to Je bil za 2000 m manjši
Zgodovina in zemljepis v Avstriji
Prosvetni oddelek pri dunajskem tum»-stništvu nemške vlade je odredil, da odpa* de zanaprej v avstrijskih šolah predmet »Vaterlandskunde«, ki je bil pri maturi za letos prvič na programu. Zemljepis in zgodovina se bosta poučevala po novih metodah in knjigah, t. j. v skiopu z vsenemško zgodovino in zemljepisom. Dijaki srednjih in njim sorodnih šol se bodo morali posebno dobro seznaniti z bistvom in razvojem nair. soicalizma. Tudi pouk ostalih predmetov se bo gibal v tej smeri.
Splav se je razbil, sedem ljudi je utonilo
V Williamsportu, Pennsylvania, J© družba 48 izletnikov najela splav za vožnjo po reki. Med vožnjo pa je zajel splav izredno močan tok vode ter zanesel vozilo t ljudmi do stebra nekega mostu. Tam je udaril z vso silo ob steber. Splav se je razbil, ljudje so padli v vodo in sedem izletnikov, ki niso znali plavati, je utoniUx
angleški poslanik v Rimu, ki se udeležuje angleško-italijanskih pogajanj s grofoca Cianom v Rimu
Grob Flanette v cvetju
Postopek za rehabilitacijo Plane tte, ki »o
ga obesili po smrti kancelarja DoHfussa, » nadaljuje. Planet tov grob so te dni okras iM z venci in cvetjem. Listi poročajo, da j« veljal zadnji vzlalik obešenega Plaaette Nemčiji ia lUtLerju.
Narasle vode so odnesle hišico
Pri zadnjih poplavah v Kaliforniji je odneslo naraslo vodovje weekend hišico, ki J« vidimo na tej sliki, več sto metrov v stran od kraja, kje» so Jo postavili
Papaninovci v Moskvi
Osrednji izvršilni odbor sovjetske komunistične stranke in svet ljudskih poverjenikov sta ob povratku Pa panino ve odprav» v Moskvo priredila junakom Severnega tečaja svečano recepcijo. Udeležili so se je glavni zastopniki stranke, organizacij, javnosti, vojske, znanosti in umetnosti Papa» nina in njegove tovariše so navzoči sprejeli z viharnim navdušenjem. Pozdravni nagovor je imel predsednik sveta ljudskih poverjenikov Molotov, napitnico je izrekel tudi prof. Sinit. Po napitnicah je Papanin obširneje govoril o nalogah, ki jih je njegova odprava rešila. Kot zadnji se je oglasil k besedi Stalin. Po recepciji je bil tudi koncert.
Vlom pred nosom policije
Drzna vlomilca sta uplenila skoro za milijon dinarjev
vrednosti
sta obiskala med drugim poslovne prostore dvornega draguljarja japonskega cesarja, K. Mikimotoja. Tu sta ukradla dragocene bisere. Za srečo jim ni uspelo, da bi vlomila v blagajno, kjer je bilo za več nego 2 milijona dinarjev lispa. Policija ju doslej
Scotland Yard išče dva vlomilca, ki so ju izpustili te dni iz ječe, a sta takoj nato obiskala stanovanja in lokale y odličnem londonskem Regent-Streetu v neposredni bližini neke policijske stražnice.
Možakarja sta sedem ur preiskovala vsako stanovanje in lokal celega hišnega bloka in sta napleniila okrog 200.000 din v gotovini ter okrog 700.000 din v draguljih. Svoje delo sta začela v nekem pritličnem lokalu.
Ko sta pregledala vsako «tanov«nje db
tretjega nadstropja, sta splezala čez streho in strešni žleb v naslednje posJopje, kjer
Lov za izsiljevalci v Varšavi
VarSavska kriminalna policija Je prijela te dni dva izsiljevalca, ki sta priSla na pošto k okencu po denar svojih žrtev. Ko sta videla, da ju opazujejo, pa sta pobegnila v največjem diru na ulico, planila na voz cestne železnice in se odpeljala na postajo. Tam sta v zadnjem trenutku skočila v brzi vlak Varšava—Pariz.
Policija ni mogla ustaviti vlaka, bilo Je že prepozno. Iznajdljivi detektivi pa so najeli avtomobil in dirjali za vlakom, ki se je imel ustaviti šele 50 km od Varšave. Dohiteli so ekspres, stopili v vlak ter zalotili begune, ki so se branili z noži in samokresi. Slednjič se je posrečilo izsiljevalca ukrotiti. V njunih žepih so našli seznam bogatih oseb iz Varšave, ki sta jih razbojnika izbrala za svoje žrtve. Izsiljevalca sta hotela pobegniti iz Poljske s ponarejenimi potnimi listi.
Mislite v teh dneh na CMD in darujte za njen sklad !
zaman isee.
Tirolci prisegajo
Vojaki garalzije t Innsbruckn prisegajo zvestobo ln pokorščino državnemu poglavarju Hitlerja
Vodja sodetsklh Nemcev
Konrad iienlein, glavni propagator Udh zahtev na češkoslovaškem
ANEKDOTA
ZumaHat Mèry je nekoč dejal plod ovitemu dramatiku Scribu, da vodi seznam vseh nje»
fovih del, in sicer po abecednem redu. eribe si je ta seznam pogledal in je ugotovil, da v njem črke K, Y, X in Z niso zastopane. Takoj se je lotil dela: napisal je zaporedoma »Kiosque« za Komično opero, »Yelvo« za Gimnazijsko gledališče, »Xacarillo« za Veliko opero in »Zanetto« aa Favartovo gledališče.
VSAK DAN ENA
»Pravijo, da ježa pospešuje vitkost Sa mo kdo ve, če se to nanaša na jezdeca ali na konja?«
(»Tidens Tegu«)
M oltrarni pregled
Kopitarjeve zveze z Jakobom Grimmom
v*
Nemška slavistična književnost uvršča med svoja pomembna dela novo knjigo: »B. K o-pitarg Briefwechsel mit Jakob Grimm von Max Vasmer. Posebna sti. Berlin l9r5S. Založba akademije znanosti sti. Berlin 1938. Založba akademija znanosti v komisiji pri Walter de Gruyter u. Co.. 4°, str. 38 + 218 + 1 tabela). Pomen tega dela je v tem. da prinaša doslej neobjavljena Kopitarjeva pisma sloveče-mu nemškemu slavistu in germanistu Jakobu G r i m m u, s čimer znatno razširja gradivo za življenjepis in znanstveno ocenitev dela in pomena našega rojaka Kopitarja Z druge 6trani je izdajatelj korespondence prof. M. Vasmer s svojo uvodno študijo sam prispeval obilen delež k boljšemu in pravičnejšemu spoznavanju Jerneja Kopitarja kot slavista.
Že L 1908 j« Avg. Sauer opozoril na Kopitarjevo korespondenco z Griniimom, vendar ni nihče poiskal Ln objavil pisem, ki — kakor kaže Vasmerjeva izdaja — niso pomembna samo kot gradivo o Kopitarju in o Jakobu Grimrnu kot slavistu, marveč so zanimiva tudi za zgodovino slavistike in posebej še za zgodovino slovansko^nemskih znanstvenih stikov. Vasmerjeva izdaja je prav po&ebno pomembna za siovensko literarno zgodovino, glede na Kopitarjeve tesne vezi z Vukam Karadžičera. pa je zanimiva tudi za srbsko slovstver>o zgodovino.
Prvi del knjiga, paginiran z rimskimi številkami 1 do obsega poleg predgovora ra2 pravo prof. M. Vasmer j a »J. Grimm und B. Kopitar in ihren Briefwechseln. V nji najdeš več kakor obeta naslov: je to cela študija o Jemejp Kopitarju in obenem utemeljen poskus, da ga pisec prikaže kot enega največjih slavistov v prvi poiovici 19. stoletja. (^meniti je, da je tudi naša domala literarno-zgodovinska šola (prof. Kidrič, V. Bu.r/am i. dr.) doprinesla znaten donesek k rehabilitaciji človeško in politično enostransko in celo krivično obravnavanega Kopitarja. Pri Čehih, kjer je bii ta slovenski >Dobrovsky« zaradi spora s svoji m nekdanjim prijateljem P. Safarikom in zaradi svojega stališča glede češkega preporoda slabo zapisan, se tudi kakor smo pred meseci zabeležili na tem mestu — oglašajo zagovorniki »avstrofilskega« Kopitarja (prof. K. Paul). Prof. Vasmer sklepa v zadnjem odstavku svojega predgovora: »Želel bi, da naj bi to delo vzpodbudilo pravičnejše presojanje velikega slovenskega jezikoslovca, čigar bojeviti način pisanja je celo J agi ca «odvrnil od tega. da bi mu brez predsodkov ioločil mesto, ki mu gre v znanosti. Začuditi nas mora tudi to. da je srbska Narodna enciklopedija šla molče preko Kopitar-■evega imena. Kopitar, ki je neumorno oznanjal v svetu Vukovo slavo, ima pravico do priznanja svojih zaslug pri slovenskih rojakih enako kakor pri Srbih«.
V svoji uvodni razpravi razglablja prof. Vasmer najprej Grimmove slavistične interese in odnose. S Kopitarjem se je Grimm ežno seznanil že 1. 1S15 na Dunaju. Od 1. 1819 sta si živahno dopisovala in pisma kaže !o. čedalje večjo intimnost. Zadnje znano Kopitarjevo pismo Grimmu je iz 1. 1842.
Kopitar je bil izmed vseh slavistov v najži-vahnejšem stiku z Grimmom, in prav Vas-merjeva razprava nas zgovorno prepričuje, kakšne koristi so obrodili ti stiki ne le za Grimmove slavistične študije, marveč preko njega za vso tedanjo nemško slavistiko. Nadaljnje poglavje prikazuje čitatelju življenje in delo B. Kopitarja. Tretje poglavje podava oris Grimmovih im Kopitarjevih skupnih interesov, četrto razglalblja Kopitarjev in Grimmov vpliv na Vukovo zbiranje narodne-a oiaga in posebej še na njegovo jezikovno reformo. V petem poglavju se pisec bavi e Kopitarjevo kritiko takratnih jezikovnih in zgodovinskih raziskavamj, nakar označuje in vrednoti zapovrsitjo Kopitarjevo 6tališče v sledečih vprašanjih tedanje slavistike: falzi-fikati staročeških rokopisov (V. Hanka), izvor sta roce rk venoslovansk ega jezika, vprašanje glagolice, sorodstvena razmerja slovanskih jezikov.
Nato podaja pisec celoten pregled slavističnih interesov Grimma in Kopitarja, nakar se še zaustavlja odnosu do F. Miklošiča. Ob koncu pravi, da so v zadnjih desetletjih zmanjševali Kopitarjeve zasluge, češ da je zapustil manj spisov nego drugi slavisti. K njegovi nepopularnosti v slavistiki je doprinesla svoje tudi njegova žolčljivost in nasprotje do praških in ruskih slavistov ter odklanjanje slehernega Avstriji škodljivega panslavizma. j>Toda to nas dam es ne sme motiti, da ne bi priznali njegovih zaslug. Pravičnejša kakor poznejši sodniki sta bila kot natančna poznavalca njegovega delovan ja velika sodobnika Jakob Grimm in Leopold von Ranke«. Grimm je zapisal o njem, da po smrti Dobrovskega prednjači vsem slavistom, L. von Ranke pa je zapisal ob Kopitarjevi smrti, da je bil bržkone najboljši fi-lolog v vsem tedanjem avstrijskem cesarstvu«.
Kopitarjeva pisma Grimmu obsegajo obilo slavistično-jezikoslovnega. literarno historičnega in zgodovinskega gradiva, zlasti pa mnogo etimoloških misli, opomb in podatkov. saj sta bila oba znanstvenika vprav strastna etimologa. Predaleč bi nas vodilo, če bi hoteli v okviru časniškega članka le informativno prikazati vsebino teh pisem. Omenjamo samo. da jih je izdajatelj opremil s številnimi opombami pod črto, ki olajšujejo razumevanje iin odpirajo čitatelju pota v obsežno bibliografijo. Nekatera pisma je izpopolnil z že objavljenimi Grimmovimi odgovori. Vseh pisem je 125. V dodatku so ■še tri Kopitarjeva pisma profesorju F. Aug. Pottu (iz vseučiliščne knjižnice v Halle).
Kopitarjeve slavistične zveze z enim izmed vodilnih znanstvenikov Goethejevske Nemčije so bile rodovitne ne samo za slovanske študije v Nemčiji, marveč tudi za ugled pre-buiajočih se slovanskih kultur v tedanji Evropi. Vasmerjeva izdaja Kopitarjevih pisem Jakobu Grimmu je dokument, ki morda tudi za mnogo bolj zapleteno sedanjost dokazuje možnost slovansko-nemškega kulturnega sodelovanja, če se le-to postavi na podlago vzajemnih človečanskih vzorov, medsebojnega razumevanja in -duha pravičnosti, ki tudi majhnemu narodu dopušča svobodno rast i duhovno veličino	—o.
Dr. Janko Lokar9 Lovsko-ribiski slovar
Klic po natančni, današnjim jezikovnim razmeram ustrezajoči strokovni terminologiji vendar le ni »glas vpijočega v puščavi«. Počasi izpolnjujemo stare vrzeli in dobivamo za posamezne panoge priročnike, ki uvajajo domače izrazoslovje in skušajo zabrisati v naši govorici sledove nesvobodne preteklosti. Taki jezikovni priročniki so tem večjega pomena, če jih sestavljajo prvovrstni poznavalci našega jezika, možje, ki temeljito ■poznajo njegovo izvirno bogastvo in imajo tenak posluh za lepoto čiste govorice.
Tak razveseljiv pojav je dr. Janka Loka r j a >L o v s k o-r i b i š k i slovar« (Ljubijama 1937, založila Zveza lovskih društev v dravski banovini, 126 strani m. 8°, cena 20 din). Na to knjigo se lahko slovenski lovci in ribiči po pravici ponosni, kajti pisec jim ni dal samo slovarja v navadnem pomenu besede, marveč je svojo knjigo razširil v nekak realni slovar njihove stroke. Tako je dobila slovenska lovska kultura prvi zakonik svojega izrazoslovja. Ravnatelj dr. Janko Lokar je bil kot jezikoslovec in si o ven.-.ki lovski pisatelj pred vsemi diligimi poklican, da sestavi našim lovcem in ribičem ta prepotrebni priročnik. S svojim obsežnim s t roko™ i m znanjem in tankim čutom za pristnost in čistost naše tesede je meg^l spisati slovar, ki sam hvali svojega sestavljalca. Dr. Lokarja tLovsko-ribiški slovar? bo vzel s pridom v roke poleg lovca in ribiča tudi slehern ljubitelj slovenskega jezika, posebej še tisti, ki mu je jezik največji izraževaini instrument: t. j. pisatelj, publicist, govornik. Spoznal bo. koliko lepih domačih izrazov imamo Slovenci za razne pojave in pojme z lovsko-ri hišk ega področja. Ta posebni besedni zaklad je bil doslej raztresen po vseh mogočih spisih ali pa sploh neznan, zato upamo, da se bo šele preko dr. Lokarjevega »Lovsko-ribiškega slo-
varja« povsod udomačil in izrinil tuje epa-kedranke. Zaradi tolmačenja posameznih izrazov bo onemogočena nejasna in dvoumna raba: besede imajo tu natanko opisan smisel. To, kakor tudi primeri frazeologije, daje slovarju dr. Lokarja posebno mesto med našimi strokovnimi priročniki. Njegova knjiga naj bi bila tudi drugim vzgled in vzor!
0 »Lovsko-ribiškem slovarju« dr. Janka Lokarja ie priobčil »Lovec« daljšo oceno iz peresa dr. Mirka Cerniča. Ocenjevalec, ki je pokozal svoje zanimanje za terminološka vprašanja s svojimi vzpodbudnimi in kritičnimi članki o medicinskem nazivo-slovju, je lahko kot ljubitelj jeziika, kot lovec in poznavalec prirode izrekel o tej knjigi veljavno sodbo. In dr. Cernie pravi o nji med drugim: : Za slovensko lovsko-ribiško besedo je zdaj začel pravdo dr. Lokar s svojim slovarjem» ki je treba, da ga proglasimo za slovenski lovsk o-r i b i š k i učbenik, da o njem poučimo lovske čuvaje in lovsko-ribiške zelence, kakor jih poučujemo o vsem. kar je v zvezi z lovstvom in ribištvom, ter predvsem skrbimo, da si ga osvojimo tudi sami. Čas je že, da zmaga načelo vsestranske lepote in plemenitega ravnanja in lepe besede prav povsod ter da že končno začnemo trebiti blodno misel, da ie neotesanost in prostaštvo pravo slovenstvo.«
Dr. Cernie končuje svojo oc »no, ki prinaša tudi marsikakšno izpopolnitev, z besedami, da je dr. Lokarja slovar »izvrstno domače samorodno nadomestilo za osladne tuje učbenike, ki nam razen tega nikdar ne bodo dali slovenske besede in tudi ne slovenske ìovsike kulture«. Tej sodbi se lahko s polnim prepričanjem pridruži tudi poročevalec.	—o.
Zapiski
Koncert Zlatka Balokoviéa s sodelovanjem
ljubljanske filharmonije in dirigentov Louisa Si egela in Mirka Poliča je bil dostojna pro-siava 25 letnice umetniškega delovanja na-šecra znamenitega virtuoza. Ljubljansko občinstvo je prirejalo Balokoviéu in dirigentu srostu navdušene ovacije. Za pozdravne besede predsednika Glasbene matice dr. VI. Rav-niharja se je Balokovič zahvalil s prisrčnimi stavki, poudarjajoč, da hoče do konca življenja siužiti svoji domovini — Jugoslaviji. 0 koncertu še priobčimo strokovno poročilo.
Iz revialnega tiska. »Sodobnost«
(Ljubljana izdaja Slovenska književna zadruga) je priobčila v dosedanjih treh številkah šesteaa letnika med drugim progra-matični članek Ferda Kozaka »Iz včeraj v jutri«, dr. Antona Siodnjaka literarno-kri-tični esei »Ob Župančičevi šestdesetletnici«, Frana Petreta razpraio »Vrazovo pojmovanje ilirizma«, socialno študijo V. Kraigherja »Stavkovni val v Sloveniji v L 1935/3(k, A. Poljanca razslabljanja »Iz pog.avja o narodnih tradicijah«, aktualni članek Janka Sernra »Iz angleškega političnega življenja«, kakor tudi več krajših člankov, kritik in referatov Poezija in (epa proza eta v tej reviji zastopani z imeni Igo Gruden, Pavel Golia, Lili Novy, Bogumil Fatur, Ciril Kos-
mač. Tone Cufar i. dr. — Mesečnik »D e-j a n j e«, ki zbira v svojih vrstah zlasti mlajše sodelavce bivšega »Doma in sveta«, je v dosedanjih treh zvezkih zadostno izpričaj svoja stremljenja in svojo programatsko usmerjenost: dojeti na podlagi katoliškega svetovnega nazora današnjo socialno in politično stvarnost ter spraviti svoj nazor v sklad z nekaterimi važnimi imperativi sedanje dobe. Nadaljnji zvezki bodo pokazali, s kolikšno svobodo in kakšno kritičnostjo se bodo kristalizirale te ideje v taboru mladih slovenskih katoliških intelektualcev. Izmed člankov v prvih treh zvezkih omenjamo samo nekatere: Edv. Kocbek, Slovenski človek; J. Šolar. Pri koreninah našega življenja; B. Grafenauer. Mednarodna funkcija slovenskega ozemlja; X. T. Načelni kristjani; Lojze Serajnik, Koroška pred novimi dogodki: France Vodnik, K novi stvarnosti; E. Kocbek, Slovensko izseljenstvo in Razgovor z don Sturzom; J. Lampret. Tvar-no-duhovna struktura župnije Ribnica na Pohorja. — Beležimo te revije le kot kronisti, ker bo kritičen Sitaceli našel v njih marši kak sporen ali sprejemljiv prispevek k problematiki sodobnosti, njih meritorno stran pa prepuSČamo revialni kritiki in polemiki.
Dr. Duš8d Nedeljkovié je izdal v Skoplju dve aktualni knjižici: »Rase i rasizam« in »Ideološki sukob demokratije i fašizma«.
INSERIRAJ V „JUTRU"!
t
.................
Z nobenim dragim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega ačinka, kakor • Časopisnim oglasom, čigar delokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako bito ln govori dnevno desettisoöem ytateljev. Bedno oglašanje t velikem dnevniku Je najuspešnejša investicija, Id prinese korist trgovcu ln kupca.
? i
a
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Nova pot do rešitve Vaših las.
Ta calcitai znak Silvikrna hoče sH-
kovito in očividno prikazati, da m izpostavljate nevarnosti, da postaneta pleiasti, fte ae negujete dobro svojih las ia če vedno ne skrbite u to, da bi Vaše lasišče bilo zdravo ia da as njem nimate prbuta. Uspeino in rato aenéno nego las Vam omogočajo preparati Silvikrin.
Zdaj Je ▼ VaSih rokah, da naprav te konec izpadanju las ter da imate zdravo rast las namesto redkih m tenkih las. Vzrok prhuta, izpadam« las, redk:h in mrtvih ias ie po večini redno isti: slabost in nezadostna hrana tkiva za stvarjanie ias. Lasne koreni re ne dobe iz krvi več dovolj tvarin, ki so jih potrebne za tvorbo las. To brezpogojno potrebno hrano za lase je treba zato lasnim koreninam dovesti od zunaj. Z odkritjem Neo-Silvikrina, naravne hrane za lase, je re-ieno vprašanje, iz česa mora ta hrana biti sestavljena Silvikrin je koncentrirana raztoplina 14-er h substarc za stvarjanje ias, ki se it njih proizvajajo lasje, in sicer v sestavini, kakor jo ustvarja sama narava S tem odkrit-
jem je negovanja las in ohranitvi rasti las pokazana nova pot. Silvikrin premaga slabost v koreninah s tem, da dovaja tkivu za tvorbo las naravno hrano za lase, ga krepi in usposablja za novo rast. Hrana za lase Neo-Silvikrin je predelana tudi v Lotionu Silvikrin. Uporab-ljajte ga kot vodo za lase pri svojem vsakodnevnem negovanju las. To je edina voda za lase, ki vsebuje to hrano za lase. Ona hrani lasišče, ga osveži in ohrani zdravo. Prhuta in izpadanja las se ni treba več bati, ker od Silvi-krina lasje rastö. Silvikrin pa tudi polepša Vaše lase. Dosti je, da zjutraj lase in lasišče namočite s Silvikri-nom. To Vam bo za vedno pregnalo strah pred plešavostjo.
naravna hrana za lase
Silvikrin takorekoS zmehča lasišče, brani oslabljeno tkivo za tvorbo ias z dragocenimi substancami in krepi lasne korenine. Koristno delovanje se začne takoj in že čez nekaj dni opazite aspeh. Prhut izgine s presenetljivo hitrostjo, lasišče pestane čisto in ostane zdravo, lasne korenine zopet lunkciocirajo normalno, izpčdan e las preneha in rasti začnG novi, močni lasje.

Silvikrin m prodaja po celem svetu.Pro-Isvajanje Je zavarovano a mednarodnimi patenti.
Xai Kai» /& patia&Ko/
Za vsakodnevno negovanje les zahtevajte Lotion Silvikrin.
Z vsakdanjo «porabo vzdržuje kožo na glavi zdravo in rodovitno, oživlja tkivo ca proizvajanje ias, pospešuje rast las in povzroča, da pride do popolnega izraza vsa naravna lepota las.
Onemogoča delanje prhljaja m izpadanje laa, kakor tudi motnje v rasti laa
ManjSa steklenica . Din 27'— Steklenica za 2 meseca Din 48'—
Za rast ias in proti prhljaja zahtevajte naravno hrano za lase Neo-Silvikrin.
Nov preparat, ki a zunanjim dovajanjem organske hrane za lase uspešno hrani tkivo za proizvajanje las ter ga usposablja za novo, zdravo rast laa.
V resnih slnčaiih izpadanja laa, trdovratnega prhljaja, redčenja las ia kadar preti plešavost
Steklenica za 1 mesee Din 66"—
Skrbite za kožo svoje slave, pa bo tudi ko2a Vaše slave skrbela za rast V a S i h lasi

Dobi se v vseh strokovnih trgovinah.
fwtZMfa &GA& iaA
t y-8g9 h j
France Novšak je napovedal v subskribcij-ski izidaji svoj prvi roman »Bog strasti«, ki obravnava psihologijo pubertete in kaže do-zorevajočo mladino na poti v življenje. Zanimivo je, da tudi roman Rudolfa Kresala »Študent Štefan« obravnava mladinske boje v današnji dobi. Oba romana izideta v bližnjem času. France Novšak je sodelavec »Ljubljanskega Zvona« in eden najmlajših med našim literarnim naraščajem.
Iz življenja na deželi
POLJE. Dramski odsek našega sokolskega društva je bil v letošnji seziji izredno marljiv. Dal nam je več prav dobro uspelih dramskih predstav, za kar sano igralski skupini našega sokolskega d m št va prav hvaležni. Za petek, praznik Marijinega oznanjenja, so nam neumorni igralci pripravili gotovo spet prav dobro naštudirano komedijo »Zakonci stavkajo«. Vloge je režiser, brat Arko Rudolf razdelil med najdarovitejše člane in članice igralske skupine, zato se lahko nadejamo, da bo predstava tekla gladko in da se bo močno približala objektivnosti in resničnosti, kakor si jo je zamislil pisatelj I. Pohl. Opozarjamo na to predstavo naše občinstvo, ki stalmo poseča sokolske dramske predstave. Predstava bo, kakor smo že povedali, v peteik v dvorani sokolskega doma. Začetek bo točno ob 20.
Iz Ptuja
J— Sumljiva nenadna smrt. v Ločkem vrhu, občina Sv. Urban, je te dni nenadno umrla 62-letna preužitkarica Marija Polančeva. Terezija Murkova lz stega kraja Je truplo preoblekla ln je pri tej priliki na hrbtu ugotovila razne krvave podplutbe, zaradi česar je zadevo prijavila orožnikom, a ti sod'èfru. Truplo so nato spravili v mrtvašnico v Svetincih pri Sv. Urbanu, kjer se je Izvršilo sodno raz-telesenje, ki pa je ugotovilo, da je Polančeva umrla za tuberkulozo m. da je zločin izključen.
j— Posledice prepira, v Dragoviču v Halozah je med 37-letno posestnico Marijo žmavčevo in oosedom nastal prepir, med katerim je sosed v pijanosti zagrabil za nož in žensko zabodel v hrbet Ranjeno so prepljali v bolnišnico. Sosed pa se bo zdaj zagovarjal pred sodiščem.
Mislite v teh dneh na CMD in darujte za njen sklad!
SOKOL
I
Poziv
Sokolska župa Ljubljana poziva članstvo in naraščaj v župi včlanjenih dmi-štev in čet, da do 23. marca 1938 prijavi svojemu društvu (četi) udeležbo pri po-klonitvi Sokolstva pred spomenikom bla^ gopokojnega viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja na Rakeku, ki bo dne 24. apr la t. L Zdravo! Sokoiska župa Ljubljana.
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20 url Sreda. 23.: Pokojnik. Premiera. Premierski abonma.
Četrtek. 24.: Gospoda Glembajevi Red Četrtek.
Petek. 25.: Pokojnik. Izven. Sobota. 2<>.: ob 15 Bela bolezen. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven.
OPERA Začetek ob 20. Sreda, 23.: Zaprto.
Četrtek, 24.: Prodana nevesta. Red B. Petek, 25. : Traviata. Gostuje ga. Zlata Gjun-
gjenac. Izven. Znižane cene. Sobota, 26.: Rigoletto. Proslava 251etnice umetniškega delovanja prof. Osipa še sta. Izven.
Nedelja, 27.: ob 15. Grofica Marica. Izven. Znižane oene. Ob 20. Bohème. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Izvin. Znižane cene.
Prof. Sest nam bo postarli v soboto znano Verdijevo opero »Rigol etto« popolnoma na novo na naš oder m deloma tudi v novi zasedbi. Naslovno vlogo poje e Primoiič. Gildo prvič gdč. Nollijeva. Iz posebne prijazno sti do jubilanta nastopita ta večer GostiČ kot vojvoda in Marjan Rus kot Monterone. V ostalih vlogah sodelujejo na*i člani: Be-tetto, Kogejeva, Spanova, Jeromova. Skabar, Sekula in Dolničar ter Sladovljev. Dirigira g. D. 2ebre. režiser jubilant prof. Sest. Nova inscenaci ja je napravljena po osnutkih inž. arh. Franza.
Uprava Narodnega gledali&a v Ljubljani prosi a bon mi t e premierskega abonmaja, ki so danes zvečer zadržani in ne bodo mogli prisostvovati premieri v drami, da javijo v teku dopoldneva to pisarni gledališke uprave in dobe potem na razpolago sedež pri prvi reprizi »Pokojnika« v petek 25. t
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 23.: Zaprto. Četrtek, 24.: Nečak. Red A. Petek, 25.: ob 15. Gašper iin Hudamora. Znižane cene. Ob 20. Noč v Kairu. Globoko znižane cene. Zadnjič.
H A B I O
Sreda 23. marca
Ljubljana, 12: Baletna godba (plošče). 12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 13.20: Iz Lehairjevih operet — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Opazuj in poslušaj (prof. Miroslav Adlešič). — 18 20: Iz daljnih dežel (plošče). — 18.40: Kaj je s po-boljševalnico in prisilno delavnico (g. Vojko Jagodic). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Juraj Carovič, začetnik hrvatske pomorske beletristike. — 19.50: Sah. — 20: Rezervirano za prenost — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Citte solo (g. Emil Mezgolits).
Četrtek 24. marca
Ljubljana 12: Koncertni plesi (plošče) i
—	12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Lincke-jeve melodije (plošče). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R, Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Min strstvo za telesno vzgojo naroda. — 19.50: 10 minut zabave. — 20: Vesela urica (igra Radijski orkester). — 21: Prenos Roasinijeve opere »Seviljäkd brivec« iz Rima. V odmor'h: naipavedi in poročila.
Beograd 17.30: Skladbe za violino in orkester. — 18.55: Flavta. — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Berlinski komorni orkester. — Zagreb 17.15: Orkestralni koncert
—	20: Plošče. — 21: Kakor Ljubljana. — Praga 19.45: Orkestralni in pevski koncert. — 20 25: Predavanje opere »Turando t«. — 22.35: Klavirski koncert in plošče. — Varšava 19.50: Otroški pevski zbor. — 20.10: Lahka godba in . ples. — 22: Stara glasba — Dnnaj: Program po napovedi. — Berlin 19.10: Odmevi iz starih časov. — 20: Plesni večer. —22: Prenos iz Stuttgarta. — München 19.10: Koncert po željah. — 20: Operetni komadi a plošč. — 22 10: Beethoven: Petnajst variacij In fuga v Es-duru. — 22.40: Plesna muzika. — Stuttgart 19.15: Vojaške koračnic*. — 20.15: Mojstri na glasbilih. — 20.30: Zvočna igra. — 22.30: Nemška vedra glasba. — 24: Nočni koncert.
3ackson Gregory:	50
Juana Castanares
Roman
»Ni se me treba bati, eenorita,« je mirno dejal.
#Ne bojim se vas.«
»Ker mislite, da vam verjamem, da imate v koči branilca?«
Spet se je obotavljala; nato se ji je iztrgalo, kakor nehote:
»Ne! Ne zato. Mislim pa, senor, da bo vseh mojih strahov kmalu konec. Slutnja mi pravi. Kar pomnim, sem živela v nekakšnem nedoločenem strahu. Teh šest tednov, Id sem jih prebila na Haciendi escondidi, nisem okusila drugega kakor strah. A to se je zdaj izpremenilo. In zakaj naj bi se vas tudi bala?« je končala z zasoplim glasom.
»Torej se je kaj zgodilo?« je rekel Hawk. »Nekaj, kar vas je osvobodilo tega pritiska? In to ta čas, ko samevate v tej koči, Kaj je bilo to, Guera — Guera Perrigo?«
»Zakaj pravite to?« je vzkliknila. »In zakaj mi dajete to ime — Guera Perrigo?«
Stopil je za korak bliže, da bi videl izraz njenega obličja. Tolikanj hlepeče je čakala odgovora, da se ni niti odmaknila. Ali je bilo mar res, da jo Je mineval vsakršen strah?
»Odgovorite!« ga je nestrpno pozvala in zapo-
vedujoče vzdignila glavo. Tako Ji Je mogel pogledati naravnost v obraz, kamor je zdaj padal tisti žarek, ki se je prej lovil v njenih laseh.
»Ali bi rajši slišali kako drugo ime, Guera?« je nežno vprašal »Ali naj vas imenujem senorito Juano?«
»Oh!«
»Saj je res, da ime ni postranska stvar,« Je rekel s čudnim poudarkom. »Guera Perrigo ali Juana — «
»Nadaljujte, senor! Ne mučite me, govorite —«
»Ali naj rečeva — Juana Castanares?«
Radosten vzklik se ji je utrgal z ustnic — prvi, ki ga je slišal od nje. Uboga mala Guera je bila pretrpela na haciendi več, nego je slutiL
»Tedaj je res! In vi to zanesljivo veste--Oh,
senor, recite mi, da je res! Prijezdili ste k meni, da mi to poveste, kaj ne? Ne norčujete se iz mene? In to, kar sem pravkar zvedela, ni prevara — kaj, senor? In vi mi boste dober prijatelj, čeprav ste zloglasni kapitan Colorado, j elite, senor?«
»Da, čeprav sem zloglasni kapitan Colorado, vam bom pošten prijatelj, senorita.«
»In to je vsa resnica?«
»Ta mah začenjam razlikovati resnico od laži kakor prvi plamen za oblakom dima.«
»A plamen bo dimu kljuboval in ga nazadnje vsega pogoltnil!«
»Torej se me ne bojite več?« »Rekla sem vam, da je blizu dan, ko se ne bom ničesar več bala.«
»Niti Biondina ne?« Je hlastno vprašal
Zdrznila se je, a se je takoj spet zbrala in kljubovalno vrgla glavo nazaj. Mesečina se ji je zrcalila v očeh kakor v polnočnem jezeru.
»Kmalu se moram odpraviti,« je rekel Hawk. »Če bi me povabili noter, bi lahko v koči zakurila ogenj, ker postaja hladno; tudi kaj prigrizka in kak založaj bi mi kar dobro dela.«
»Trenutek, senor.«
Spustila se je v tek, smuknila pod visokimi to" poli kakor lunin žarek in izginila za kočo. Nato je začul znotraj njene lahne, urne korake, zapah je vresnil, in vrata so se odprla njemu in mesecu. Ko je stopil noter, je prižgala užigalico; ona mu je podržala svečo naproti.
»Dobro znamenje, kaj, senor?« je dejala, ko je plamen zagrabil stenj in se je razlila po prostoru svetloba.
»Najini roki sta se dotaknili druga druge, in svet je postal svetlejši!« je Hawk navedel, dajoč njenim besedam še več pomena, nego so ga imele, in se tiho zasmejal.
Perrigo je živel v večnem strahu
Postavila je svečo na mizo. On je zaprl vrata in radovedno pogledal okrog sebe. Gol in odljuden je bil prostor, v katerem je Guera živela kakor v ječi. Vendar je kazal nocoj manj zanemarjeno lice kakor pred dnevi, ko ga je prvič videl. Bila je pridna, pomila je bila izbo in jo pospravila tako, da bi jo bili starci, ki so tu životarili kakor medvedje v svojem brlogu, komaj spoznali V kotu
i na tleh so ležale snažne, nove vreče za žito, ki jih je bila našla na skednju in si napravila iz njih ležišče.
Vrata Imate zapahnjena in si puščate drug izhod, da bi lahko že ob najmanjšem šumu pobegnili, kaj ne? Upam, da ne mislite dolgo ostati tu, senorita?«
»O ne. Oditi bom morala. Pred težko izbero stojim, senor.«
»Dajva, zakuriva na ognjišču,« je rekel Hawk. »Grelo vas bo dosti bolje kakor ta stari vegasti gašprček, kavo pa tudi tako lahko skuhava. To pot vas ne bom več silil, da jejte, kakor ondan. A skodelico kave bi menda popili z menoj?« je dodal in se nasmehnil. »Sicer sem pa danes srečal vašega starega prijatelja!«
»Mojega starega prijatelja?« Nejeverno je zmajala z glavo. »Ne vem, koga? Prijateljev nimam ne starih ne novih.«
Hawk je našel obtolčen črn lonec in skuhal ka" vo. Ta čas je Guera prebrskala jedilno omaro ter sestavila, ko se je bila nekajkrat skrivaj ozrla na Hawka, skromen obed, ki se je zdel gostu vzlic svoji preprostosti slasten da nikoli tega. Sele za mizo je jel Hawk odgovarjati na njena vprašanja.
»Za novega prijatelja boste pač priznali mene, kaj? In kot star prijatelj se je oglasil prileten mcž, ki ga vsi poznajo pod imenom Dan'1; jaz gern ga zmerom klical Dannyja. Če bi kdo terjal njegov podpis, bi se moral podpisati Daniel McAn-drews. Ali se ga spominjate?«
»Ne.« Zmajala je z glavo. »Nikoli nisem slišala o njem. Kdo je to?«
MALI OGLASI
'/'J
niji
Beseda 1 Din, davek Din za Šifro al) dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Krojaškega
pomočnika
veliko delo. Tavčarjevi ul. 4.
5882-1
tp rejmcni n Boc,
Skladiščnik
verziran v kolesarski stroki, ▼rfč montiranj« koles, dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Prednost kavcija«.
5883-1
Krojaškega
pomočnika
»*m o? roj neg», za damska dela. sprejmem takoj. Bali-gai, Sv. Petra cesta 4.
5872-1
Zmožnega gaterista in cirkularista
«äotrega. spreime Miklauži-na, Braslovče.
3880-1
Mlado natakarico
simpatično, — spreimem v boljšo gostilno v mestu. — Služba stalna. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5877-1
Krojaškega
pomočnika
miajJo moč, za mešano delo spreime takoj Gogala Ivan, Jesenice.
5846-1
Krojaškega
pomočnika
mladega, «prejmem takoi. Kosmač Franc. Slovenski Javornik.
5845-1
Vrtnarja s prakso
v kulturi trajnic, lepotič-nega grmičevja in konifer, »preimemo Posestvo Selo p Št. Vid pri Stični.
5859-1
Sedlarskega
pomočnika
dobrega delavca na šivalnem »troiu, spreimem takoi Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sedhrski«.
5857-1
Postrežnico
olajšo, za nekai ur teden-*ko, spreimem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5S56-1
Trgovskega	i ' fi« « »nnmiin mummani munnrnm r« rrTfnmTrfrnimnm
pomočnika Vajenci (ke)
sprejmem takoj. Manufakturist prednost. Radej Drago, Trbovlje.
5834-1
Pomočnika
izrecno manufakturist», — sprejme manufakturna trgovina v Ljubljani. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod šifro »Stalna služba 99« na oglasi odd. Jutra.
3866-1
Pek. pomočnika
in vajenca
takoj sprejmem. Nastop takoj. Predstaviti se osebno. Pekarna Wilfan, Tržič.
5871-1
Steklarskega
pomočnika
izurjenega, če mogoče z obrtnim listom za stavbno steklo, snrejm-m Ponudbe Dod značko »Mlajša moč« na ogl odd fu'ra.
58411
Lesni maniDulant
samosfoien, za nakup trdega in mehkega lesa. za izdelavo pragov, j kavcüo. dobi takoi m*sto Ponudbe z referencami na og! odd Jutra pod »Manipulant«
5798-1
Službe išče
Mesarski vajenec
moč.an, poštenih kmečkih staršev v starosti 15—17 lei dobi takoj mesto. — Janez Verdir, Tržič.
5861-44
Frizersko vajenko
sprejmem takoj. Prednost, katera se je že nekaj časa učila. Salon Jančigaj, Tyr-Seva cesta 37.
3853-44
Zaslužek
Besed«, 1 Oln. davek _ Din za šifro ali da lan Je naslova 5 Din NmmanJfr znesek 17 Din
Za Din 2.500
si astvante eksistenco — Delo doma Dop <u pod »Stalno« na podružnic« Tu-tra Maribor — Pril >»itf znamko	w> ?
Pouk
Seseda » Din davek 3 Din za šifro aH dajanje nasiova 5 Din NaJmanJé' znesek 17 Oln
Inštruktor
za mesto Celje se išče V,-šolcu za francosko, latinsko in nemščino. Obratne ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Energičen«.
5879-4
tseseda 1 Din davek s Din za šiiro ali dajanje nasiova 5 Din Najmanjši
znesek 17 Din Beseda 1 Din davek 3 Din za SUro ali dajanje aa&inv- 5 Uiii Naimanjs znesek 17 Din.
Sluga
pošten, s prvuusjtnimi referencami, gre delat karkoli ;
tudi samo Za hrano. Poseb-	dobro ohranieno, proda
no veselje do vrta in vseh	ABC Liubliana, Medvedova
hišn;h del. Ponudbe na ogl.	8. Telefon 24-44 poleg Go-
odd. Jutra pod šifro »Hva-	renjskegn kolodvora.
Prodam
Beseda 1 Din davek i D!n za èuro ali da tanje naslova 5 Din Naimantft' >ri»w>l» tr>in
Pisalno mizo
ležnost«.
5884-2
5868-6
-, , .	...	Kompostno zemljo
Trgovski pomočnik	, ,	,
.	,	. ...	črno. dobro gnoieno. proda
meiane stroke. vojaščine	Jeloeniki Rožna doIir,P
prost, zeli premeniti službo
Služkinjo
ki zna kuhati in opravljati druga gospodimska dela — sprejmem takoi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5858-1
Prodajalko
dobro izvežtiano, zaželienc po možnosti znanie nemščine, in učenko, ki ima me-Ičansko šolo ali nekai razredov gimnazije, sprejmt večia trgovina z mešan-m blagom. — Ponudbe pod »Večji krai« na ogl. odd. Jutra.
5855-1
v večio trgovino v mesto ali na deželo. Cenj. ponudbe na Janko Paik, poštno ležeče, Radeče ob Savi.
5847-2
Urarskega
pomočnika
sprejmem za sipino službo takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5794-1
Dekle
srednjih let, z dežele, išče službo k mirni družini. — Cenj ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Marljiva in varčna«.
5852-2
5863-6
Voluharje
preženeš uspešno z 7e!io presto. Tuba z navodilom Din 1--.50. Va kp doza D;n 75 Sever & Komp., Ljub ljana.	5860-6
Popolnoma novo
moško kolo
ter mnogo ženske obleke,
ponošene in nove. prodam. Prekupci lahko lepo zaslužijo. Vič. Glince, Cesta III. št 6, pritličje.
5874-6
""""da 1 mn dsvek 3 Din, za Slfro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjfti znesek 17 Din.
Hranilne knjižice
vrednostne papirje, delnice 3% obveznice vnovčuiem po najvišji ceni takoi v gotovini. Kupoite srečke Drž. razredne loterije v moji kolekturi »Vrelec »reče«. AL PLAN1NSEK LJubljana, Beethovnova 14.
Telefon 35-10. Trg. agentura za bančne in kreditne posle.
23-16
zob®,
z potot ^"T^eto t»*' ^ 5.
Seseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Trgovsko hišo
kupim takoj v večjem ali industrijskem mestu Slovenije, s prometom preko mi liion dinarjev letno, s celokupnim inventarjem in blagom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3791-20
Beseda 1 Din. davek 3 atUBfBp ne ojjt? ®z nta naslova 5 Din. Najmanjš znesek 17 Din.
Štirisobno
stanovanje
oddam 1. maja. Resljeva l. Vprašati hišnico.
5875-21
mn rst slfm
beseda 1 Din -lavpfr 1
-la.sl^rq ' nm *i!^tman'"1
cti^spv n ntn Stanovanje
iihstoieče iz s<~bt in Icahi neta. ali še raiše en same el'ke sobf	min«.ard
ščem za april ali mai V pošte" pride amo 10-minut od pošte, lahko v star' stavb* P ičn-V ročen n sta'en Ponudbe na oel odd fu tra ped aEnosobn^ mansardno«.
«3-2-213

«n
JANKO TIČEK IN NJEGOV OČF
Ta čas jo je Lukež urno brisal po cestah, ki so bile ob zgodnji jutrnji uri vse puste in prazne ... Šele na tihem kraju je obstal pred desko za lepake in jih jel prebirati, da bi se oddahnil... Da, in tedaj ga je Džimi dohitel!
Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro al! dajanie nas'nva "i D!r< Nslmanl*' TTieseS 17 D1n
6-cevni radio
Super v izvrstnem staniu. prodam takoi za D:n 2.000. Hešik, Jerneieva 53.
5881-9
Beseda 1 Dm davek ; Uln za šifro al) dajanje nasiova 5 Din Na iman tè zneepl» l'< Oln
Moško kolo
dobro ohranjeno, prodam. Florjanska ul. 5. Glaser.
5867-11
Beseda 1 Oln daveg a Din za šifre ili lajanj* riaslova 5 Din NajmanlS' znesek 17 Oln
Pisalni stroj
rabljen, naprodaj. Ogled pri »Levante«, Miklošičeva cesta 34.	5878-29
Reseda I Dtn davek Din «s šifro ah daian ■ m«inva S ntr, Naiman'f cttpceir 17 nin
Opremljeno sobo
za april z eno ali dvema posteljama, s sout>or.?bo kopalnice. odd->m Medvedova 5a, visoko pritličie. poleg gorenjskega kolodvora
5870-23
Opremlieno sobo
<; posebnim vhodom s stopnic, takoi oddam gospodu Kroiaška ul. 1JII., '"-o 5862-23
SP©
UP
M
Na SO km samo 8 tekmovalcev
V smuškem maratonu tekmujejo že leta zmerom isti tekmovalci in ni pravega naraščaja
Kakor je na kratko poročalo že pone-deljsko »Jutro«, je bil preteklo nedeljo na Pokljuki v najlepšem vremenu vztraj-nostni tek na 50 km za savezno prvenstvo. Izvedbo teka je pcveril lavez smučarskemu klubu Ljubljana, ki pr reja tovrstni tek že drugo leto.
Celotna proga je bila določena in stalno premerjena že polet. Zaradi pomanjkanja snega na nekaterih odprtih in izpostavljenih mestih je bilo potrebno progo spremen ti. Za traslranje proge je pokazala posebno razumevanje vojaška oblast, ki je dala v ta namen na razpolago potrebno število vojakov ter dala po-vdarka tej prireditvi tudi s tem, da je pokroviteljstvo prevzel sam divizijski general g. Tonič. ki je poklon 1 za zmagovalca tudi krasno darilo. Kot zastopnik divizrskega ge::era.la Toniča se je udeležil prireditve g. podpolkovnik Met -koš :z škofje Loke.
Koliko truda ln požrtvovalnosti funkcionarjev in vztrajnosti in odpornosti tekmovalcev, zahteva ta proga, ki odgovarja razdalj od Ljubljane do Bleda, si či-tatelj komaj lahko predstavlja sam. Za tako obsežno proge nudi Pokljuka brez dvoma najprimernejši in naj raznovrstne j-ši teren. Proga je potekala cd Sport-Ho-t-ela. kjer sta bila tudi start in cilj, proti Mrzlemu studencu preko slikovite Kranjske in Javora «ke planine ob vznožju znamenite Lipance. Rudnega po'ja mimo doma pod skakalnico, kjer se je dvigala in dosegla najvišjo točko levo od Mesnovca
in Lmovca. nato pa po strmih smukih in vzponih do Ogorelca n zopet k domu kjer je dosegla dolžino 30 km ter prešla v 20 km dolgi tretji sektor, ki je potekal od doma proti Koprivniku na Blejsko kočo pod Kokošincem, levo preko ceste Pokljuka—Bled k Mrzlemu studencu ter od tam po zelo valovitem terenu na cilj. Na progi so bile nameSčene tri okrepčevalnice in sicer na 20., 30 in 45 km, ki so jih oskrbovale in dobro založile članice dam-skega odseka Sm. k. Ljubljane.
Kljub vsem tem ogromnim pripravam pa se javlja za ta tek vsako leto manj tekmovalcev na start ter je letos žal star-talo samo 8 tekmovalcev, kar je odločno premalo v razmerju s številom tekmovalcev, k nastopajo in dajejo prednost manj pomembnim disciplinam. Važna naloga klubov bi bi'a, da posvetijo več pažnje klasičnem disciplmam kajti resno se je bat, da bomo po odstopu naših dosedanjih renomi ranih starejših tekmovalcev ostali v tej disciplini brez naraščaja.
Na tej prireditvi srečujemo vsako leto skoraj ist h nekaj tekmovalcev, predvsem seveda našega olimpijca Smoleja in Klančnika Lojzeta, med novimi do^opro-gaši pa se je poiavil mnogo obetajoči, vztrajni in resmi konkurent Crnobor Drago, ki je tudi posta1 savezni prvak za letošnje leto.
Predsednik kluba g. Ante Gnidovec je popoldne ob 14 po pozdravu zastopnika pokrovitelja in tekmovalcev razdelil častna darila pivo pia? ranim.
Svetovno smučarsko prvenstvo v He'stn-
kih je z-aj zaključeno hudi v blagajniških knjigah. Organizacijski odbor je no žalost UTOtoril 30.000 finskih mark primanjkljaja. Finska država je mnogo žrtvov.-la m to prir&ditev, na bo morala zdaj vze-tii n Se to rai in» Izgubo. Zato ,r« je pTav za prav za malo ceno spet perdita sloves, ki ga uživa kot ma najbolj naprednih držav v športu.
m
Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro al) dajan j«-
nasiova 5 Din Nsimanj^ znesek 17 Din
Sobo
s klavirjem, iščem za 1. april. Ponudbe pod »čisto« na ogl. odd. Jutra.
5873-23a
U

Potujem v Beograd
Izvršim privatne poslovne in službene posle proti malenkosti odškodnini za vožnjo. Interesenti naj javijo svoj naslov na ogl. odd. Jutra pod »Vestno izvršim«.
5876-31
WggJmm
Beseda 1 Din. davek 3
Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjš' znesek 17 Din.
Trgovino
2 mešanim blagom in inventarjem oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj oddam«.
3814-19
Beseda 1 Din davek 3 Din za Slfro ali dajanje nasiova 5 Din Na.imaniš» znesek 17 Din.
X
Jajhol iši trhovelish'
PREMOG
brez prahu, koks. suha drva
I. Pogačnik,
BOHORirKVA 5. lelet 20-69
Praznik mladih skakačev
Na praznik 25. t. m. bo zaključena mladinska prireditev na 25 m skakalnici
Na praznik dne 25. t. m. ee to zaključila šola za smučke skoke in pol ste. Pri taj priliki bodo nastopili na^i najmlajši skakači. učenci osno™ ih šol iz Doviega in Mojstrane. Kranjske gore in Rateč—Planice za prvenstvo šol (prehodno darilo Zveze za 'ujski promet) in za prvm^tvo posameznikov. T *k movanje se bo pričelo ob pol 11. na 25 m skakalnici, razdelitev nagrad pa bo ob 15. pred domom Ilirije Nad prireditvijo eta prevzela pokroviteljstvo minister prosvete g. Dobrivoj Stošovič in ban dravske banovine g. dr. Natlačen.
Občinstvo in športnike vabimo, da si ogledajo delo in napredek najmlajših; treba je, da izkažemo priznanje in damo vzpodbudo tudi njim. ki s svojim sistematičnim pripravljanjem rastejo v re>?tne kandidate za najtežje rezultate na največji skakalnici sveta. ob katere vznožju je letos skakalna šola že tretje leto vestno vršila svojo nalogo.
V nekaj vrstah
Kolesarska podveza v Ljubljani nas obvešča, da je nameravala za proslavo 5 letnice slovenskega kolesarstva na dan 29. maja organizirati
veliko kolesarsko dirko na progi Ljubljana — Škofja Loka — Ziri — Rovte—Logatec—Vrhnika—Ljubljana. Ker pa vodi ta proga od Ziro v do Rovt po najožjem obmejnem pasu. kjer je treba imeti razne izkaznice. dalje ker je 0fl Jenrce di> Škofje Loke proga zelo na gosto posute, pa tudi od Škofje Loke do Z'rov ni v najboljšem stanju, je zveza sklenila, da b> to jubilejno dirko priredila ''tu god. V poi'e v bo prišla nfjbrže pioga Ljiib'jma—Vrhnika —Logatec—Planina In nazal za glavne dirkače, za juniorje pa Ljublj'.na—Logatec in
nazaj. Toliko se objivlja v vednost dirkačem ki bj h>teld morda že zdaj piič-eti s treningi.
&e ena
nedelja ligaš'<ih tekem
>e na sporedu, preden bo v Beogradu odločilna meddržavna tekma PoJjeka : Jj o-slavija /a vstop v finale za svetovno prvenstvo. XIII. kolo teh tekem ^ega naslednja srečanja: Hašk : BSK. Bask : Ju-vija. Jugoslnv .il : Concor, ia. Gra j nf i : Hajduk in Ljubljana : Jedinstvo. V tem kolu sta torej na srioredu dve tekmi k bosta n.ijfrže o Močilo za prvo in zadn;e mesto. ZmaTKn-^lee tekme me'i Haškom in BSK bo bržkone cs'ail tudi prvak do kon^a, zmagovalec v tekmi med Ljmb'jnno in Je-dlnstvom pa bo — kako- kažejo raduni — moral datà slovo lisraški konkuienci.
V Kairu je bil končan
teniški turnir za prvenstvo Egipta.
v katerem sta nastopala tiudi naša .mušketirja' Punčec im Mitič. Punčee ee je pj lepih igrah dokopal do ficaia, kjer je ioral e Čehoslovakom Menzel tn. V tej isri je imel precej slab dan in je iz ubi] v dveh setih s 4:6 in 2:6. Bolj se je postavi! Mitič ki je skupno z go. York zmag'] v dveh setih e 6:4 in 6:2 nad nrjbol šim in' j^k'm parom in ei tako priboril prvenstvo E:ipta v mešanem doubl u.
Josipa Bradla. ki je pred dobrim t© 'noni dnti na planiški skakalnici dosesrel najdaljši 6kok na svetu (107 m), je zadela v nedeljo huda nes eča. Udeležil se je v dmžbd 46 skakačev velike skakalne tekme v Zell am See. kjer pa je pri prvem skoku do 70 m daljave p del tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Po izjavah zdravnikov poškodba ne bo imela hujših posledic in Se bo najbrže dobro celila. tako da bo Bradi drusro leto spet lo h ko v stairi formi. V tej tekmi je nato brez njega skakal Nemec Anton Ei* t ber i? Partenkirrhena 6 skokoma na 70 in 72 m nred Oaleitmerem in Rie-e rie m. Na5 zadnji ?m linee iz P'anice Nemec Schnpidet bach 6e je moral zadovoljiti s petim mestom.
Svojevrstna nogometna tekma v Celju. V
nedeljo popoldne je bila na igrišču pri »Skalna kleti« v Geiljju odigrana nogometna tekma med SK Laškim in rezervo celjskih Atletikov. Laščam so zasluženo zmagali z 2:0. Tekmo je so:il g. Fornara, ki ni niti sodnik nitii soikiiski kandidat. V mo;tvu Atdetikov pa eo nastopili tri.ie igralci, ki eo še 27. februarja igrali v moštvu SK Olimpa. Po Isa vez in sodniška sekcija bosta gotovo preißkala zal levo in sprejela primerne sklepe.
L. Z. S. P. (Službeno). Na zadnjih sejah
so bili verificirani naslednji tekmovalci: za Ilirijo. Ljubljana.: Soštar — Marolt Miran-Neumann Bogo. Mežik Janko. Kajžar Fraine, Stopar Branko, Vukšinič Drago, Ozvald Alojz, Tavčar Danilo. Rožič Andrej. Barbarie Stjepan, Dežni an Anton. Snoj Franc in Štuler Klavdji; za Reko, Ljubljana.: Francot Anton, Loborec Zdenko, Luk man Rudolf, Petrovič Avgust, Zupančič Dušan. Zucca to Dušan: za Slalom klub 34. Ljubljana.: Magister Rado. Boltavzer Bogomil. Abram Franc: za Sm. K. Ljubljana. Ljubljana.: Robnik Rudolf. Torkar Jožef. Kokalj Stanko, Zaje Anton, Bernik Viljem. Švigelj Jože, Beznik Janez. Rus Janko in Rus Tomo: za smuški odsek S P. D. Zagorje.: Pungartnik Rado in Klenovšek Oto, za Akademski športni klub. Ljubljana,: Končan Oskar. Sorli Marjan, Dobovšek Jože. Dolenc Karel, Smitek Janez, za Kum. Trbovlje.: Habjan Albert, Knez Jože. Majdič Leopold. Ocapek Ivan. inž. Ocepek Ferdinand in ^kob^rne Mako. Za Planino. Ljubljana.: Finžgar Rudi. Na manie f=e epreimejo oredverifikarije, za Ilirijo. Ljubljana.: Jaklič Janez. Mežik Lovro. Mežik Jože. Vole Andrej, Hrovat Janez in Vovk Albin in za Slalom kli«b 34, Ljubljana,: Mikué Adolf, Mabnič Alojzij in PiČulin Dušan. — Vse klube opozarjamo, nai se za prijavo tekmovalcev poslužujejo le podzvezinih verifikacijskih prijavnic. Prav tako pozivamo vse one. ki še niso poravnali 1 ?tošnie člamarine. naj to nemudoma store, ker jih bodo sicer zadele neljub® posledice. — Tajnik I.
GIRARDI
Girardi je bil velik sovražnik častnikar-jev in jim je nagajal, kjer jim je mogeL Nekega dne je prišel k njemu poročevalec velikega dunajskega dnevnika in mu dejal:
»Za vaS rojstni dan bi radi priobčili kaj zanimivega, res nenavadnega iz vašega življenja. Ali bi mi Ihako kaj takega povedali?«
Girardi: »No res nekaj zanimivega. Nekoč sem se peljal s kolesom iz Ischia ln sem iznenada srečal cesarjev voz. Prav tedaj se je eden izmed konj, ki so bili vpre-ženi, splašil. Hitro sem skočil s kolesa in konja ukrotil. Tedaj je stopil cesar z voza, me takoj spoznal, segel v žep in mi izročil zlato uro v dar. Potem se je odpeljal dalje.
Ko je že izginil v daljavi, sem uro odprl in zagledal v njej vrezan nap;s: »Aleksandru Girardiju v zahvalo, da mi je rešil življenje!«
Tisoče zahval prejema »MORANA«
kV
; ./»ORANA* DfLAt VDElJ1
t LASJE PRESTAMELO TAK07I2PAM.TI ^ INZRtóTEWNAPlEkSTEMMES iL ODSTRANI PRHL»7Ì«1£A IN HRANI 1
STIL
MMÈAÌN HRANI)
LASNE KORENINE. P0ÌI17AHC PO
VOVmAl STEKL.MN.4CrPC'5tß5
MORANA"
«Ott WA KKMETIKA- SPLIT
zapira ušesa proti hrušču. Din 24.— v lekarnah in drogerijah. »MIROPLAST«, Zagreb, Varšavska 3
Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za fconzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. — Vai v Ljubljani