LETO IV. 2 feb.1978 glasilo szdl občine logatec aške KJE SMO ZDAJ? KAKŠNO MESTO ZAVZEMA OBČINA SEDAJ IN BO V PRIHODNJE NA OBMOČJU LJUBLJANSKE REGIJE? Medobčinski regionalni načrt, za katerega se ogrevamo v Ljubljanski regiji (občine: Mesta Ljubljane, Grosuplje, Ribnica, Kočevje, Litija, Kamnik, Domžale, Vrhnika, Logatec in Cerknica), ima namen ugotoviti razvitost oz. nerazvitost občin in regije z analizo različnih indikatorjev, ki vplivajo na razvoj (gibanje pebivalstva, zaposlenost, stopnja industrializacije, razvoj urbanih naselij) ter prikazati možnosti za hitrejši in bolj usklajen razvoj območja s posebnim povdarkom na območjih, ki zaostajajo. Analiza stanja v regiji obravnava naslednje: 1. Pregled in ocena dosedanjega razvoja, ki vključuje analizo stanja in gibanja prebivalstva, analizo ekonomske dejavnosti po sektorjih in zaposlitvi, oceno stopnje razvitosti ter analizo občinskih načrtov. Poglejmo nekaj indikatorjev v regiji in jih primerjajmo z občino Logatec. a) Prebivalstvo Gibanje prebivalstva v obdobju 1971-1976 je značilno v dveh smereh: v Ljubljani, v Domžalah in na Vrhniki hitro narašča (IND 111, 110, 113) v ostalih občinah pa število prebivalstva počasneje narašča ali skoraj stagnira (Litija, Cerknica, Kočevje). Občina Logatec je v obravnavanem obdobju povečala število prebivalstva za 216 ali za 3 %, torej spada med tista območja, kjer prebivalstvo počasi narašča. Se bolj plastično sliko dobimo, če primerjamo prirast prebivalstva na 1000 prebivalcev, in sicer koliko prebivalcev se rodi na 1000 prebivalcev, in koliko se jih preseli (ali odseli) na 1000 prebivalcev. Naravni prirast je največji v Kamniku (12,1 %o), v Ljubljani (10,6 %o), Vrhniki (10,7 "M v Logatcu pa (6,9 %o), torej večji kot v Ribnici (5,1 %o), Kočevju (5,2 %a), Gro-suplju (4,3 %o) in Domžalah (4,8 9?<>). Razlike v gibanju prebivalstva so še večje v selitvenem prirastu (razlika med priseljenim in odseljenimi prebivalci). Močno priseljevanje je zaslediti v Ljubljani, v Domžalah, Vrhniki in v Kamniku (cca 14 %a), v Cerknici in v Kočevju se jih več odseli kot priseli, v ostalih občinah je selitveno gibanje približno v ravnotežju, z izjemo naše občine, kjer je le nakazan trend priseljevanja (4 %o). Celokupni koeficient prirasta je kar 8-krat večji v Ljubljani, Kamniku in na Vrhniki kot v Ribnici (3,2 7'o); Logatec ima celokupni prirast na 1000 prebivalcev 10,9. b) Zaposlenost V strukturi zaposlenosti prednjači v regiji industrija, z največjim od- Tudi vzornika sta bila deležna posebnega priznanja Franc Rovan in Ivan Rupnik, ki sta doslej vsak od njiju darovala po 25-krat kri za reševanje življenj drugih. K priznanjem tudi mi čestitamo. Občinski odbor RK Tudi Rdeči križ je kot organizacija po svoje praznovala leto 1977 kot jubilejno leto s tem, da je podelila priznanja Pogumnim in nesebičnim občanom, ki so darovali že večkrat svojo kri. Med temi krvodajalci stotkom zaposlenih (37,06). Ta odstotek je sicer nizek zaradi Ljubljane, ki ima le 29,36 % zaposlenih v industriji. Poleg Ljubljane je samo v Grosuplju (40 %) in v Kočevju (46 %) izpod 60 % vseh delavcev zaposlenih v industriji. Da je v mestu Ljubljana manjše število zaposlenih v industriji, je poleg dejstva o enakomernejšem razvoju Ljubljane značilno tudi, da prevladuje v Ljubljani kapitalno intenzivna industrija (zaposluje manj delavcev) v ostalih občinah pa delovno intenzivna na pr. lesna (zaposluje več delavcev). Občina Logatec je glede števila zaposlenih v industriji med vodilnimi (67,50 %). c) Razvitost občine Na razvitost občine (regije) brez dvoma vpliva stopnja industrializacije, ker je industrija nosilec razvoja. Pri ocenjevanju razvitosti imamo več kriterijev: 1. kriteriji, ki so uporabljeni v zakonu za pospeševanje razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji. Ugotovili bomo torej, kdaj bi se po omenjenem zakonu lahko šteli za nerazvite a) gospodarska razvitost nerazvita je tista občina, ki ima: - družbeni proizvod na prebivalca manjši od 50 % povprečja SR Slovenije. Po naši oceni je občina Logatec v letu 1977 dosegla republiško povprečje; - delež zaposlenih (skupaj z upoštevanjem dnevne migracije) najmanj 50 % manjši od povprečja SR Slovenije, v letu 1 976 je bilo v občini zaposlenih (upoštevano tudi delovna mesta izven občine) 32 % prebivalcev v SRS pa 38 %; - delež kmečkega prebivalstva v skupnem številu prebivalstva najmanj 50 % višji kot v povprečju SR Slovenije. Leta 1971 je imela SR Slovenija 20 %, občina Logatec pa le 18 % kmečkega prebivalstva. Zakon upošteva še druge kriterije, vendar so omenjeni že dovolj zgovorni, da občina Logatec dejansko tudi po teh kriterijih spada med razvite občine. Seveda pa je velika razlika v razvitosti občine same, in sicer med posameznimi KS (tudi te razlike ne smemo zanemariti!). Pomembnejši kriteriji za ugotavljanje razvitosti, ki pravzaprav ugotavljajo nerazvitost, so elementi osebnega standarda in narodnega dohodka po zaposlenem, oziroma po prebivalcu. Ce primerjamo povprečni OD po zaposlenem v Ljubljanski regiji med občinami za leto 1975, vidimo, da ni bistvenih razlik, razen v Ljubjjani, kjer so ra- zumljivi tudi zaradi strukture zaposlenih - najvišji (3660 din) in najmanjši v Cerknici (2895 din). V občini Logatec je povprečni OD za isto leto znašal 2990 din, kar nas uvršča na 9. mesto. Drugi prikazatelj razvitosti, ugodnejši za občino (za le*> 1975), pa je ND po prebivalcu. Vzemimo, da predstavlja povprečni ND po prebivalcu vrednost 100, potem ugotovimo, da Ljubljana precej prekoračuje povprečje (150). Grosuplje močno zaostaja (52). Še najbolj se približuje temu povprečju občina Logatec (96,7), za leto 1977 menimo, kot je že rečeno, da je bilo povprečje v občini že doseženo. Pri vsem tem, kar smo že ugotovili, tako za regijo, predvsem pa za občino, moramo le povdariti, da imamo neenakomeren razvoj zlasti na področju trgovine in gostinstva, kjer je delež zaposlenega prebivalstva premajhen, stopnja industrije pa se že približuje optimalni stopnji, ki zaposluje 20 in več % prebivalstva. Nadalje velja tudi za našo občino ugotovitev, da urbanizacija naselij zaostaja za razvojem industrije. In kakšno naj bi bilo mesto občine Logatec v razvoju regije? 1. Glede na fond delovne sile in njeno strukturo bi bilo potrebno nadaljnji razvoj v industriji usmerjati na kapitalno intenzivno industrijo (v tej smeri je bil zastavljen že Valkar-ton). 2. Krepiti terciarne dejavnosti (trgovino, gostinstvo, malo gospodarstvo in jim dati večjo vlogo v razvoju). 3. Ob nadaljnji deagrarizaciji čimbolj očuvati kmetijsko proizvodnjo z dodatnimi stimulacijami (podpiranje kmečkega turizma, približanje delovnih mest kmetijam), kar bo povečalo število mešanih kmetij, te pa so marsikje edini izhod. 4. Z regijskim povezovanjem doseči hitrejši razvoj, zlasti na področjih, ki so širšega pomena -promet, energija, itd. in na področju terciarnih dejavnosti. inž. Jože Rupnik Decembrska seja SO Logatec Na zadnji skupni seji vseh treh zborov skupščine občine Logatec v letu 1977 so delegati razpravljali in sklepali o nekaterih kadrovskih zadevah, predlogu novega statuta občine, o predlogu odloka o zaklanjanju, dalje o izvajanju določil srednjeročnega načrta razvoja v letu 1978 ter o rebalansu proračuna za leto 1977 in o nekaterih delegatskih vprašanjih. STROKOVNE (ali skupne) SLUŽBE NA PREPIHU V našem občinskem informativnem glasilu „Logaške novice" je bik) doslej premalo demokratičnih razprav o pomembnejših občinskih družbenih problemih, v katerih bi posamezni občani izrazili svoja mnenja in predloge za njihovo ureditev. Ne glede na sprejemljivost ali zavračanje predlogov - kajpada ob spoštovanju dobrohotnega namena vsakega mnenja - lahko takšna javna polemika omogoči na demokratičen način najti najboljšo rešitev za vsak določen problem, ki nas v določenem času tare. V tem trenutku našega občinskega dogajanja se zdi med drugim zelo pereč problem oblikovanje skupnih strokovnih služb in, kajpada, finansiranje le-teh. Prvi prispevek o tem zagotovo perečem vprašanju nam je poslal inženir Jože Ruprrik. V tem sestavku bo beseda o strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnosti, čeprav te službe delujejo tudi na drugih področjih v upravi v OZD, itd. Iz dosedanjih zapetljajev med strokovnimi službami družbenih dejavnosti in med samoupravnimi interesnimi skupnostmi teh dejavnosti ne da zaključiti, da njihova vloga, pristojnost in namen še niso docela poznani. Da bo stvar bolj jasna, poskušajmo najprej ugotoviti, kaj ne smejo biti katerekoli strokovne službe: — nadomestek za slabo razvite delegatske odnose, zlasti v smislu odločanja, torej ne morejo postati neka nova oblast; — opravljati nalog, če jih že opravljajo drugi (uprava, itd.), ker s tem podražujejo družbeno režijo; - ne smejo biti orodje manipuliranja vseh vrst funkcionarjev, preko katerih bi se prenašali razni pritiski, ki nimajo nič skupnega z interesi in pravicami delovnih ljudi; - ne morejo biti bistveno dražji, glede na strukturo zaposlenih, po delovnem mestu, kot v podobnih dejavnostih. Komu so namenjene strokovne službe? Takoj je treba opozoriti, da nekaj nalog, ki jim morajo opravljati strokovne službe, izhaja iz zakona: npr. vodenje knjigovodstva, ki je po najnovejšem enotno za vse uporabnike družbenih sredstev, torej tudi za SIS in na njih navezujoče organizacije ter društva. Torej prva ugotovitev je, da je vodenje knjigovodstva minimum dela, ki ga mora za te dejavnosti nekdo opraviti. Drugi del nalog, ki jih opravljajo strokovne službe, pa se nanaša na strokovni in tehnični del. Ob tej kratki opredelitvi pa vendarle lahko ugotovimo, da so strokovne službe namenjene predvsem delegatski bazi, ki s po- sredovanjem pojasnil, podatkov, strokovnih utemeljitev pomagajo pri samoupravnih odločitvah. Če ugotavljamo, da knjigovodskih uslug za te dejavnosti trenutno ne more drug opravljati, potem je prva zahteva po njihovi ustanovitvi utemeljena. Poleg tega knjigovodskega servisa, naj bi za IS strokovne službe pripravljale poročila, ocene, predloge, strokovno gradivo, itd. Priprava gradiva ima dva dela: strokovni del in tehnični del. Za strokovni del je razumljivo, da ga ne more pripravljati vsak, torej ga mora pripraviti strokovni delavec, pri tem delu je potrebno opredeliti tudi tisti del, ki ga opravi določena strokovna služba v skupnih službah, in tisti del, ki se navezuje na sodelovanje birojev, inštitutov, itd. Tehnični del priprave gradiva je najbolj enostaven, in ga je potrebno v prid zmanjševanja stroškovna širšem nivoju občine čimbolj skoncen-trirati, ne samo za SIS, tudi za skupščino, družbenopolitične organizacije, OZD (razmnoževalna tehnika). Ravno strokovni del priprav gradiva za skupne službe je bil dosedaj problematičen v skupnih službah. Iz tega verjetno izvirajo sedanje polemike med „šefi" IS in strokovnimi službami ter razočaranja nad delom strokovnih služb. Gre za to, da so vsi več pričakovali, kar jim sedanje strokovne službe lahko dajo, glede na sposobnost in organizacijo. Na čemu naj bi slorel tisti del strokovnega dela, ki naj bi ga opravljale strokovne službe? Če trdimo, da se moramo kot družba čimbolj skladno razvijati, torej tudi področja, za katere delujejo obravnavane strokovne službe (družbene dejavnosti, komunala, itd.), potem bi najbrž njihovo delo moralo biti osredotočeno na: - načrtovanje usklajenega razvoja - na spremljanje razvoja - povezavo z drugimi službami in organizacijami (uprava, DPO, OZD, SIS, itd.). To je končno tisto, kar bi moralo delegatsko bazo pri njenem odločanju zanimati in o čemer bi se morala odločati. Takšna vsebina, poleg sposobnih ljudi, zahteva tudi samostojno službo, kar pomeni, da se tej službi ne more nalagati kadarkoli in komurkoli kar pade na pamet. Seveda pa se to delo lahko opravi, če so možnosti, tudi kje drugje. Bistveno je, da ugotovimo dejansko, kaj rabimo in kako se do tega najceneje dokopljemo. Na nekaj ne bi smeli nikdar pozabiti! Tudi sredstva, ki jih namenjamo za strokovne službe, so del dohodka, ustvarjenega v materialni proizvodnji. Če so se delavci že odločili, da sredstva za določene dejavnosti namenijo, potem smo vsi, ki vplivamo in bomo vplivali na sestav in organizacijo teh služb, če ne drugega vsaj moralno odgovorni, da sredstva tudi za ta del porabe trošimo čimbolj racionalno. Verjetno je sedaj pravi trenutek o celovitem pretresu družbene režije v širšem pomenu besede (tako v upravi, DPO, v skupnostih), ki se še ustanavljajo, da združujemo vse, kar je možno, ker le združevanje opravil vodi k racionalizaciji in ne obratno. Če bomo ugotovili, da je vodenje knjigovodstva za vse skupnosti, društva in druge organizacije najceneje, zakaj ne bi tega izkoristili. Če lahko po strokovni plati v eni osebi združujemo več področij, zakaj ne bi to izkoristili. Če tehnično pripravo gradiv lahko združujemo, zakaj se ne bi tega poslužili. Stvari so sicer na prvi pogled zelo enostavne, rekel bi na dlani, če ne bi bilo zraven še interesov, ki z delom strokovnih služb ne bi smeli imeti nobene povezave. O teh stvareh moramo resno in odgovorno razmisliti. V vsakem primeru pa moramo zajeziti, oziroma preprečiti nadaljnja nesoglasja, ki se na različnih ravneh pojavljajo in ki v končni posledici lahko pomenijo borbo za oblast, to pa bi bila levja uslug., sistemu, ki ga gradimo, njemu naj bi namreč vse to služilo, ne pa da ga izkoriščamo v začetnih slabostih in pomanjkljivostih. Končno, z jasno opredelitvijo nalog, strokovnih služb, z racionalizacijo dela na področju skupne, splošne in druge porabe z zagovitvijo samostojnosti teh služb na eni in odgovornostjo na drugi strani, bomo šele postavili v enak položaj delavce v skupnih službah z drugimi delavci. inž. Jože Rupnik KULTURNA KRONIKA Tamburaši v Hotedršici: V okviru pevskega društva je začela v Hotedršici z delom nova glasbena skupina tamburašev. Kar 30 mladih ljudi se je navdušilo za to zanimivo glasbeno zvrst. Tamburaši imajo 17 instrumentov v brezplačni uporabi. Mlade tamburaše vodi tam-kajšni zborovodja Matija Logar. Upamo, da bomo kmalu poročali že o tamburaških nastopih. Poimenovanje kasarne. Pred dnevom JLA je bila v logaški kasarni pomembna svečanost, ki so se je udeležili poleg enot JLA še predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij občine Logatec. Ob tej priložnosti je bila poimenovana kasarna po Logaškem bataljonu. V kulturnem programu so sodelovali mladi recitatorji skupaj z vojaki, moški pevski zbor Tabor in Pihalni orkester Logatec. Kulturna skupnost je na svoji 6. skupščini obravnavala in pogojno sprejela samoupravni sporazum o ustanovitvi skupne strokovne službe SIS, sprejela rebalans plana za leto 1977 in predlog aneksa k srednjeročnemu programu, posebej za leto 1978. Po tem aneksu bi uveljavili za leto 1978 porabo 800.000,00 din, in sicer za enotni program 610.000,00 din, za dopolnilni program pa 190.000,00 din. Večja dovoljena poraba pa ne bo šla na račun višje prispevne stopnje. Toliko denarja se na-teče namreč ob nespremenjeni stopnji. Oktet bratov Plrnat. Letos bo 11. februarja v počastitev Prešernovega dne organiziral Logaški oktet že sedmi za-povrstni celovečerni koncert. To pot bo »logaških osem" imelo v gosteh znani oktet bratov Pirnat iz Jarš. Izjemen oktet - predstavlja ga 8/ bratov - je praznoval lani 20-letnico uspešnega prepevanja. Priložnost, da jih slišimo tudi v Logatcu. Maš. SKLEPI sprejeti na volilni konferenci ZKS občine Logatec v decembru 1978 1. Upoštevajoč statut ZKS in sklepe 5. seje C KS o organiziranju in delovanju Zveze komunistov je potrebno, da komisija za organiziranost in razvoj ter kadrovsko politiko pripravi predlog organizacijske in delovne povezanosti komunistov v KS. Pri pripravi predlo- Eje potrebno upoštevati, da bodo delovno povezani vsi komunisti, žive na območju KS. Taka oblika organiziranosti bo omogočala večjo aktivnost in povezanost delovanja članov ZK v TOZD in KS, ker je veliko problemov, ki jih lahko rešimo le s sodelovanjem združenega dela in KS. 2. Izobraževanje in usposabljanje članov ZK mora temeljiti na konkretnih nalogah članov in organizacij ZK za izvajanje družbenopolitičnih akcij. Osnovna oblika izobraževanja mora biti v 00 ZK, zato morajo osnovne organizacije imeti lastne programe izobraževanja in usposabljanja. Za izvedbo programa usposabljanja naj 00 ZK angažirajo svoje članstvo, ki najbolj pozna specifične probleme v svoji sredini. Na ta način se bomo izognili posplošenih predavanj, ki največkrat nimajo konkretnih smernic za uspešno razreševanje problemov in izvajanje družbenih nalog. 3. Vse osnovne organizacije ZK morajo posvetiti posebno pozornost sprejemanju novih članov ZK. Sprejemanje mora biti v skladu z dogovorjenimi kriteriji in merili, ki se zahtevajo za člana ZK. Vsaka 00 ZK mora imeti program sprejemanja novih članov v ZK. Za izobraževanje kandidatov za sprejem in novosprejetih članov je odgovorna komisija za idejnopolitična vprašanja in izobraževanje. 4. Vsi komunisti, organizacije in organi ZK so odgovorni, da bodo volitve v delegatske skupščine SIS in družbenopolitične skupnosti uspešno izvedene. Tu ne gre samo za oblikovanje in izvolitev delegacij, pač pa predvsem za tako kadrovsko sestavo delegacij, da bo omogočeno uveljavljanje in delovanje samoupravnega sistema. To pa zahteva izredno angažiranje za kadrovske priprave na volitve, kar pomeni, da moramo zagotoviti takšne oblike demokratičnih odnosov, da se bodo samoupravni interesi delovnih ljudi v združenem delu in občanov v KS čim svobodneje izražali v delegacijah in skupščinah družbenih dejavnosti in družbenopolitičnih skup nostih. Vse kadrovske in organizacijske priprave na volitve morajo temeljiti na dosedanjih pozitivnih dosežkih in z upoštevanjem pomanjkljivosti delovanja delegacij v preteklem obdobju. 5. Upoštevajoč dosežene rezultate pri uveljavljanju zakona o združenem delu, ki se kažejo v spreminjanju družbenoekonomskega položaja delavcev v TOZD, je potrebno izdelati programe nadaljnje politične aktivnosti 00 ZK. Sedanje stanje kaže, da smo v razkoraku s sprejetimi samoupravnimi akti in dejanskim položajem delavcev v TOZD. Kot neposredna naloga ZK in drugih DPO v naslednjem obdobju je izvajanje programa uveljavljanja zakona o združenem delu neposredno v temeljni družbeni bazi. Pri tem pa uporabiti vse možne metode dela za boj proti formalizmu, ki se kaže v prepočasnem uveljavljanju sprejetih samoupravnih aktov. 6. Občinska konferenca ZKS Logatec priporoča vsem delovnim organizacijam, gospodarskih in družbenih dejavnosti, da glede na predvidena gospodarska gibanja v letu 1978 takoj izdelajo programe za stabilizacijo gospodarstva in varčevanja. Programi naj bazirajo na povečanju družbene produktivnosti dela in izkoriščanju notranjih rezerv za boljše gospodarjenje oz. za zmanjšanje proizvodnih stroškov, kar bo pripomoglo k povečanju reproduktivne sposobnosti gospodarskih organizacij. Kot pomemben faktor za Povečanje produktivnosti dela je tudi uveljavitev načela nagrajevanja po delu. Za uveljavitev tega načela se morajo še posebej prizadevati 00 ZK in sindikata. Programe stabilizacije varčevanja morajo sprejeti delovni ljudje, taterim je potrebno redno poročati o realizaciji programov, ter jih 08 osnovi novih predlogov redno dopolnjevati. 7. V prizadevanja za podružbljanje kmetijske proizvodnje ie Potrebno poleg kmetijske organizacije vključiti vse subjektivne sile, Predvsem pa krajevne konference SZDL, ki so se dolžne prizadevati fa uveljavitev dokumenta republiške konference SZDL o razvoju kmetijstva. Prizadevati si moramo tudi za ustrezno samoupravno organiziranost v kmetijstvu na celotnem območju občine, ki naj bi bila povezana v eno kmetijsko zadrugo, kot tudi za uveljavitev dohodkovnih odnosov od proizvodnje hrane do trgovine. 8. Na področju šolstva si bomo prizadevali za uveljavitev programa prehoda na celodnevno šolo in združevanja šol na osnovi argumentov, ki narekujejo boljšo organizacijo pouka in programiranja. Kot posebna naloga je tudi oblikovanje enot SIS v krajevnih skupnostih, kjer imamo osnovne šole. V povezavi z združenim delom je potrebno uvesti usmerjeno izobraževanje na osnovi uveljavitve načela svobodne menjave dela. Upoštevajoč kadrovsko problematiko v osnovnem šolstvu smatramo, da je potrebno voditi tudi ustrezno politiko gradnje stanovanj za prosvetne delavce. To vprašanje naj na osnovi programov in potreb stanovanj za učitelje reS samoupravna stanovanjska skupnost v sodelovanju z delovnimi skupnostmi šol. Pri tem pa upoštevati, da je potrebno stanovanje za učitelja graditi v kraju, kjer je osnovna šola. Vprašanje usmerjenega izobraževanja naj obravnava občinska konferenca ZKS. Gradivo za sejo konference pripravi komisija za idejnopolitična vprašanja in izobraževanje. Zaradi akutne kadrovske problematike je potrebno na upravi SO takoj uvesti strokovnopolitično, kadrovsko službo. 9. Vse komuniste v občini se zavezuje za dosledno uveljavljanje koncepta SLO in družbene samozaščite. V zvezi s tem morajo 00 ZK v vseh sredinah delovati v smeri podružbljanja ljudske obrambe in družbene samozaščite s ciljem povečevanja stabilnosti našega samoupravnega socialističnega sistema, zaščite in utrjevanje samoupravnih pravic delovnih ljudi, svobode človeka, družbene imovine, osebne imovine in varnosti občanov itd. Organizacija družbene samozaščite mora bazirati na realni oceni stanja in razmer v posamezni družbeni sredini. 10. Na področju informiranja kot osnove za uspešno družbenopolitično delo v družbenopolitičnih organizacijah in drugih oblikah samoupravnega organiziranja na vseh ravneh je potrebno, da informacije redno potekajo v obeh smereh, torej od osnovnih organizacij do občinskih vodstev ZK in obratno, ter med osnovnimi organizacijami ZK. Le na ta način bo možno sprejemati kvalitetne odločitve za akcijo in uresničevanje sprejete politike v ZK. Občinski komite se zavezuje, da bo do 31. januarja izdelal posebna navodila o političnem informiranju ZK v občini. Konferenca ZK predlaga občinski konferenci SZDL, da v zvezi z nespoštovanjem sporazuma o finansiranju glasila „Logaške novice" ta problem obravnava in zagotovi redno finansiranje tega glasila, ki je edino informativno sredstvo v občini, ki je dostopno vsem občanom. 11. Razprava o knjigi Edvarda Kardelja „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanju" se mora izvršiti v vseh TOZD in KS. Razprava mora temeljiti na oceni dejanskega stanja razmer in doseženih uspehov v posamezni samoupravni in družbeni sredini ter se na osnovi te ocene dogovoriti oz. sprejeti zaključke za delo na tem področju. Odgovorna za razpravo v KS je SZDL oz. sindikat v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih. 12. Glede obsega nalog in funkcioniranja samoupravnih interesnih skupnosti je potrebno oformiti skupne službe SIS ter uveljaviti načelo svobodne menjave dela med SIS in skupnimi službami v skladu z zakonom o združenem delu. Število zaposlenih v skupnih službah SIS mora biti v skladu z obsegom dela, finansiranje pa urejeno na osnovi sporazuma med posamezno SIS in skupnimi službami za opravljeno delo (plačilo po delu). Na ta način bodo urejeni odnosi med skupščinami SIS in skupnimi službami, ki sedaj že preraščajo v politično krizo. Vso problematiko v zvezi z finansi-ranjem skupnih služb pa uskladiti z možnostjo in pogoji glede na število sredstev, da ne bo preveč okrnjena družbena dejavnost za katero delovni ljudje namensko odvajajo del ustvarjenega dohodka. 13. Na podlagi teh sklepov je komite občinske konference ZKS dolžan pripraviti program dela za leto 1978. 25 let Naše mesto v lesni industriji Najbolj razumljiva ocena našega poslovanja je, če se primerjamo z delovnimi organizacijami sorodne stroke, to je lesne industrije. Primerjava z delovnimi organizacijami različnih strok na določenem območju ni tako očitna, ker na uspeh poslovanja vplivajo različni momenti, tako napr.: tržni pogoji, po katerih nabavljamo surovino, material, in prodajamo naše proizvode; urejenost in modernizacija tehnologije; dobra organizacija dela in sposobnost vodenja in ne nazadnje tudi starostna struktura delavcev, in se vrsta drugih činiteljev. Na razpolago imamo podatke o rezultatih poslovanja vseh delovnih organizacij lesne industrije v Sloveniji za prvih 9 mesecev preteklega leta. Za primerjavo pa smo vzeli le 22 delovnih organizacij z nad 200.000.000 din doseženega celotnega prihodka, razen LIK KOČEVJE, LPI IDRIJA, LPI RADOMLJE, ki smo jih upoštevali v primerjavi zaradi tega, ker so vključeni v SOZD Slovenijales. Iz tabele je razvidno, da je po doseženem celotnem prihodku KLI na 14. mestu, po porabljenih sredstvih pa na 16. mestu, kar je pozitivno, saj je v prihodku porabljenih manj sredstev kot v drugih DO. Po ustvarjenem dohodku in čistem dohodku smo na 8. mestu, po ustvarjenem čistem dohodku za razširitev materialne osnove pa na 7. mestu. Po izplačanih poprečnih mesečnih osebnih dohodkih na delavca je naša DO v primerjavi z drugimi na 11. mestu. VODJA PLANSKO ANALITSKEGA ODDELKA: Tatjana ŠTIRN, oec. 1953 0 \r 1978 Gospodarski načrt za leto 1978 V mesecu decembru pre- sprejemali letni načrt za 1978. teklega leta, so delavci KLI v Glavni elementi načrta so sle- posameznih temeljnih organi- deči: zacijah in delovni skupnosti 1. Dogovorjeni obseg proizvodnje: Žagan les 27.700 m3 proizvaja -Obešalniki 1.600.000 kom. proizvaja -Obešalniki 1.600.000 kom. proizvaja - Mizna podnožja 53.000 kom. proizvaja Okna 91.500 kom. proizvaja Rolete 137.200 nfi proizvaja TO Žaga TO drobno pohištvo TO drobno pohištvo TO drobno pohištvo TO stavbno pohištvo TO stavbno pohištvo 2 Zaposlenost Se ne predvideva povečanje. Zaposlenih naj bi bilo 1.187 delavcev, to je isto kot je stanje konec leta 1977. 3. Produktivnost: V primerjavi s sedanjim stanjem naj bi se produktivnost povečala za 2,4% 1 ~* 4. Osebni dohodki: So načrtovani v skladu s samoupravnim aktom. Načrto- vani količnik enote proizvoda za leto 1978 je enak kot v letu 1977 kar pomeni, da bodo osebni dohodki lahko višji le z večjo produktivnostjo in doseženimi boljšimi finančnimi rezultati. 5. Celotni prihodek, dohodek, čisti dohodek: S prodajo načrtovane proizvodnje bi dosegli predvidene finančne rezultate in sicer: Delovna organizacija lotni ihodek o rabljena :dstva o +■» n ihodek Mesto iti hodek o razširite' terialne love o C/5 Število zaposlenih O C/5 lis! cu C Oh « š. >u -s 1 ca w-3 £ S ligi * 293.086 15 198.910 15 94.176 13 73.777 13 4.672 10 868 16 4.998 l 380.132 10 308.420 10 71.712 18 60.163 17 2.068 14 1.002 12 4.008 14 698.297 3 590.347 3 107.950 9 79.434 11 955 17 963 14 3.887 19 556.092 8 451.661 6 104.431 10 83.378 9 6.749 6 1.216 7 4.332 8 659.487 4 520.073 4 139.414 6 92.988 7 5.180 8 1.216 8 4.307 10 321.223 13 225.711 13 95.512 12 79.772 10 12.293 2 945 15 4.380 6 240.253 18 153.009 18 87.244 15 74.535 12 — — 1.142 9 3.856 20 281.170 16 215.200 14 65.970 19 46.810 19 — — 751 19 4.444 4 323.459 12 229.663 12 93.796 14 68.650 14 10.825 3 797 18 4.750 3 649.326 5 476.757 5 172.569 5 130.946 4 7.858 5 1.923 4 i 4.339 7 308.469 14 190.563 16 117.906 8 86.648 8 5.771 7 1.123 10 4.266 11 196.603 20 148.932 20 47.671 20 37.284 20 539 19 70? 20 3.1 22 125.790 21 89.503 21 36.287 21 29.966 21 1.928 15 437 21 4J23 12 85.772 22 54.882 22 30.890 22 24.858 22 2.990 12 376 22 4.053 13 366.473 11 284.578 11 81.895 16 63.079 15 — — 1.006 11 3.996 15 266.717 17 168.463 17 98.254 11 61.309 16 2.183 13 804 17 4.382 5 499.625 9 365.726 9 133.899 7 108.440 6 5.139 9 1.636 5 3.995 16 230.215 19 149.318 19 80.897 17 60.133 18 930 18 1.000 13 3.847 21 924.075 2 719.605 2 204.470 2 160.244 2 1.329 16 2.433 2 3.936 17 1,229.375 1 920.924 1 308.451 1 251.086 1 28.539 1 2.904 1 4.604 2 576.548 7 380.864 8 195.684 3 137.584 3 '0.638 4 2 031 18 616.467 6 438.685 7 177.782 4 119.580 5 J.915 li o -*__I i JL Elan Begunje Glin Nazarje Inles Ribnica Jelovica Škofja Loka Lesna Slovenj Gradec LIP Bled UP Slovenske Konjice Lipa Ajdovščina Alples Železniki Brest Cerknica KLI Logatec LIK Kočevje LPI Idrija LPI Radomlje Lesonit Ilirska Bistrica Savinja Celje Javor Pivka Liko Vrhnika Marles Maribor Meblo Nova Gorica Novoles Straža Stol Kamnik A. CELOTNI PRIHODEK 475.587.800 - Porabljena sredstva - 311.768.870 - Obresti od kreditov - 7.508.280 B. Cisti dohodek 156.310.650 - Obveznosti iz dohodka -41.680.445 c. Cisti dohodek i i 4.630.205 - Osebni dohodki, prejemki in skupna poraba - 98.466.680 d. Cisti dohodek za razširitev mater, osnove 16.163.525 Posojila, rezervni skladi -9.570.800 e. OSTANEK ČISTEGA DOHODKA ZA R.M. OSNOVE6.592.725 Stroški proizvodnje iz leta v čimboljšim izkoriščanjem ob- leto zelo naraščajo (podražitev surovine, repromaterialov, dajatev iz dohodka, režijskih stroškov itd., vendar nam jih tuje tržišče ne priznava, zato je ta načrtovalni finančni rezultat precej skromen in bo težko uresničiti vse želje, zlasti tiste po investicijah. To je bilo na zborih delovnih ljudi obravnavano in zato so bile sprejete sledeče obveznosti: - Zagotoviti dobro kvaliteto izdelkov; — dvigati produktivnost z stoječe tehnologije; - čimbolj ekonomično trositi repromaterial, suvorino in delavni čas; - zniževati tiste stroške poslovanja, na katere lahko vplivamo; - posvetiti več pozornosti do izobraževanja kadrov; - izpopolnjevati dohodkovne odnose v smislu ZZD. Upamo in želimo, da bomo postavljene cilje v letu, ki je pred nami tudi uspešno dosegli. TAT JANA ŠTIRN Gospodarnost lani Čeprav še ni zaključnega računa za leto 1977, ocenjujemo, da bodo predvidevanja v celoti realizirana. Celotni prihodek za delovno organizacijo kot celoto, ki je načrtovan v vrednosti 388,7 milijonov dinarjev, bo ta, po oceni, dosežen preko 402 milijonov dinarjev, kar pomeni, da bo presežen za 3 %, od lanskega leta bo večji za 10 %. Načrtovane planske obveznosti po vrednostnem obsegu proizvodnje in prodaje bodo več ali manj dosegle vse TOZD v sestavi KLI. Fizični obseg proizvodnje bo dosežen na nivoju planiranega, od lanskega leta pa večji za cca 6 %. Povprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega bo znašal din 4.500., kar pomeni, da bo od načrtovanega večji za 24 %, od leta poprej pa za okoli 20 %. Vrednostni obseg izvoza bo dosežen v znesku 7.200.000 US dolarjev, kar pomeni, da bo po načrtu, od lanskega leta pa bo večji za 14%. Višina akumulacije bo dosežena, vendar navzlic izpolnitvi načrta, je naša želja po še večji in ugodnejši stopnji akumulacije in finančnem rezultatu. Splošna poslovnost glede finančnih sredstev in likvidnosti je bila v teku leta zadovoljiva. Rudi Lipovec / Šola pod streho Šola v Hotedršici, ki jo gradimo iz sredstev občinskega samoprispevka za izgradnjo šol in VVZ, je pod streho. Sama dela so dokaj v redu tekla po začrtanem planu. Vreme pa je bik) gradbincem še dokaj naklonjeno. Razen nekaj dni. Tako je ena velika etapa končana. Gradbinci bodo koristili še Eeo stali dopust od lanskega a. Potem pa nadaljevali dela v soli, kajti čas hitro beži. 1-avgust se bo hitro približal, takrat pa naj bi bila šola že dograjena, seveda, če ne bi prišlo do kakšnih nepredvidenih zastojev. Sama šola je arhitektsko v redu obdelana ter se lepo prilega kraju. Škoda je le, da bi se z majhnimi spremembami že v načrtu lahko prišlo do potrebnega prostora, katerega pa povsod primanjkuje in ga bo še bolj. Zakaj če je že temelj in streha, naj bo še dober izkoristek, in denar, ki ga daj mo, si želimo čim več narediti, pa še veliko ga nimamo. Zavedati pa se tudi moramo, da s tem, ko bo nova šola zgrajena, da dela in stroškov še zdaleč ni konec. Pred nami je še mnogo dela, da bomo imeli vse tisto, kar smo si že v začetku zaželeli in si vstavili v plan. Ureditev zunanje okolice bo nujno potrebna. Razna igrišča za vrtec, ureditev bistrega potočka, ki teče poleg šole, ter razne druge zahtevke, da se čim bolj prilagodimo potrebam in terenu. Prostor mora biti racionalno izkoriščen. Dalje pridobitev še preostalega zemljišča, ki je bil prvotno že zarisan in odmerjen na velikost, katero zahteva plan. Igrišče, ki je tudi del šole, bo treba čim preje narediti. Mnogo ali pa vse je odvisno od nas, koliko bomo vsak po svojih močeh k temu doprinesli. Jože Logar PRAZNOVANJA DNEVA NAŠE ARMADE Vsa naša domovina je v letu 1977 praznovala pomembne partijske in Titove jubileje. Na proslavah smo obujali spomine na prehojeno revolucionarno pot ter pot graditve in nastajanja naše .samoupravne socialistične družbe, po kateri nas uspešno vodita partija in tovariš Tito. Tudi 22. december - dan JLA — smo zato v tem letu še posebno proslavili. Jugoslovanska ljudska armada, rojena leta 1941 v vasi Rudo v vzhodni Bosni, prav v osrčju naše domovine, je nastala kot plod razvoja revolucionarnega in osvobodilnega boja vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Revolucionarni in osvobodilni boj pa sta delo maršala Tita in partije ter svobodoljubnih in revolucionarnih ljudi naše domovine, ki vsi skupaj slavijo pomembne jubileje. Tudi v logaški občini smo slovesno praznovali dan JLA z več prireditvami. Vojašnica JLA v Logatcu se bo odslej dalje imenovala vojašnica Logaškega bataljona. To ime je kasarna dobila na predlog mladine, družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Logatec. Ime izhaja iz narodnoosvobodilnega boja, ko je bil na Logaškem ustanovljen Logaški bataljon, v katerem je bilo veliko število borcev z logaškega območja, zlasti mladincev. Ob poimenovanju in odkritju plošče z naslovom je bila v vojašnici krajša slovesnost, na kateri je govoril borec Logaškega bataljona Anton Istenič, pel pa je moški pevski zbor Loga-tec-Tabor, igral je pihalni orkester, recitirali pa so mladinci. Slovesnosti so se udeležili borci Logaškega bataljona, predstavniki republike, med njimi ge-neralpolkovnik JLA Rado Pe-haček, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vodstev občine Logatec, mladina ter drugi. Po slovesnosti je bilo krajše tovariško srečanje. Druga pomembna prireditev je bila na predvečer praznika. Za razliko od prejšnjih let je bila proslava vsebinsko in tehnično bolje izvedena. Poleg logaške godbe na pihala in Logaškega okteta so nastopili re-citatorji ter folklorna skupina pripadnikov JLA in logaških mladink. Slavnostni govornik je bil podpolkovnik JLA Boško Jevtič. Za učence obeh centralnih šol je občinski štab za teritorialno obrambo Logatec uredil razstavo orožja in predvajal poučne filme s področja splošnega ljudskega odpora. Na sam praznik - 22. december - so svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, občinski štab za teritorialno obrambo Logatec, občinski odbor ZRVS Logatec in oddelek za ljudsko obrambo SO Logatec povabili na slovesnost okoli sto občanov in jim podelili pohvale, nagrade ter druga priznanja za njihove zasluge pri uresničevanju nalog na področju SLO v občini. Ob tej priložnosti smo objavili tudi imenovanja in napredovanja rezervnih vojaških starešin. Ob tem se je odprlo vprašanje podeljevanja priznanj v občini nasploh, saj še ni izdelan in uveljavljen sistem, ki bi urejal to področje. Dan JLA je bil v občini dostojno proslavljen, kljub temu pa beležimo tudi eno od stalnih in velikih pomanjkljivosti: ob tem, ko izvedemo v Logatcu skoraj vse prireditve in svečanosti, zanemarjamo okoliške kraje in druge krajevne skupnosti logaške občine. Ugotavljamo namreč, da se iz leta v leto pojavlja enaka situacija: letošnji dan JLA je bil proslavljen zgolj v Logatcu. Upajmo, da bomo v letu 1978 premaknili na bolje. SPORAZUMEVANJE V GRADNIKU Zahteve zakona o združenem delu se postopoma, vendar vse bolj uresničujejo tudi v logaškem Gradniku. Konec novembra so delavci na referendumu sprejeli samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev, v začetku januarja pa samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Pripravljen je tudi osnutek novega statuta, kije v januarju doživel javno obravnavo, nakar je delavski svet oblikoval predlog statuta, ki ga bodo delavci sprejemali na referendumu v začetku februarja. Zgodaj spomladi bodo delavci Gradnika Logatec pripravili še samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih. In tako naprej bo teklo dograjevanje samoupravnih aktov, ki bodo porok za življenjsko upodobitev samoupravnih socialističnih načel in odnosov med delavci v Gradniku. Maš OBRAMBA IN ZAŠČITAl!9Ž£!^m~**±/\£ NABOR včeraj, danes, jutri Danes, ko skrbimo za naš miren jutri, za svobodo in neodvisnost našega ozemlja, se tudi kadrovanje — nabor — razlikuje od nekdanjega nabora in dobiva elemente demokratičnega socializma. Naborniki, bodoči varuhi, se zavedajo klica družbe in domovine, ki jih želi usposobiti za čuvarje izročil našega osvobodilnega boja in pridobitve ljudske revolucije. Mladi so ponosni, saj jim je zaupano najvišje poslanstvo obramba domovine. Kaj je pravzaprav nabor? Nabor je sistematičen pregled sposobnosti obveznikov za vojaško službo ter določanje rodov, oziroma služb, glede na strokovno usposobljenost in naravo nabornika, v katerih bodo služili vojaški rok. Psihofizične lastnosti so obdelane s temeljitimi zdravniškimi pregledi, testi. Drugi del priprav pa opravijo upravni organi v povezavi z vsemi družbenopolitičnimi strukturami, v katerih nabornik živi (KS) dela (OZD) ali se šola (šole, mladinske organizacije). Ravno v tem pa so nove kvalitete nabora danes. Nabor ni samo stvar upravnih organov, ampak stvar širše družbe, nas vseh. Tudi v naši občini smo naredili nekaj korakov v tej smeri. Mladinske organizacije so pomagale in imele z naborniki delovne razgovore; skupno z delavci upravnega organa za ljudsko obrambo so želele doseči, da bi vsak nabornik izrazil svoje interese pri izbiri rodov ali služb. Vseh teh interesov naborna komisija ni mogla upoštevati, ker enostavno ni toliko možnosti. Naborna komisija ima svoj številčni program in veliko je bilo želja, ki jim ni AKADEMIJA OB DNEVU JLA Na predvečer dneva JLA je organizirala OK ZSMS z vojaki slavnostno akademijo v počastitev velikega praznika naših oboroženih sil. Tokrat je bila velika dvorana Narodnega doma spet polna. Poleg slavnostnega govornika so na proslavi nastopili še recitatorji - logaški mladinci in vojaki - Logaški oktet, mešani pevski zbor (dekliški zbor in vojaki) ter Pihalni orkester Logatec. bilo mogoče ustreči. Zanimiva je želja, da si veliko fantov želi med šoferje, športniki so želeli v planinske enote, nekateri pa so se prostovoljno prijavili za mornarico. Sama tehnika nabora je ohranila svojo folklorno lastnost. Dejali bi, da so za nami časi nageljnov, rožmarina, tro-bojnic, jasmina ter veselih viž ter fantovskega vriskanja. Tudi „okranclani lojtrski" vozovi, rezgetanje konj, vozovi s plohi, dire niso šle v pozabo. Danes se sicer tudi že „vsiljuje" tehnika in traktor izpodriva konja. Fantje, vsaj tisti zdravi, kmečki, so na predvečer poiskali dekle, ki jim je pripela pušeljc kot simbol dokončne zrelosti. Nabor je igral veliko vlogo tudi v preteklosti; „štelengo" je družba sprejemala kot kriterij psihofizične zrelosti mladeniča v fanta. Fantje in dekleta so se na ta dogodek pripravljali na različne načine in mu dali družbeni značaj. Vse navade v zvezi z naborom - vasovanje fantov, iskanje pušeljcev, organizirani sprevodi in okrašeni vozovi, so za vedno ostal, v spominih. Tudi narodne pesmi so o veko-večile te značilnosti. Seveda so bile vse te akcije stihijske in tudi neorganizirane. Tudi danes želimo, da ohranimo in obnovimo te značilne aktivnosti pri naboru. Lansko leto smo se sicer pogovarjali in dogovorili v tem smislu, vendar še nismo izkoristili vseh možnosti. Seveda bi radi v naborne priprave vključili čimširši krog in poleg starih šeg še dodali današnji čas - razgovore, gledanje filmov, sprejeme in oglede vojašnic. Torej generacija letnik 1960, ki ste na vrsti, razmislite in se že sedaj organizirajte in pripravite na nabor. Podobno velja za KS, OZD, mladinske organizacije in ne pozabite, da so naborniki tudi vaši, zato jim posvetite pozornost in jim nudite pomoč. Vsi skupaj se zavedajmo, da si vsak človek želi pozornosti, še toliko bolj mlada osebnost, ki z izvršitvijo nabora dobi odgovorno nalogo - braniti nas vse, našo domovino. Andrej LOGAR Delovno in kritično Na redni volilni skupščini ZZB občine Logatec, ki je bila meseca decembra 1977, so med drugim ugotovili, da je bilo v minulem obdobju mnogo narejenega, kar je potrdila zelo pestra razprava. Med drugim so se člani ZZB dogovorili o aktivnem sodelovanju v pripravah in izvajanju političnih nalog pred marčevskimi volitvami. Zatem so govorili o življenjskih razmerah članov, o njihovem zdravstvenem stanju in o razmeroma majhnih možnostih zdravljenja le-teh v zdraviliščih. Beseda je tekla tudi o naknadnem ugotavljanju dvojne dobe in slišati je bilo, da je takšnih upravičencev malo. Ko so govorili o obujanju tradicij NOB, so poudarili pomembnost sodelovanja mladine pri tej dejavnosti, še zlasti v primerih, ko gre za sodelovanje pri praznovanju določenih pomembnejših dogodkov na območju logaške občine. V zvezi z obujanjem tradicij NOB je tudi naloga o pisanju kronike narodnoosvobodilnega boja v naši občini. Nadalje so se zavzeli za skrbnejše vzdrževanje vseh pomnikov NOB na območju občine, še zlasti pa grobov padlih borcev. Menili so tudi, da morajo biti pogrebne slovesnosti ob smrti borcev v skladu z odlokom skupščine občine in pravilnikom zveznega odbora Z ZB Jugoslavije. Po razpravi in razrešitvi starega odbora so izvolili novega, katerega predsednik v prihodnjih štirih letih bo Anton Sparemblek, sekretar pa Pavla Juršič. Franc Jer ina Samozaščita prebivalstva Samozaščita občanov pomeni osnovo za večino ukrepov pri zaščiti ljudi in imetja pred vojnimi akcijami ter v primeru naravnih ali drugih nesreč. S samozaščito, kot sestavnim delom civilne zaščite, se vsakemu občanu zastavljajo določene obveznosti, saj je to najbolj množično organizirana udeležba občanov pri reševanju sebe in drugih ter lastnega in družbenega premoženja. Za uspešno vključevanje občanov pri izvajanju ukrepov in v primeru potrebe tudi pri reševanju samem je nujno, da se ljudje neprestano strokovno usposabljajo in opremljajo s potrebnimi sredstvi za osebno in kolektivno zaščito. S tem prispevkom bi rad opozoril na nujnost stalnega usposabljanja vsakega izmed nas. Iz izkušenj namreč vemo, da specializirane enote civilne zaščite ne bi bile sposobne opraviti vseh nalog v zvezi z reševanjem, ne glede na številčnost in opremljenost, če bi prišlo do kakšne večje naravne ali kakršnekoli druge nesreče. Nujna bi bila v takih primerih pomoč vseh občanov, ki bi bila toliko bolj uspešna, kolikor bolj usposobljeni bi bili. Prav tako izkušnje iz reševanja ob večjih naravnih nesrečah, prometnih nesrečah, požarih itd. govorijo o tem, kakšne usodne napake so bile storjene zaradi premajhnega znanja o nuđenju prve pomoči. Treba je tudi vedeti, da je reševanje ob neki naravni ali drugi nesreči vendarle neprimerno lažje, kot bi sicer bilo ob vojnih napadalnih akcijah. Vsi pogoji reševanja bi bili močno oteženi, v nekaterih primerih celo onemogočeni. V tem primeru bi reševalci potrebovali še več strokovnega znanja in, seveda, še več predhodnih zaščitnih ukrepov. Da bi občane seznanili o postopkih in ukrepanju ob posameznih prilikah, bo o tem nekaj več besed v dveh naslednjih številkah Logaških novic. Ena od samozaščitnih nalog občanov je tudi ta, da pristojnemu organu v občini javljajo in opozarjajo na nepravilnosti, ki utegnejo izzvati kakršnokoli nesrečo ali materialno škodo. S stališča samozaščite imajo torej stanovalci iz bloka Jačka 2 -prav tako tudi sosedje — vso pravico, da opozorijo na prizidek (garaža ali drvarnica) ob stari Furlanovi hiši na Tovarniški cesti. Prizidek namreč grozi, da se bo vsak čas zrušil na otroke ali stanovalce iz bližnje soseske, ki začuda prav tam najraje posedajo. , Varnost in zaščita tako res postajata skrb in dolžnost vsakega občana in ne samo za to določenih upravnih organov. Janez Podjed V vojašnici V avli smo čakali avtobus. Ko je prišel, smo sedli vanj. Z nami so šle štiri tovariši ce. Ko smo prišli v vojašnico, smo si najprej ogledali prostor, v katerem so ohranjeni predmeti Logaškega bataljona. Med njimi je tudi zastava. Zatem smo odšli v drugo polovico vojašnice. Tam smo si ogledali orožje in plinsko masko, ki jo mora nositi vsak vojak. Nato smo šli v drugo poslopje, kjer so nam pokazali sobo za učenje in sobo za razne igre, branje in gledanje televizije. Pokazali so nam tudi spalnico, v katero smejo le ob določenih urah. Nočne omarice pa morajo imeti vedno pospravljene. Imajo določeno, na kateri polici smejo imeti dovoljene predmete. V vojašnici so nam pokazali tudi strojnico in top, ki se vrti na mestu. Pred odhodom so nas odvedli še v jedilnico, v kateri so nas pogostili s piškoti in sokovi. V jedilnici so bili tudi učenci iz osnovne šole 8 talcev in otroci iz vrtca. Tam smo deMamirali, peli in dali vojakom darilo. Nato smo se spet z vojaškim avtobusom vrnili v š°l°- Tanja Rihberger osnovna šola Gornji Logatec Obisk pri vojakih Za dan Jugoslovanske armade 22. dec. smo bili na obisku v vojašnici Logaškega bataljona. V vojašnico smo se peljali z avtobusom. Vojaki so nam pokazali puške in drugo opremo. Pogovarjali smo se z njimi. Dali so nam tudi malico. Veseli smo se vrnili domov. Takšen je bil naš prvi obisk pri vojakih. Alenka LOGAR, osn. šola v Hotedršici Prometni krožek V letošnjem šolskem letu deluje tudi prometni krožek. Ta krožek vodi tov. Račnik Bernarda. Tako smo se zbrali na sestanku, kjer smo izvolili delovno predsedstvo. Na sestanek je prišel tudi tov. miličnik, ki nam je povedal nekaj najvažnejših reči o prometu in o prometnih nesrečah, ki jih je v zadnjem času kar precej. Povedati pa moram, da je krožek številen. Za vse učence prometnike iz šestega razreda sva z Matjažem pripravila kratko predavanje o prometni vzgoji in kako deluje učenec prometnik na cesti. Na prvem sestanku, ki ga je imel odbor prometnega krožka smo napravili načrt dela. Prometni krožek bo sodeloval v vseh pohodih, ki jih organizirajo tovariši učitelji. Pripravljali pa bomo tudi razna predavanja za učence prometnike in ostale učence. Sodelovali bomo v vseh tekmovanjih o prometu. Najvažnejša naloga pa je priprava učencev nižjih razredov na kolesarski izpit. Reven Slavko, 8. b. Z* vabimo vas Takoj na začetku današnjega članka moram povedati nekaj dejstev, ki mi od časa do časa onemogočajo natančnejše poročanje o filmih tekočega meseca. Gotovo ste opazili, da so se ravno v zadnjem času, ko so Logaške novice pričele objavljati rubriko VABIMO VAS, dogajale spremembe v programu. Krivda, če o njej sploh lahko govorimo, pa pade na distributerje, ki dobavljajo filme, med drugimi tudi logaškemu kinu. Zaradi mnogih komercialnih in drugih vzrokov nam velikokrat spremene program, o katerem smo se dogovorih' že mesece pred tem. Tako se je na primer zgodilo, da je film Let nad kukavičjim gnezdom odpadel v decembru prejšnjega leta, prišel na vrsto šele januara tega leta, čeprav smo bili dogovorjeni za december že davno prej. Upamo, da lahko take spremembe sprejemate z razumevanjem. Sicer pa vas bomo, dragi obiskovalci, o spremembah pravočasno obveščali v reklamnih omaricah, seveda če bo do njih še prihajalo. Zdaj pa naj namenim nekaj obvestil o filmih, ki bodo na sporedu v februarju. Japonski film BOMBA V SUPEREXPRESU na spektakularen način prikazuje današnje teroriste, ki ne izbirajo sredstev za dose- fanje svojih največkrat anarhističnih ciljev. Film bo na sporedu 11. in 2. 2. Mladino bi rad opozoril na stik s španskimi risarji, ki so nam pripravili serijo risank z naslovom DEŽELA VEČNE IGRE. Film-risanka je nastal na podlagi Andersenovih pravljic. Vabimo staro in mlado na izredno popoldansko predstavo 15. 2.-17. in 19. 2. pa vam ponujamo ENOOKEGA ŠERIFA IN DAMO z Johnom Waynom in Katherine Hepburn v glavnih vlogah. Ta western je združil igralca, ki sta s to filmsko zvrstjo povezana vsak na svoj način. John Wayne se je westerna držal ves čas svojega delovanja (z redkimi izjemami v vojnih in „civilnih" filmih), Katherine Hepburn pa je začela svojo igralsko kariero prav v westernih, pozneje pa je začela nastopati v bolj karakternih vlogah in se je šele v tem filmu spet vrnila tej zvrsti. Prav v tem filmu sta se ta dva imenitna igralca oddolžila westernu v dobrem starem slogu boja pravice s krivico. - 18. in 19. 2. pa opozarjamo na politično dramo TRIJE KONDORJEVI DNEVI, z Robertom Redfordom v glavni vlogi. Film pripoveduje o gangsterskih metodah ameriške obveščevalne službe CIA in odkriva krvavo zakulisje vohunskih organizacij in posameznikov, ki ne izbirajo sredstev za doseganje vseh mogočih ciljev. Film je eden najuspešnejših v preteklem letu in je požel mnogo mednarodnih priznanj zaradi svoje odkritosti in izjemnega filmskega izraza. - Za konec naj vas spomnim še na odlično srhljivko MARATONEC z Dustinom Hoffmanom, ki se ga gotovo še spominjate iz Alfreda, Polnočnega cowboya, Lennvja in še od kod. Film pripoveduje o krutem in neusmiljenem boju za življenje. Student v tem filmu je nekega dne prisiljen, da se bori za svoje živjjenje, ne da bi vedel, od kod prihaja nevarnost in zakaj. Nevede je vpleten v mreže nacističnega zločinca .. . Film je na sporedu 25. in 26. 2. Gotovo boste našli kaj zanimivih filmov tudi med tistimi, ki jih danes nisem omenil. Redno objavljamo program za ves mesec na zadnji strani. Pričakujemo vaš obisk._Primož Sark v