UDK 001.8:02:050(497.6):669 Strokovni članek ISSN 1580-2949 MATER. TEHNOL. 34(1-2)007(2000) JAMAR N. ET AL.: BIBLIOMETRIČNO-BIBLIOGRAFSKA PRIMERJAVA REVIJ BIBLIOMETRIČNO-BIBLIOGRAFSKA PRIMERJAVA REVIJE ŽELEZARSKI ZBORNIK (1967/1968) IN KOVINE ZLITINE TEHNOLOGIJE (1996/1997) BIBLIOMETRIC-BIBLIOGRAPHIC COMPARISON OF THE JOURNAL ŽELEZARSKI ZBORNIK (1967/1968) AND KOVINE ZLITINE TEHNOLOGIJE (1996/1997) Nina Jamar1, Maja Baš1, Primož Južnič2 1Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija 2Računalniški center Univerze v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana, Slovenija Prejem rokopisa - received: 1999-12-22; sprejem za objavo - accepted for publication: 2000-01-20 V prispevku so prikazani rezultati bibliometrijske analize revije Kovine zlitine tehnologije vol. 30 in 31 (1996,1997) primerjalno z revijo Železarski zbornik vol. 1 in 2 (1967,1968), kot se je revija Kovine zlitine tehnologije imenovala na začetku svojega izhajanja. Rezultati kažejo na razvoj revije in velik kakovostni preskok v teh letih. Bibliometrijsko smo lahko izmerili naslednje spremembe revije: • povečuje se število avtorjev pri posameznem članku, širi se število avtorjev in število ustanov, iz katerih prihajajo • razširilo se je področje, ki ga obravnavajo objave iz revije • revija je iz strokovne revije prešla v znanstveno revijo. Ključne besede: bibliometrija, znanstvene revije, tehnika, materiali, analiza citiranja, Kovine zlitine tehnologije, Železarski zbornik In this paper the results of bibliometric analysis of the journal Kovine zlitine tehnologije vol. 30, 31 (1996,1997) in comparison with the journal Železarski zbornik vol. 1, 2 (1967,1968) as it was named previously, are discussed. The results show the development of the journal and progress in quality in these years. Analyzing with bibliometric methods we establish that: • the number of authors of the particular article, the number of authors and also the number of cooperated institutes is increasing; • the fields of work dealt with in a journal have extended; • the professional journal has become a scientific journal. Key words: bibliometrics, scientific journals, technics, materials, citation analysis 1 UVOD Znanstvena in/ali strokovna revija določenega znanstvenega področja je danes eden osnovnih načinov informiranja znanstvenikov, raziskovalcev, študentov in strokovnjakov v tehničnih vedah (tako, kot v večini drugih ved), pa tudi znanstvenega komuniciranja. Rezultati raziskovanj morajo biti objavljeni v reviji tekoče, hitro in organizirano, da strokovno oz. znanstveno področje napreduje. Bibliometrija je raziskovanje kvantitativnih vidikov produkcije in diseminacije uporabe zapisanih znanstvenih informacij. Bibliometrija uporablja štetje publikacij, patentov, citatov in drugih potencialno informativnih enot ali njihovih lastnosti. Zaradi svojega osrednjega pomena v sistemu znanstvenega informiranja in komuniciranja so revije pogosto predmet biblio-metrijskega raziskovanja. Bibliometrijske metode se sedaj praviloma povezujejo z uporabo podatkov iz Indexov citiranja (Citation Index) ali celo s temi enačijo. Žal gre za poenostavljeno ali celo zmotno mnenje. Indeksi citiranja in še posebej njegovi dejavniki vpliva (Impact factor) so sicer po- membna merila, ki kažejo na odmevnost in s tem tudi na kvaliteto posameznih revij, niso pa idealna merila ali celo edina možnost bibliometrijskih analiz posamezne revije. Ti podatki sicer kažejo izjemno koncentriranost najbolj odmevnih revij, saj je v bazi Science Citation Index (SCI) 44% vseh citiranih člankov objavljenih le v 100 revijah (podatki za leto 1994). (Garfield, 1996) Če bi poenostavljeno interpretirali te rezultate, bi lahko razumeli celo, da so vse druge mednarodne revije manjvredne. Vendar, ko pogledamo te najbolj odmevne revije, vidimo, da gre za revije iz določenih raziskovalnih področij (zelo malo jih je iz tehničnih področij) in praviloma z velikim številom objavljenih člankov. Trditev o večvrednih ali manjvrednih revijah enostavno ne drži, saj ne upošteva velikih razlik med strokami in načinom raziskovanja in objavljanja. V zadnjih letih je postalo jasno, da analiza citiranja kot tudi druge bibliometrijske metode ne merijo kvalitete objavljenih raziskovalnih rezultatov, temveč njihovo odmevnost, opaznost, vidnost (visibility). Ta je seveda v znanosti zaželena in nujna, saj sistem znanstvenega informiranja in komuniciranja ter nemoten proces znanstvenega raziskovanja brez nje ne more delovati. Brez dvoma je MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 34 (2000) 1-2 7 JAMAR N. ET AL.: BIBLIOMETRIČNO-BIBLIOGRAFSKA PRIMERJAVA REVIJ tudi eden od elementov kvalitete, vendar še zdaleč ni sama kvaliteta ali uspešnost znanosti. Druga, še večja napaka je, na osnovi bibiometrijskih metod meriti in primerjati različne znanosti, vede in celo discipline med seboj. Raziskovalna dejavnost in sistem znanstvenega komuniciranja in informiranja je po posameznih vedah tako zelo različen in specifičen, da so primerjave med njimi nesmiselne in tudi zavajajoče. (Južnič, 1997) Zato so danes enako pomembne tudi tiste biblio-metrijske analize, ki ne uporabljajo podatkov iz Indeksov citiranja, temveč zberejo podatke o reviji posebej za namene določene analize. Izhajamo iz predpostavke, da se uredniki in recenzenti trudijo, da bi bile revije čimbolj kvalitetne, da bi pritegnile čimveč uglednih avtorjev in objavljale odmevne članke. Večina raziskav kaže na izjemen pomen, ki jih le-te imajo na ugled revije in odmevnost objav (Campanario JM., 1996). Za to so jim zbrani bibliometrijski podatki lahko v pomoč pri tem, saj razkrijejo drugačne podatke o reviji, kot jih sami zberejo s kvalitativnimi metodami oz. s poznavanjem stroke. V svetu je izdelava bibliometrijskih analiz posameznih revij že uveljavljena praksa, saj kvantitativni podatki o reviji, objavljenih člankih ter bibliometrijske analize njene vsebine, lahko dajejo urednikom in založnikom posamezne revije podatke in s tem informacije, ki jim lahko pomagajo pri usmerjanju njenega razvoja. V Sloveniji je bila zaenkrat večina bibliometrijskih analiz opravljenih na področju družboslovja in humanistike, z nekaj izjemami. (Kotar, 1998) V tem prispevku je z bibliometrijsko analizo obdelana serijska publikacija Kovine zlitine tehnologije (KZT) vol. 30 in 31 (1996, 1997), primerjalno s serijsko publikacijo Železarski zbornik (ŽZb) vol. 1 in 2 (1967, 1968), kot se je na začetku imenovala. Analizirani so objavljeni prispevki, dolžina besedil, avtorji, opremljenost in citirani viri. Posebna pozornost je posvečena analizi citiranja, ki je najbolj propulzivna bibliometrijska metoda in njeni rezultati za obdelane revije še posebej zanimivi in pomembni. Rezultati kažejo razvoj te revije, njeno vlogo in pomen za področje materialov v slovenskem prostoru. Revija Kovine zlitine tehnologije pokriva v Sloveniji področje materialov in njihovih tehnologij. To področje deloma pokrivata v Sloveniji tudi reviji Rudarsko-meta-lurški zbornik in Livarski vestnik. Za revijo Kovine zlitine tehnologije, niti za drugi dve reviji doslej še ni bila izdelana bibliometrijska analiza, ki bi lahko pomagala urednikom pri utemeljevanju in bodočih usmeritvah revije, in zato upamo, da bo naša pokazala na možnosti takšne analize. 2 PREDSTAVITEV REVIJ 2.1 Železarski zbornik Revija Železarski zbornik je bila strokovno glasilo Slovenskih železarn in Metalurškega inštituta Ljubljana. Izhajala je v letih 1967 - 1991. Izhajala je kot četrtletnik, v prvem letniku so izšle tri številke. Že od leta 1967 8 dalje so bili strokovni članki klasificirani po univerzalni decimalni klasifikaciji, kasneje še po klasifikaciji ASM/SLA (od 1967-3 dalje). Članku so sledili povzetki v angleškem, nemškem in od leta 1968 tudi v ruskem jeziku. Od leta 1975 dalje je revija objavljala avtorske izvlečke v slovenskem, nemškem, angleškem in ruskem jeziku. Od drugega letnika dalje je bilo v zadnji številki letnika oziroma v prvi številki naslednjega letnika objavljeno letno kazalo (kronološko). Revija je pokrivala področje železarstva in deloma neželeznih kovin. Odgovorni urednik je bil dipl. ing. Jože Arh, Železarna Jesenice (1967/1 - 1991/4). Ob dvajsetletnici izhajanja revije je bila izdelana bibliografija člankov revije Železarski zbornik za obdobje od 1967 do 1986. Izšla je kot posebna številka Železarskega zbornika 1987/5. Oprema in zunanja oblika revije se v dvajsetih letih ni bistveno spreminjala. 2.2 Kovine zlitine tehnologije • Leta 1992 je revija Železarski zbornik spremenila svoje ime v Kovine zlitine tehnologije. Preimenovala se je zaradi vsebinske razširitve. Revija pokriva področja kovinskih materialov, anorganskih materialov, polimerov in vakuumske tehnike. Do leta 1994 je izhajala 4-krat na leto, od leta 1995 dalje 6-krat na leto. Avtorji prispevkov so poleg slovenskih tudi uveljavljeni tuji strokovnjaki. Zadnja številka letnika vsebuje letno kazalo, ki je razdeljeno na kronološki, avtorski in vsebinski del. Leta 1997 je izšla prva izredna številka revije. (1997/5) • Izdajatelj je Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Ljubljana. Soizdajatelji so: ACRONI, Jesenice, IMPOL, Slovenska Bistrica, Kemijski inštitut, Ljubljana, Koncern Slovenske Železarne, Metal, Ravne, Talum, Kidričevo, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, Institut "Jožef Stefan", Ljubljana in Slovensko društvo za tribologijo, Ljubljana. Izdajanje revije sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. • Glavni in odgovorni uredniki so bili: dipl. ing. Jože Arh (1992/1-1994/3), mag. Aleš Lagoja (1994/4) in prof. dr. Franc Vodopivec (1996/1 in dalje). • Na internetu je revija Kovine zlitine tehnologije dosegljiva na naslovu http://www.ctk.uni-lj.si/ kovine/. Objavljena so kazala posameznih številke, naslovi člankov, avtorji člankov, povzetki in ključne besede v slovenskem in angleškem jeziku. Od leta 1998 dalje so vsi članki, ki so objavljeni v reviji, na internetu dosegljivi v polnem tekstu. V letu 1999 je bila izdelana strategija iskanja člankov (avtor, ključne besede, naslov članka itd.). • Revija je citirana v devetih mednarodnih sekundarnih publikacijah in bazah podatkov: Metals Abstracts, Engineered Materials Abstracts, Business Alert Abstracts (Steels, Nonferrous, Polymers, Ceramics, Composites), Chemical Abstracts, Aluminium Industry Abstracts, Referativnyj žurnal Metallurgija, MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 34 (2000) 1-2 JAMAR N. ET AL.: BIBLIOMETRIČNO-BIBLIOGRAFSKA PRIMERJAVA REVIJ Metadex, Inside Conferences, DOMA: Maschinenbau und Anlagenbau. V reviji Kovine zlitine tehnologije so objavljeni redni prispevki in izbrani prispevki, predstavljeni na konferencah o materialih in tehnologijah, ki vsako leto potekajo v Portorožu. (Tabela 1) Tabela 1 Leto Objavljeno Število člankov 1996 3. konferenca o materialih in tehnologijah, Portorož 1995 90 Redni prispevki 20 1997 4. konferenca o materialih in tehnologijah, Portorož 1996 80 5. konferenca o materialih in tehnologijah, Portorož 1997 20 Redni prispevki 9 • Prispevki v posameznih številkah so definirani v skladu z mednarodnimi standardi ISO in po navodilih Ministrstva za znanost in tehnologijo, Ljubljana. • Revija ustreza mednarodnim informacijskim zahtevam, kar vključuje ISSN, standardno terminologijo, mednarodne merske enote, izvleček, ključne besede, pričetek članka na neparni strani in na isti strani podatki o avtorju in reviji. Naslovi člankov, povzetki in ključne besede so objavljeni v slovenskem in angleškem jeziku. Od leta 1998 dalje je ustaljena tudi praksa navedbe datuma prejema rokopisa, recenzije in sprejema prispevka za objavo. • V letu 1998 so v uredništvu revije na predlog Ministrstva za znanost in tehnologijo poskrbeli za kategorizacijo in razvrstitev člankov po tipologiji dokumentov / del za vodenje bibliografij in vnos podatkov v COBISS, za obdobje 1996/1998: vneseno je bilo 336 zapisov člankov za obdobje 1996/1998 (stanje 9.2.1999). Za bibliometrično analizo sta bili izbrani dve časovni obdobji: letnika 1,2 in letnika 30,31. Vzroki za tak izbor so: • leti 1967 in 1968 sta prvi dve leti izhajanja revije Železarski zbornik • v letih 1996 in 1997 sta izšla zadnja dva zaključena letnika revije KZT, ki sta kot celota lahko obdelana v tej analizi • primerjava med leti1967/1968 in 1996/1997 pomeni predstavitev vsebinskih in oblikovnih sprememb revije: vsebinska razširitev področij spremembe pri oblikovanju platnic, kazal, član-kov, citiranja. 3 MERILA ZA IZBOR ČLANKOV IN METODE ZA ANALIZO Primerjava prvih dveh let izdajanja revije Železarski zbornik z zaključenima zadnjima dvema letnikoma Kovine zlitine tehnologije (Tabela 2): • izdelane so preglednice, v katere so zajeti vsi članki, ki so objavljeni v posameznih številkah kot: – znanstveni članki – strokovni članki – tehnične novice • v obdelavo niso zajete: – uvodne besede glavnega urednika – predstavitve nagrajenih mladih raziskovalcev za najboljši raziskovalni dosežek, objavljen na konferencah o materialih in tehnologijah v Portorožu – kazala – letna kazala – obvestila v zvezi s konferencami o materialih in tehnologijah (datumi konferenc, programi, organizatorji, sponzorji ipd.) – reklamne strani Pri bibliografiski analizi člankov so upoštevana ista merila kot pri analizi citatov. Vsi letniki revije Železarski zbornik in Kovine zlitine tehnologije od leta 1967 dalje imajo letno paginacijo strani. Sedanja usmeritev uredništva je, da morajo biti članki s preciznimi in jasnimi dognanji čim krajši in naj ne bi presegali 5-7 tiskanih strani, pregledni članki 12 strani, prispevki s posvetovanj pa 3-5 tiskanih strani. V času, ko se je revija imenovala Železarski zbornik in je bila uvrščena kot strokovna revija je veljalo, da je bil vsak strokovni članek zelo zaželen in glede dolžine precej toleranten. To potrjuje tudi očitna razlika v dolžini člankov pri letnikih 1967,1968 - 9,38 strani na članek, in letnikih 1996,1997 - 4,35 strani na članek (Tabela 3). Vsi članki revije ŽZb (1996/1997) so bili objavljeni v slovenskem jeziku. V dveh letnikih revije KZT (1996/1997) je bilo 78 % v analizo zajetih člankov, objavljenih v slovenskem, 20 % v angleškem in 2 % v hrvaškem jeziku (Tabela 4). Tabela 2 Analiza števila strani ŽZb1967/1968 KZT 1996/1997 ŽZb 1967 ŽZb 1968 KZT 1996 KZT 1997 Število vseh strani 239 100,00% 261 100,00% 608 100,00% 579 100,00% Število v analizo zajetih str. 231 96,65% 257 98,47% 476 78,29% 517 89,29% Število v analizo nezajetih str. 8 3,35% 4 1,53% 132 21,71% 62 10,71% MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 34 (2000) 1-2 9 JAMAR N. ET AL.: BIBLIOMETRIČNO-BIBLIOGRAFSKA PRIMERJAVA REVIJ Tabela 3 Kategorija bibliometrične analize ZZb (1967/1968) KZT (1996/1997) 1967 1968 Skupaj 1996 1997 Skupaj Število strani 231 257 488 476 517 993 Povprečno število strani na članek 8,56 10,28 9,38 4,33 4,74 4,53 Najdaljši članek (število strani) 19 24 24 13 11 13 Najkrajši članek (število strani) 322222 Tabela 4 Jezik člankov ŽZb (1967/1968) KZT (1996/1997) Skupaj 1967 1968 Skupaj 1996 1997 Skupaj Slovenski jezik 27 25 52 91 80 171 223 Angleški jezik 17 27 44 44 Hrvaški jezik 2244 Tabela 5 Kategorija bibliometrične analize ŽZb (1967/1968) KZT (1996/1997) 1967 1968 Skupaj 1996 1997 Skupaj Število člankov 27 25 52 110 109 219 Število avtorjev 27 27 45 201 196 323 Povprečno število avtorjev na članek 1 1,08 0,87 1,83 1,8 1,47 Domači avtorji 27 26 44 167 152 245 Tuji avtorji 0 1 1 34 44 78 Domači avtorji v % 100 96,3 97,8 83 78 76 Tuji avtorji v % 0 3,7 2,2 17 22 24 4 PRIMERJALNA BIBLIOGRAFSKA ANALIZA IZBRANIH ČLANKOV 4.1 Analiza po avtorjih Število avtorjev po letih je razvidno iz tabele 5. V dveh letnikih revije Železarski zbornik je objavilo 52 člankov 45 avtorjev, v dveh letnikih revije Kovine zlitine tehnologije je objavilo 219 člankov 323 avtorjev. Število člankov se je povečalo 4,21-krat, število avtorjev pa 7,17-krat. V Železarskem zborniku 1967/1968 je 41 člankov napisal po 1 avtor, 8 člankov po dva avtorja in 3 članke po 3 avtorji. V reviji Kovine zlitine tehnologije 1996/1997 je 57 člankov napisal po 1 avtor, 70 člankov po 2 avtorja, 49 člankov po 3 avtorji, 11 člankov po 5 in več avtorjev. Analiza kaže, da se je število avtorjev, ki sodelujejo pri enem članku povečalo, kar kaže na večji poudarek skupinskemu delu pri znanstvenih raziskovah in ustvarjanju. V tabeli 6 in 7 so primerjani podatki, kje so zaposleni avtorji, ki so objavljali članke v reviji Železarski zbornik in Kovine zlitine tehnologije. Največ avtorjev, ki so objavljali v ŽZb 1967/1968, je bilo zaposlenih v Železarni Ravne (15 avtorjev), sledita Metalurški inštitut, Ljubljana (9 avtorjev), Železarna Jesenice (9 avtorjev) itd. V dveh letnikih revije KZT 1996/1997 so največ člankov objavili avtorji, zaposleni na Institutu "Jožef Stefan", Ljubljana (44 avtorjev), sledijo avtorji, zaposleni na IMT Ljubljana (26 avtorjev) itd. Primerjava kaže, da so v reviji Železarski zbornik objavljali največ strokovnjaki in raziskovalci, zaposleni v industriji, v reviji Kovine zlitine tehnologije pa največ raziskovalci in strokovnjaki znanstvenih raziskovalnih institucij in univerz v Sloveniji. Analiza kaže, da se je raziskovalno delo in objavljanje znanstvenih dosežkov iz industrije preselilo v raziskovalne institucije in univerze. Tabela 6 ZZb (1967/1968) - Zaposlenost avtorjev Ime ustanove Število avtorjev Železarna Ravne 15 Metalurški inštitut, Ljubljana 9 Železarna Jesenice 9 Železarna Štore 5 FNT, Ljubljana 3 IMPOL, Slovenska Bistrica 1 IRSID 1 Samostojni raziskovalci 1 Zavod za zdravstveno in tehnično varnost SRS 1 10 MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 34 (2000) 1-2 JAMAR N. ET AL.: BIBLIOMETRIČNO-BIBLIOGRAFSKA PRIMERJAVA REVIJ Tabela 7 KZT (1996/1997) - Zaposlenost avtorjev Ime ustanove Število avtorjev IJS, Ljubljana 44 IMT, Ljubljana 26 Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 20 IEVT, Ljubljana 18 NTF, Ljubljana 17 North Carolina State University, Raleigh 13 Sava, Kranj 11 Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Ljubljana 10 Fakulteta za strojništvo, Maribor 9 Kemijski inštitut, Ljubljana 9 Fakultet strojarstva i brodogradnje, Zagreb 6 4.2 Analiza o vsebinski obdelavi člankov Revija Železarski zbornik (1967/1-1991/2) je bila vsebinsko opredeljena po UDK-klasifikaciji in klasifikaciji ASM/SLA (1967/3-1992/1). Tako je bila vsebinsko opredeljena tudi prva številka revije Kovine zlitine tehnologije (1991-1). Od druge številke dalje (1992/2) je revija Kovine zlitine tehnologije vsebinsko razdeljena na širša področja materialov in njihovih tehnologij (kovinski materiali, anorganski materiali, polimeri, vakuumska tehnika) in ne več po UDK klasifikaciji. Primerjava med ŽZb 1967/1968 in KZT 1996/1997 je izdelana tako, da so gesla pri člankih v KZT pretvorjena v UDK vrstilce in primerjana z UDK-vrstilci v ŽZb. (Tabela 8) Analiza kaže, da je v ŽZb 1967/1968 največ objavljenih člankov s področja metalurgije (UDK 669) 44,23%, sledijo članki s področja plastičnega oblikovanja (UDK 621.7) 25%, kar sodi širše v metalurške postopke, torej skupaj 69,23% - področje metalurgije, 11,54% kemija (UDK 54), sledijo interdisciplinarna področja: matematika, metalografija, elektrotehnika itd. Tabela 8 Pri člankih KZT 1996/1997 je vsebinsko največ člankov iz metalurgije (UDK 669) 52,51%, sledijo članki iz polimernih materialov (UDK 678) 19,63%, anorganskih materialov oz. keramike (UDK 666) 14,61%, vakuumske tehnike (UDK 53) 11,42% itd. (Tabela 8). 4.3 Analiza po veljavni tipologiji dokumentov / del za vodenje bibliografij in njihovo kategorizacijo v okviru sistema COBISS Članki v Železarskem zborniku 1967/1968 niso bili opredeljeni po tipologiji dokumentov v znanstvene, strokovne in pregledne članke. Članki v teh dveh letnikih, ki so zajeti v analizo, so strokovni članki. Tudi članki v drugih letnikih do leta 1991 so strokovni, zato je bila revija Železarski zbornik strokovna revija za področje metalurgije. Članki v reviji Kovine zlitine tehnologije so opredeljeni po veljavni tipologiji dokumentov / del za vodenje bibliografij ter za njihovo kategorizacijo v okviru COBISS v izvirne znanstvene in strokovne članke (Tabela 9). V letnikih KZT 1996/1997 je bilo objavljenih skupaj 152 znanstvenih člankov, kar je 69,4% člankov in 67 strokovnih člankov, kar je 30,6% člankov. Ker število znanstvenih prispevkov presega 50%, je revija Kovine zlitine tehnologije uvrščena kot znanstvena serijska publikacija. 5 BIBLIOMETRIČNA ANALIZA REFERENC V ČLANKIH Reviji Železarski zbornik in Kovine zlitine tehnologije navajata bibliografske reference na koncu članka. Bibliografska referenca je označena z arabsko številko in je v povezavi z navedbo literature na koncu članka. Revija Kovine zlitine tehnologije ima določena natančna navodila o opremi članka z izvlečkom, ključnimi besedami, tabelami, grafikoni, slikami in kako Število člankov po področjih UDK Vsebinska razlaga ŽZb (1967/1968) Število člankov KZT (1996/1997) Število člankov 3 Družbene vede 2 0,91% 50 Ekologija 1 0,46% 51 Matematika 3 5,77% 53 Fizika 1 1,92% 25 11,42% 54 Kemija 6 11,54% 620.1 Preiskava materiala. Metalografija 2 3,85% 621.3 Elektrotehnika 2 3,85% 621.7 Plastično oblikovanje 13 25,00% 65 Vodenje in organizacija poslovanja 1 1,92% 1 0,46% 666 Steklo. Keramika. Cement in beton 1 1,92% 32 14,61% 678 Industrija makromolekularnih snovi 43 19,63% 669 Metalurgija 23 44,23% 115 52,51% MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 34 (2000) 1-2 11 JAMAR N. ET AL.: BIBLIOMETRIČNO-BIBLIOGRAFSKA PRIMERJAVA REVIJ Tabela 9 KZT (1996/1997) - Razdelitev člankov na znanstvene in strokovne KZT (1996/1997) KZT (1996/1997) Področje Znanstveni članki Strokovni članki 1996 1997 Skupaj 1996 1997 Skupaj Kovinski materiali 43 28 70 16 24 41 Polimeri 19 15 34 3 6 9 Vakuumska tehnika 10 10 20 4 1 5 Anorganski materiali 15 15 2 2 Keramika 12 12 2 2 Tehnične novice 55 Poslovno tehnični del 22 Raziskave in razvoj industrije 1 1 Varstvo okolja 11 Skupaj 84 (76,36%) 68 (62,39%) 152 (69,40%) 26 (23,64%) 41 (37,61%) 67 (30,60%) citirati uporabljeno literaturo. Brez navedenih referenc je samo še 7,31% člankov, in sem sodijo: članki, posvečeni jubilantom, tehnične novice, članki o novi raziskovalni opremi, članki z opisi novih postopkov. V reviji Železarski zbornik je 34,6% člankov brez navedbe literature. Odstotek je višji, ker so bili v njej objavljeni strokovni prispevki, ki so izhajali iz prakse in industrije. Analiza kaže, da v reviji Kovine zlitine tehnologije vsi avtorji pravilno navajajo bibliografske reference. Le-te niso nevedene samo pri prispevkih, pri katerih jih ni možno navesti zaradi narave članka. Številčno so bili pregledani vsi članki, ki bibliografske reference navajajo na koncu članka. V analizo je bilo zajetih 237 člankov od 271, kar je 87,45% vseh člankov. V analizo ni bilo zajetih 34 člankov, kar je 12,55% vseh člankov. Tabela 10 ŽZb Število referenc ŽZb 1967 127 ŽZb 1968 139 Skupaj 266 Tabela 11 KZT Število referenc KZT 1996 1202 KZT 1997 1170 Skupaj 2372 Preštete so bile reference za posamezni članek, na koncu so seštete za cel letnik posamezne revije (Tabeli 10, 11). V ŽZb 1967 je skupno 27 člankov, od katerih 9 nima navedene literature. Za analizo je upoštevanih 18 člankov s skupaj 127 referencami. Najmanjše število referenc je 1, največje pa 17. V ŽZb 1968 pa je skupno 25 člankov, od teh jih je 9 brez navedene literature. Za analizo ostane 16 člankov, ki imajo skupno 139 referenc. Najmanjše število referenc je 1, največje pa 16. V reviji KZT 1996 je bilo skupno 1202 navedenih virov. Najmanjše število referenc je 1, največje pa 105. Od skupno 110 člankov v letniku je 5 brez navedbe literature, torej je za analizo upoštevanih 105 člankov. V reviji KZT 1997 je od 109 člankov 11 brez navedbe literature. Število referenc je 1170, najmanjše število referenc je 2 in največje 41. Povprečno število referenc na članek pri reviji Železarski zbornik je 7,8, pri reviji Kovine zlitine tehnologije pa 11,68. 5.1 Analiza starosti citirane literature Analizirana je bila tudi starost referenc v posameznem letniku. Vse reference, ki imajo znano letnico, so razvrščene v dve kategoriji: • reference starejše od 5 let • reference mlajše od 5 let. Ker pa vse reference nimajo znane letnice, je tretja kategorija: • reference z neugotovljeno starostjo. Analiza podatkov o starosti referenc za revijo Železarski zbornik kaže, da je 55,64% referenc starejših od 5 let, 31,95% pa mlajših od 5 let. Pri obeh letnikih KZT je 63,20% navedenih referenc starejših od 5 let in 34,02% mlajših od 5 let. 5.2 Analiza nosilcev citirane literature / referenc je Gradivo, ki ga avtorji navajajo kot literaturo, razvrščeno v tri kategorije (Tabeli 12, 13): • revije (strokovne in znanstvene revije) • knjige (monografije, zborniki) • sivo gradivo (interna dokumentacija, reklamno gradivo, patenti, standardi). Iz rezultatov je razvidno, da avtorji uporabljajo največ literaturo iz revij. Odstotek navajanja revij je pri obeh revijah znatno višji (KZT 71,88% in ŽZb 64,28%) kot odstotek navajanja knjig in sivega gradiva. 12 MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 34 (2000) 1-2 JAMAR N. ET AL.: BIBLIOMETRIČNO-BIBLIOGRAFSKA PRIMERJAVA REVIJ Tabela 12 ŽZb Revije Knjige Sivog radivo Skupaj 1967 84 66,14% 39 30,71% 4 3,15% 127 100% 1968 87 62,59% 50 35,97% 2 1,44% 139 100% Skupaj 171 64,28% 89 33,46% 6 2,26% 266 100% Tabela 13 KZT Revije Knjige Sivog radivo Skupaj 1996 851 70,80% 239 24,38% 58 4,28% 1202 100% 1997 854 72,99% 253 21,63% 63 5,38% 1170 100% Skupaj 1705 71,88% 546 23,02% 121 5,10% 2372 100% 5.3 Analiza jezika citirane literature Jezik citirane literature je razdeljen na dve kategoriji: slovenski, tuj. Večina citirane literature je v tujem jeziku: • Železarski zbornik: 88,72% • Kovine zlitine tehnologije: 80,31%. Analiza kaže, da avtorji uporabljajo največ tujo literaturo, vendar pa se blago zvišuje tudi odstotek navajanja domače literature pri reviji Kovine zlitine tehnologije (ŽZb 11,28% in KZT 19,69%). 5.4 Analiza citirane literature iz revije same Tabela 14 Tabela 17 KZT Samocitati Vsa citirana literatura 1996 201 16,72% 1202 100% 1997 190 16,24% 1170 100% Skupaj 391 16,48% 2372 100% Samonavajanje je pogost predmet raziskovanja bibliometrije. Rezultati analize kažejo na veliko koncentracijo navajanja lastnih del, kar se pojavi samo pri nekaterih avtorjih, a tu kar pogosto. Stvar recenzentov in urednikov je, da ugotovijo, ali je takšno samonavajanje vedno v funkciji objave ali ima kakšne druge vzroke in je potrebno avtorja na to opozoriti. ŽZb Citirana literatura iz revije same Vsa citirana literatura 1967 127 100% 1968 7 5,03% 139 100% Skupaj 7 2,63% 266 100% Tabela 15 KZT Citirana literatura iz revije same Vsa citirana literatura 1996 36 2,99% 1202 100% 1997 41 3,50% 1170 100% Skupaj 77 3,25% 2372 100% Analiza kaže, da: • pri reviji Železarski zbornik že v drugem letniku avtorji navajajo kot citirano literaturo članke iz prvega letnika te revije (5,03%) • pri reviji Kovine zlitine tehnologije je v majhnem deležu (3,25%) navajana tudi literatura iz te revije. 5.5 Samonavajanje - samocitiranje Tabela 16 ŽZb Samocitati Vsa citirana literatura 1967 5 3,94% 127 100% 1968 6 4,31% 139 100% Skupaj 11 4,13% 266 100% 6 SKLEPI Primerjalna bibliometrijska analiza revije Železarski zbornik vol. 1 (1967) in vol. 2 (1968) ter nadaljevanja revije s spremenjenim naslovom Kovine zlitine tehnologije vol. 30 (1996) in vol. 31 (1997) več kot jasno kaže, da je z leti, z razširitvijo vsebine ter ob tem tudi z višjimi zahtevami do avtorjev revija pridobila na kakovosti. Članki so postali krajši, kar je za področje tehnike priporočljivo in pričakovano. V reviji Kovine zlitine tehnologije je vse več objavljenih člankov, ki so izraz skupnega raziskovalnega dela več avtorjev, kar je tudi pravilo v drugih mednarodnih revijah s tega področja. Vsi članki v reviji Kovine zlitine tehnologije imajo ustrezno znanstveno opremo: osebni podatki avtorja, naslov, povzetek, ključne besede (v slovenskem in angleškem jeziku), podnapisi k slikam, navedba prejema rokopisa in datuma prejema članka za objavo, navedba referenc, opremljenost članka z diagrami, tabelami in slikami. Razširila se je vsebina revije: s področja črne in barvne metalurgije na druge materiale (polimeri, anorganski materiali itd.). Revija je postala vodilna za področje materialov v Sloveniji. Zato je uredniški odbor predložil, da bi spremenili ime revije in ga razširili tako, da bi naslov zajemal njeno resnično vsebino. MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 34 (2000) 1-2 13 JAMAR N. ET AL.: BIBLIOMETRIČNO-BIBLIOGRAFSKA PRIMERJAVA REVIJ Analiza citirane literature v člankih kaže še nekaj ugotovitev. Rezultati kažejo, da avtorji uporabljajo večinoma tujo literaturo in samo izjemoma tisto v slovenskem jeziku, tudi v objavah, ki so v slovenščini. Avtorji člankov relativno malo navajajo druge slovenske avtorje. Med navedeno literaturo največji delež zajemajo serijske publikacije (71,88%), sledijo knjige (23,02%) in na koncu siva literatura s samo 5,10%. Da je delež serijskih publikacij na prvem mestu je pomembno, ker so te informacije hitrejše in ažurnejše ter spremljajo specialna področja znanosti. Podobne rezultate so dobile tudi druge analize navedene literature v člankih revij v indeksih citiranja (Glaenzel W. Schopflin U., 1999) Pojavljajo se tudi navedbe literature iz revije same, kar bi bilo vzpodbudno, če ne bi bilo še precej vezano na pri nekaterih avtorjih kar obsežno samocitiranje. Da bi revija še izboljšala kakovost, bi bilo treba dosledno izvajati vsa pravila in merila za oblikovanje znanstvenih in strokovnih periodičnih publikacij po standardih SIST ISO in ISO za dokumentacijo. Tako bi revija pridobila na pomenu znanstvenih revij s področja tehnike v Sloveniji. Da bi se revija uveljavila v svetu, bo treba poudariti navajanje slovenskih avtorjev in revije Kovine zlitine tehnologije v tujih publikacijah in poudariti pravilno navajanje literature v sami reviji Kovine zlitine tehnologije. Tako bi dosegli večjo citiranost člankov revije Kovine zlitine tehnologije v tujih referatnih publikacijah in bazah podatkov. Revija Kovine zlitine tehnologije je sedaj indeksirana v devetih sekundarnih publikacijah in bazah podatkov. Želeni cilj bi bil lahko tudi indeksiranje revije v Science Citation Index (SCI) in s tem tudi pridobitev dejavnika vpliva (Impact Factor). To pa še zdaleč ni enostavno. Analiza revij, ki izhajajo v ZDA in Veliki Britaniji, kaže, da le-te v večji meri urejajo komercialni založniki (Cano 1995), nasprotno od revij v drugih državah. Po drugi strani je znano tudi, da je v Science Citation Index relativno malo revij s tehničnih področij in prevladujejo biomedicinske ter naravoslovne revije (fizika in kemija). Prilagajanje revij mednarodnim merilom pa praviloma pomeni preusmeritev k publiciranju v angleščini, kar velja celo za revije s tako širokega govornega področja, kot je nemško. (Stankus, 1996) Uvrstitev revije v SCI pomeni organizacijsko in finančno velik projekt, saj so standardi od tvorca baze, Institute for Scientific Information, postavljeni zelo visoko. Verjetno bi težko pričakovali, da bi katerega od komercialnih založnikov že od začetka takšnega projekta lahko pritegnili k sofinanciranju. Takšen projekt lahko podpre le država, preko svoje znanstvene politike in njenega nosilca, Ministrstva za znanost in tehnologijo. Takšna podpora, z združevanjem vseh potencialov in z usmeritvijo v mednarodno sodelovanje (tako pri avtorjih kot pri recenzentih), pa je formula, ki bi morala uspeti. 7 LITERATURA 1 Campanario JM.: The competition for journal space among referees, editors, and other authors and its influence on journal’s impact factors. Journal of the American Society for information science, 47 (1996) 3, 184-192 2 Cano V.: Characteristics of the publishing infrastructure of peripheral countries: Comparison of periodical publications from Latin America with periodicals from US and UK. Scientometrics, 34 (1995) 1, 121-138 3 Garfield, E.: The significant scientific literature appears in a small core of journals, Scientist, 1996 (sept) http://www.the-scientist.library.upenn.edu.yr1996/sept/research 960902 html 4 Glaenzel W., Schoepflin U.: A bibliometric study of reference literature in the sciences and social sciences. Information Processing and Management, 35 (1999), 31-44 5 Južnič Primož, Teorija in praksa, 34 (1997) 1, 71-83 6 Maršič Marija. Južnič Primož, Teorija in praksa, 35 (1998) 3, 422-440 7 Popovič Mirko, Ambrožič Melita, Južnič Primož, Knjižnica, 28 (1984) 3-4, 167-198 8 Stankus T.: The journals of German University and Engineering School Scientists before and after national reunification. Science & Technology Libraries, 161 (1996) 1, 35-47 14 MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 34 (2000) 1-2