144. številka. Ljubljana, v sredo 25. junija XY1I. leto, 1884 Izhaja vsak dati »večer, i/i niši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t rij sk o-o ge rsk e dežele za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta .3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po «1 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., Če so dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tlaka, Dopisi naj se izvolč frankirati. -— Kokopisi se ne vračajo. Uredništvo in h pravu i št v o je v Ljubljani v Frana Koluaana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvn uaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. u. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, store gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 n , četrt leta.......3 „ 30 „ n jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S poSiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. » Pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ n jeden mesec.......I „ 40 „ Upramiištvo ,,8lov. Narotla,**. V Lij ubijani 25. juniju. Dogovor mej Francijo in Anglijo o egiptovskem vprašanji zavzima danes pred vsem In vso pozornost političnih krogov iu v nekakej napetosti pričakuje se, kako se bode o tem vprašanji izrekel angleški pmlament, bode li glede tega dogovora zopet nadvlndal Gladstone, ali ga bode zadel že dolgo obctovani in osobito od nemško strani željno pričakovani poraz. Priznavati se mora, da je Gladstone pravočasno pripravljal javno mnenje na to vprašanje iu mu gladil pot. Jedva je zagledal beli dan senzačni, s Črko G. zmmovani članek v „Foi tuigbtlv Revievv1', v katerem su je dokazovalo, da mora Angležka iskati in gojiti prijateljstvo s Francijo iu Rusijo, že 8e je v novic objavil drug političen članek z leta 1877, v katerem Gladstone razpeljava iu dokazuje da bi bilo vsako nadaljno razširjevauje augleške države le zlo, ki bi prouzročevalo resnobne nevarnosti, če tudi ne neposreduo. Auglija ima itak posla dovolj, še večje razširjevanje zapeljalo bi v pustolovno politiko, ki bi povsodi iskala angleškib koristij, zanemarjala pa domača tla, kjer je korenina in bistvo angleške narodne sile in mogočnosti. Strah pred Rusijo zdi se Gladstonu smešen, kajti glede Ind>je odločilna je volja njenih 240 milijonov prebivalcev, ki bodo rajši ostali z Anglijo v zvezi, nego da se razpostavili nevarnostim in negotovostim spremembo. Zategadelj tudi sueški prekop nema za Anglijo tolike važnosti, kolikor mu je prisvajajo nekuteri politiki. Ko bi kuka druga vlast zavzela sueški prekop, bil bi to hud udarec za svetovno trgovino, osobito pa za Angleško, ki je naj močneje udeležena, konečno pa bi to zavzetje imelo le ta pomen, da bi indijske ladije tri tedne bile dalje na potu. Prisvojitev Egipta potom kupa ali tatvjue bil bi prvi koru k k ustanovljenju velike afri-kanske države, ki bi Abesinijo mimogredo pogoltmla in kapukej koloniji podala roko. A tisti dan, ko bi si Anglija prisvojila Egipet, bi tudi srčno prijateljske razmere mej Anglijo iu Francijo bilo uničene. S proglašenjem teh, že 1. 1877. izneSenik načel, dokazal je Gladstone, da njegova politika ni brezsmotrua, da se temveč ravna po gotovem, trdnem čiteži, katerega glavna točka je: dobri olno-šaji s Francosko, dokazal je na dalje, da se niti za hipec ni izneveril svojemu slavnemu načelu „ Hands off", kuj t i kakor je nekdaj jonske otoke s strate-gično važnim Krfom dal Grkom nazaj, tako bode tudi sedaj po s Francijo skleneuem dogovoru v 1. dan januvarja 1888 brez ugovora ostavil Egipet. Le ko bi do tega obroka se še ne povrnile redne razmere v to deželo, le tedaj bi se nadaljevala okupacija a le s privoljenjem velevlastij, v tem slučaji bila bi tedaj Evropa soduik, ne pa Angleška, kakor se je izrazil minister Ferry v fianeoskej zbornici. Po izpraznonji bi se Egipet proglasil neutralnim po izgledu Belgije, sueški kanal pa svobodnim in tako bi se uresničila po Gladstonu za Egiput uporabljena |Monote-doktii: a: „Egipel Egipčanom . Domnevati se sme, da bode omenjeni dogovor vsprejet ta- iu oukraj kanala, kajti tudi v Franciji poudarja se uujuost dobrih odnošajev z Anglijo in tako utegne se /goditi, da bode Egipet, ki ju s prva razdvojil zapadni velevlasti, povod njijiuej pri-jattljskej zvezi, na veliko nevoljo uoniškega kance-larja in nemških listov, ki so dosledno napaduli in Bmešili Gladstonovo politiko. Ako bode augleška zbornica vsprejela dogovor o egiptovskem vprašanji, bode to za Giadstona jednaka zadostitev iu jednak uspeh, kr.kerŠeu je bil Ferry-jev v Tonkingu in potem ni v bližnjej bodočnosti nobeuega tacega vprašanja, ki bi bilo povod razponi, potem se utegne zgotoviti pokojnega Gambette oporoka: Tesna zveza z Anglijo na vsak način I Iz deželnih zborov. Deželni zbor Itttrtifei. Poreč, 24. junija. (VI. seja.) Predseduje dr. Vidulić. Vladni zastopnik Gummer. Navzočnih 27 poslancev. Zapisnik, v katerem je zadnjič omenjena opazka L a g i n j e, se potrdi. IvaučiC izroči pismen predlog, podpisan tudi od slovanskih poslancev: Da bi vlada skrbela za napredek zanemarjenega moruarstva z dobi o pomorsko postavo iu deleujein podpor. Dr. Buba stavi predlog, naprositi vlado, da ustanovi mesto realke, koja ima prenehati, obrtno šolo v Piranu. L a g i n j a podpira ga z opombo, da se take šole tudi drugod ustanove n. pr. v Kastvu. Prične se generalna debata o pruračunu za leto 1885. /a m I iic reče, da bi manjina morala odbiti proračun, da-si je prepričan, da ga bode večina odobrila. Priporoča štedenje. Lagiuja govori italijansko Z opazko, da to ne stori na ljubo dr. Atnorosu, nego za to, da ga bode razumelo italijansko prebivalstvo Istre. Proračuna Slovani ne morejo odobrili, ker bi s tem dali zaupnico deželnemu odboru, kajti finančni odbor pritrdil je vsem njegovan nastavkom. „A mi nemarno zaupanja v deželni odbor, niti v večino, ki je z njim solidarna." (Fragiacomo zakliče: Impertinenza!) „Ga ne odobravamo zato, ker se za slovansko prebivalstvo ne trosi v razmer; plačil ia ker se sploh nenaravno trosi." Navaja pojedine primere iz proračuna iu stranki pridržuje pravo v specijalni debati staviti svoje predloge. Sbisa in dr. Gambiti i odgovarjata strastno. Zadnji nazove zbornico: „Aula tdiaua", prizna pa LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spiHal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXXI. Poglavje. Božja sodba. (Dalje.) — Nikdo se ni oglasil, vsi so vedeli, da je Morozova stvar pravična, in car je že hotel objaviti, da je opravičen, četudi ga je sovražil, kar se zaslišijo klici: Borec gre, borec gre! In v ograjo se je prikazal Matvej Homjak. — Gojda! — rekel je in mahnil a sabljo po zraku. — Stopi semkaj, bojar, jaz se bodem bil za Vjazemskega. Ko je Morozov, ki je dozdaj čakrl z golim mečem, zagledal Homjaka, obrnil se je nevoljen k pričam dvoboja. — Z najemnikom se ne bijem! — rekel je ponosno. — Ne spodobi se bojarju Morozovu biti se z nadkonjarjem Griške Skuratova. Utaknil je meč v nožnice in stopil je k mestu, kjer je bil car. — Car, — rekel je, — dovolil si mojemu sovražniku postaviti za sebe borca; dovoli še meni poiskati najemnika proti najemniku, ali pa ukazi odložiti boj za drugokrat. Kakor bi tudi bil rad Ivan Vasiljevič pogubil Morozova, pa prošnja je bila preveč pravična. Car se ni hotel pokazati strankarskega pri božjej sodbi. — Ukazi klicati glasnikom ! — rekel je jezen : — ako ne najdeš najemnika, bij se sam, ali pa priznaj svojo krivdo in daj glavo ! V tem je Homjak hodil doli ob ograji, mahal s sabljo in posmehoval se gledalcem. — Glej, — rekel je, — mnogo se je vas vran zbralo, a ni nobeuega pravega sokola mej vami! Da bi le jeden prišel pokusit mojo sabljo, in razveselit carja! Ali ste roke odmahali, ko ste mlatili, in boke na peči odležali! — Da bi te vrag! — spregovoril je goslar: — jaz bi ti že dal, ko bi imel svojo sabljo pri sebi! Glej! — nadaljeval je in sunil tovariša pod rebra, — ali ga poznaš? A fant ni slišal vprašanji«. Raztegnil je usta in uprl je oči v Homjaka. Kaj? — nadaljeval je Homjak: — ali ga mej vami ni borca? Ej, vi, vatlarji, žemljarji, prejci, tkalci! Kdo ho hoče meriti z menoj V — Jaz! — razlegel se je nepričakovan glas dečaka in prijel je za verigo ter dejal jo čez glavo, in malo je manjkalo, da ni poruval hrastovih kolov, na katere je bila pritrjena. In bil je v ograji, in videlo se mu je, da se je sam čudil svojej predrznosti. Z besnim pogledom in odprtimi usti, pogledal je zdaj Homjaka, zdaj opričnike, zdaj samega carja, ne da bi i/pregovoril kako besedo. — Kdo Ri ti V — vprašal je bojar, ki je nadzoroval dvoboj. — Kdo sem jaz? — rekel je, malo pomislil in nasmejal se. — Kdo si ti? — ponovil je bojar. — Mitka! — odgovoril je dobrodušno, kakor bi se Čudil vprašanju. — Hvala tebi, fante! — rekel je Morozov dečaku, — hvala, da se hočeš potegniti za pravico. Ako zmagaš te bodem bogato obdaroval. Ni še vse oropano pri meni; hvala božjej milosti še je a čim nag rac iti mojega borca ! maujini prave, služiti . e svojega jezika, dasiravno je i Sla z novci Starčeviča v tej zadevi k Taaffeju. Pred- 1 sednik pozove ga na red. i Poročevalec dr. C a m p i t e 11 i tru lil »e je dosta I temeljito pobijati razloge maujšine, a se mu oi po-Brečilo ovreči jih. V specijalni debati stavijo slovanski poslanci i razne predloge iu opombe, kar se pa vso zavrže. t Najvažueji bil je predlog Spinčiča za reso- I lueijo v smislu, da se ne odobri postopanje dežel i nega odbora glede vsprejemanja gojencev v polje- 1 delsko šolo. Leta 1882 sklenilo se je bilo vspreje- ] mati v to lolo t tke dečke, ki znajo pisati in j čitati. Deželni odbor pa je v dotionetn razglasu | terjal, da morajo znati čitati in pisati italijanski. Deželni glavar pravi, da )e deželni odbor prr,- < vilno postopal; kajti v tem, da s« je določilo znanje pisanja in Čitanja, razumeva se samo ob sebi, j da italijanskega, ker do Ukrat se v zboru ni i nikdar govoriio o drugem jeziku!! Dr. Costai. ti ni predlaga, da se šolski stroški razdele po okrajih. Laginja odgovarja mu, da bi se skladal ž njim, ako bi se vsi računi (tudi zemijiško-odvezm) tako umvuali. Spinčič bil bi tuui za Costantirnjev predlog, ako bi s*- posamičnim šolskim okrajem povrnilo vse ono, kar so do zdaj brez koristi plačali. — Predlog Costantinijev, dj ima deželni odbor zadevo proučiti, se vsprejme. Seja pretrga se od 2. do C. ure. Ob G uri se nadaljuje seja iu večina odobri proračuu po nasvetih finančnega odseka, reete deželnega odbora. Dr. Iiubba poroča za. šolski odbor o prošnji učiteljev za zboljšanje plač. Ta prošnja se odbije. Ravno tako promja nečega učitelja za podporo. Sklep seje ob 71/*- Trgovska in obrtna zbornica. (Dalje.) V. G. V. Petričič poroča o vprašanji, naj bi se li ne izdala naredba, s katero bi se v zinislu zakona z dne 23. junija 1881, drž. zak. štev. G2, prepovedalo on.m trgovcem, kateri imajo pravico samo tržiti z žganimi opojnimi tekočinami, imeti v zalogi v svojih prodajalnieali žgane opojne pijače v nezamašeuih sodeih iu nezapetatenih steklenicah. Dunajska žganjarska zadruga je c. kr. finaučno ministerstvo mej diugitn tudi prosila, naj bi se uad-zirateljem zaukazalo, da smatrajo kot prikrajšanje posebue pristojbine, katera se mora plačevati za točenje, že tedaj, če se dobijo v prodajalnicah trgovcev na podrobno, prodajalcev mešanega blaga, branjevcev itd. odprte posode z žgauuni opo|uimi pijačami. ČeS, Če smejo trgovci, kateri imajo pravico tamo triiti i Ranimi opoju'tni pijačami, imeti v svojih proiajaluicuh odprte posode z žganimi opojnimi j.;.! ..'.i... s-. - :em -ulovu pospešuje neopravičeno točeuje ua drobno; nastane torej še vprašanje, bi-li ne bilo umetno, da udeiežeui miuisterstvi izdasta naredbo, s katero bi se vsem trgovcem, kateri imajo prav:co samo tržiti z žgauuni pijačami, prepovedalo pO i ostro kazujo, da ue smejo v svojih, občinstvu pristopnih prodajalnicah imeti v zalogi žganih opoj- Homjak je videl Mtko pri Pagauskej Luži, kjer je t* dečak ubil z jednim samim udarom konja pod njim, in potem, hoteč se navaliti na jezdeca, pritisnil svojega tovariša. Pa v splošnem pretepu Homjak ni mogel ogledati Mitkinega obraza, iu v Mitkmej vntiniosti ni bilo ničesar tacega, kar bi se lahko dalo zapamtiti. Umnjak ga ni spoznal. — S čim se hočeš biti? — vprašal ga je dvoboj nadzorujoč bojar, gledajoč fanta, kateri ni imel uiti oklepa, uiti orožja. — S čim se bodem bil'.-' — ponovil je Mitka, obrnil se nazaj ter z očmi iskal goslarja, da bi se posvetoval ž njim. Pa goslar je bil odšel na drugo meato, kakor ji tudi gledal Mitka, pa ni ga mogel najti. — No, poišči si sabljo in oklep ter pripravi se na boj, — rekel je bojar. Mitka se je začel ozirati okrog v zadregi. Cilju se jo zdelo smešno njegovo obuašanje. — Dajte mu orožje! — rekel je: — bomo videli, kako se zna biti! Mitki dali so popolno vojno opravo; pa kakor 8e je tudi prizadeval, nikakor ui mogel spraviti nase oklepne srajce, in čelada mu je bila tako majhna, da mu je stala prav vrhu glave. nih pijač v nezamašeuih sodcih, t. j. tako zamašenih, kakor je v trgovanji navadno, in ne v nez »pečatenih steklenicah. Dalje da nastaje tudi vprašanje, bi se li ta j>repoved ne raztegnila tudi na ona prostorišča, katera so s prodajalnico v neposredni zvezi. C. kr. deželna vbula obrača se do zbornice, nuj i/.razi svoje mnenje o gornjem vprašanji. — V tem slučaji izdal bi se ukaz, kateri bi omejeval trgovino z žganimi opojnimi pijačami, kar pa po mnenji odsekovem nikakor ni priporočljivo, kajti zakon z dne 23. junija 1881, drž. za*, št. 62, pač ne potrebuje poostritve. Po omenjenega zakona §. 2. je točenje in podrobno prodajanje žganih opojnih pijač, kakor tudi trgovanje z istimi, kadar se trgovina ta vrši v zaprtih posodah, držečih samo po jeden liter ali po menj podvrženo posebni davščini. Po §§. 3. in 4. je dosega dopustila navezana na pogoje; po §§. 8 in 17 so pa za prestopke postavljene občutljive kužni. Po mnenji odsekovem skrbi zakon zadosti, da se trgovci odvračajo od nezakonite uporabe obrtnih pravic, ia to tem bolj, ker bi bil tik prestopek zakoua, če bi z vso natančnostjo v to poklicane osebe čuvale, le zelo redek. Nikakor se odsek ne more soglašati s tem, da bi se onim trgovcem, kateri imajo pravico samo tržiti z žganimi opojnimi pijačami, nalagale še druge neprilike s tem, da se jim prepove, imeti v zalogi žgaue opojne pijače v nezamašenih sodcih ali neza-pecanih stekleuicih v svojih prodajalnicah, ali še celo v prostoriščih, z onimi v nejmsredni zvezi. S tako naredbo bi se le oviral promet in bi se nikakor še ne doseglo, da bi se vender ne prestopal ukaz. Odsek torej stavi predlog: Slavna zbornica naj se izreče proti izdavi daljne naredbe, katera bi omejevala trgovino z žganimi opojuimi pijačami. Ta predlog se je jednoglasno vsprejel. (Dalje prih ) Politični razgled. Notranje lamentu je izgubila najboljše svoje privržence, od nasprotnih strank bo pa izvoljeni ravno najduhovi-tejii in najodločnejši vodje, zato se boji, da bi °e parlament ne uporabljeval v to, da bi smešili nasprotniki njo in njen • privržence. Zato pa vladni list „NemzetM že priporoča, da se parlamentarna disciplina poostri, in so dado predsedniku zbornice poslancev več e pooblastila, ter se bodo mogli pc:a-mični poslanci zeeisno izključiti. Volilna doba uaj bi se podaljšala, da ne bi se tolikokrat ponavljali izgredi, ki le slabe veljavo vlade in povokšavaio silo antisemitizma Za časnike naj se uvede sodnij-ska konfiskacija, iu časoiške prestopke zaradi ra^.i-jenja časti soditi naj se odvzame porotnikom iu da sodnikom. Poslednje je jako nevarno, ako se pomisli, da ogerske sodnike, kakor ogerske uradnike sploh le prevečkrat vodi politična strast in dobičkarstvo. V u a bij 4k države. Avstrijski, ruski in nemški diplomatičn: zastopnik pri arbskej vladi so se sešli v Nišu, kjer sedaj biva vlada iu dvor, da se posvetujejo o srbsko* bolgarskem mejnem prepiru. Nemški poslanik bode neki priporočal, da naj velevlasti zahtevajo od Bolgarije, da ukaže srbskim ubežnikom preseliti se v vzhodujo B dgarijo. Ko je predvčeraj dal Ferry v francoskej zbornici pojasnila o egiptovskem vprašanji, začela se je uebata o reviziji usUve, Ferry je predlagal nujno obravnavo te nadeve iu njega predlog se je vsprejel s 441 proti 91 glasom. niemšui državni zbor je ptedvčeraj vsprejel delniški zakon nespremenjen, kakor ga je predložila dotična komisija. Potem se je državnemu zboru predložila neka predloga, ki se tiče podjetniškega davku, in predloga o kolekovem davku. Poročila iz Sudana so jako redka in nezanesljiva. Augleška vlada že 74 dnij ni dobila nika-kega pisma od Gordona. To je objavil lord Fitzmau-nce v petek v spodnjej zbornici iu pristavil, da se je odposlalo nad 20 potov v Chartum, pa brez uspeha. Jeden teh je neki prišel v Churtum, dobil od Gordona pismo, pa je nazaj grede bil ubit. V Suakim so neki prišli romarji iz Chartuma, in so pripovedovali, da je tam vse mirno in prav po ceni. Po nekem drugem poročilu pa general ne biva več v guvernerskej palači, ampak v velikej avstrijskej misijonske] hiši, katera je s svojimi palmovimi vrti ob I Modrem Nilu, dobro utrjena. Tudi se že dvomi, da bi bil res pal Berber, vsaj 25. maja se je še držal. Kakor se poroča bližajo so ustpjuiki Korosku. Dopisi. Iz Podirede 23. junija. [Izv. dop.] (Volilni shod.) Mej vsemi slovensko štajerskimi okraji je narodna zavest v Kozjanskem okraji bila še prav malo prebujena. Zaradi oddaljenosti od železnice je težke sklicavati shode, središče okraja, trg Kozjanski pa šteje pičlo število rodoljubov. Srečna misel je tedaj bila, ko so narodni možje v Podsredi izražali željo, da bi se tam napravil volilni shod, zlasti tudi zaradi tega, da se postavi narodni kandidat proti dozdanjemu, za slovensko stvar nezanesljivemu poslancu Žnidaršiču v Brežicah. Dasi je shod bil še le v poslednjem „Gospodarji" in tudi v vašem listu še le par dnij poprej naznanjen, zbralo se je vender v uedeljo pojioludue kacih 500 do 600 mož v našem prijaznem trgu. Hiše so bile okinčane s cesarskimi ia slovenskimi zastavami in ko se ob štirih pripeljejo naši častiti gostje, v prvem vozu naš vele-cenjeoi državni poslanec g. dr. Vošnjak in g. Jerman, potem gg. dr. Gregorec iz Maribora, Miha Vošnjak iz Celja, F. Len ček iz Blance, notar Veršec iz Sevnice in drugi, zagrmel je pok možnar-jev, godba je svirala cesarsko himno, 2brano ljudstvo pa jih je pozdravljalo z navdušenimi živioklici. Potem se je zučelo zborovanje. Predsedoval je g. notar Veršec. Ker za toliko stotin ni bilo prostora v dvorani, stalo je ljudstvo pri vseh oknih, da posluša govornike. G. dr. Vošnjak poroča, kaj se je storilo v državnem zboru v narodnem in gospodarskem oziru, omenja resolucije zastran učiteljišča v Mariboru in srednjih slovenskih šol, ministerijalue naredbe za upeljavo slovenščine pri justičnih uradih, zakone proti oderuštvu, proti ponarejenemu vinu, o hranilnih in posojilnih zadrugah itd. Konečno kaže na Kranjsko, kjer imajo Slovenci večino v deželnem zboru in so letos napravili enketo za povzdigo kmet-skega stanu. Govorniku so zadoneli živahni živioklici, ko je svoj vsem poslušalcem razumljivi, zanimljivi govor končal. G. Terče k iz Kozjega se v imenu voli'cev zahvaljuje g. državaerou poslancu za njegovo neumorno delovanje v prid slovenskega naroda in kmetskega ljudstva. Potem je nastopil umirovljeni komisar, cesarski svetnik g. Jerman, v našem okraji dobro znan iu priljubljen še iz tistegu časa, ko je pri Brcžketn okrajnem glivarstvu služboval. B )l|ega kaudidtta z a naš okraj si narodna stranka ui mogla iavolftf. Pokazal pa je tudi pri shodu, da je spreten govornik in da dobro pozna vse težnje svojih kmetsk h volilcev. Pred vsem izreče, da je naroden in konservativen in da se bo v zboru vedno držal te stranke. Potem razvija svoje misli o šolstvu, o administrativni upravi, o preobloženji občin in županov, o nepotrebi okrilju h /astopov in sploh o škodljivosti liberalnih naredeb in zakonov za kmetski stan. Prav ugajala je sledeča primera glede šolstva: Na mizi stoji skleda polna jedi; nemški otrok dobiva žlico in lahko precej zajema in je. Slovenskemu otroku pa so daje v roko kos lesa, iz katerega naj si žlico izrežj, da bo mogel jesti. Nemški otrok ie v tem že sit, ko je slovenski Bi toliko nemščine prisvojil, da razume pouk. Po govoru, ki je bil prav pohvalno vsprejet, je g. Fr. L en če k, veleposestnik ua Blanci, priporočal gosp. Jermana kandidatom za deželni zbor, čemur so volilci s krepkimi živioklici pritrjevali. Potem bi še imela govoriti gg. dr. Gregorec in M. Vošnjak, pa uavzočni okrajui glavar U Brežic se je temu ustavljal, češ d«, on shod, ker ni bil naznanjen politiški oblasti, smatra v smislu zakona kot pogovarjanje mej volilci, pri katerem se smejo le volilci dotičnega okraja zglasiti. Ker se je namen itak že dosegel, da se je predstavil iu proglašen bil narodni kandidat, sklenil je predsednik zborovanje. K shodu so prišli možje po več ur daleč, iz Sevni-fikega okraja, iz Pisec, od sv. Petra, iz Planine, Kozjega, Buč, Podčetrtka itd. Volitev g. Jermana je zagotovljena vkljub agitaciji g. Žnideržiča, ki leta v potu svojega obraza od vohlca do volilca, da bi ei ohranil svoj poslaniški sedež. Po shodu so se vrstile uapitoice pri izvrstni vinski kaplici v gostilni g. Alegrija. Pogovarjalo se je tudi zastran ustanovljenja posojilnice in z načelnikom zveze slovenskih posojilnic gosji. M. Vošnjakom sklenilo, da se ustanovi hranilna in pdso j il na zadruga v bližnjem Še nt Petru. Narod se zave da svojih pravic, pa je tudi hvaležen svojim voditeljem, da mu pomagajo zboljšati si težavne materijalne razmere. ■ z Imarlja pri Jelšah 22. junija. [Izv. dop.] Nedavno je imel občinski odbor okolico Šma-rijske zbor, pri katerem je K ornih, pošten naroden kmet, predlagal, naj odbor sklene prositi pri mini-sterskem predsedniku, da prepove zborovanja zloglasnega nemškega „šulvereiuau v Šmariji. Svoj predlog, kateri je bil vsprejet, je opiral na sledeče razloge: 1. Nemški „šulverein" ni zvest svojim načelom in se bavi več s politiko, kakor s šolo; 2. on nema udov mej domačim prebivalstvom; 3. je ljudstvo vsled demonstracij, katere so „šulvereiuovci" v Štnariji že napravili, tako razdraženo, da se je bati nevarnih izredov, Če bi šulvereiu še kedaj tukaj zboroval." A ta predlog, reete sklep našemu občiuskemu predstojniku, ki je ob jednem tudi blagajnik nemškega „šulvereina" v Šmariji, ni bil po godu in on narekuje zapisnik, se ve da v kmetom nerazumljivem nemškem jeziku tako le: „Anton Kotnih von Verh briugt vor, dass um Aufhebung der deutschen Schulvereine petitionirt vverden moehte. H'ezu Btimmten" itd. Kmalu potem smo bral« v „Deutscke VVacht" navedeni sklep tako, kakor stoji v zapisniku; razglasil ga je Dečman ali pa njegovi nam dobro znani „nemški bratje". Kmetje so bili še le s tem razglasom opozorjeni na Dečmanovo neveBtno ravnanje, proti kateremu bodo ostro protestovali. Kakor se iz tega vidi, ubijajo pri nas „šulverein" njegovi udje bami, mi smo pa radovedni na sad, katerega bodo želi. Domače stvari. — (Vreme.) O sv. Medard, ali ne boš še nehal ? Dež dan na dan! Iz domačih krajev nam prihajajo tožbe na tožbe, o slabem vremenu, o slabi letini, o zastalem delu, kar vse tudi v mestu čutimo in obžalujemo. Od oddaljenih stranij našega cesarstva pa vesti čitamo, žalostne vesti o velikih po-vodnjah in o vsej nesreči, katera jih spremlja. Zlasti v Galiciji so vode stopile iz svojih strug in na več mestih raz.!e;..le Nsl i v^o sefnv. Kolikor se leto za letom potrosi za n-avnavo rvfc v Galiciji in po druzih deželah, vse ne i ntin-a ni-'-, kadar pride nova povodenj. Ia (grozno neprimerno vreme \lada po vsej Avstro-O^erskej. Top! oa je nizka, po gorah naletava sneg in povsod pihajo mrzli vetrovi in viharji. Petrograd in Moskva (namreč na Ruskem!) imela sta ves pretekli teden zjutraj več topline, nego solnčna srednja Italija! Vse to v tem meseci, v tem cvetočem rožniku. Zdi se, kakor da sta suknje menjala april pa junij. Ali še pravijo, da ne bo tuko hitro drugače. Meteorologiški zavod na Dunaji sklepa iz opazovanj svojih, da se vreme v prihodnjih dneh ne bo kaj posebno izpremenilo. Da bi se le motil ! — (Kresovi.) Piše se nam s kolodvora Borovniškega na Kresni večer: Vsako leto na Kresni večer bil je z našega hribca jako lep pribor Opazovalcu, ki je mogel po gorovji, kateremu glavari od tu prekrasno vidni Triglav, videti brez števila gorečih grmad, spomenikov starodavnim slovanskim običajem. Letos pa je bilo menda tožno obnebje krivo, da se ni prižgalo tolikšno število kresov kakor prejšnja leta. Vendar pa se je tudi nocoj naštelo lahko mnogo kresov pod TrigUvovim vznožjem. — (Velik ogeuj v Vevčah.) Danes po-poludne ob 8/4 4. uri naznanjalo se je, da je v fabriki v Vevčah nastal velik ogenj. Gori „Heizhaus", kjer je postavijen kotel za parno mašino in kjer je nakopičeno mnogo drv za kurjavo. Ljubljanska požarna bramba jo hitela z dvema brizgalnicami na pomoč. — (Delavsko pevsko društvo „SU-vec") Slavna c. kr. dež. vlada je z odlokom dne 9. junija t. 1, št 5312 prav la omenjenega društva potrdit' blagovolila. V to svrho dovoljuje si podpisani odbor p. n. občinstvu in vsem prijateljem petja naznanjati, di prične društvo z današnjim dnem svoje delovanje. Redne pevske vaje za zbor bodo vsak ponedeljek in sredo. Šola za začetnike pa v torek in četrtek vselej ob 8. uri zvečer. Društveni pevovodja je g. J. Justin. Člani vsprejemajo se v omenjenih urah iu v nedeljo od 11—12. ure v društveni sobi Gospodske ulice Št. 8., L nadstropje, na dvorišče. Upisnina za redne člane je 20 kr., mesečni doneski pa 20 kr. Podporni Člani plačajo letni donesek 3 gold. Ustauovniki društva pa 10 gold. K obilni udeležbi in podjiori vabi p n. občinstvo J odbor. — (Tatvine.) Včeraj po nočil ulomil je [ nezuan tat pušico pri znamenji na Predovičevem posestvu na cesti k mestni klavmci in pobral iz nje vse darove. To je v kratkem času že drugi slučaj, da se je ta puš:ca okrala. — Na Tržaškej cesti pa so včeraj po noči ulomili v barako Polanškovo iu ukrali jedno pištolo in več železnega orodja. Denarja, katerega so tatovi iskali, neso našli. — Na sv. Petra predmestji zasačili so tatu, ki je iz ma-gacina gospoda Jemčeka po malem kradel baker in ga že odnesel nad dvajset kilogramov. — (Vojaški zdravniki.) Vojno minister-stvo naše države ima pripravljen nov staujenik za vojaške zdravnike, kateri na novo opredeljujoč rez-mero šarž, utegne kmalu uveden biti. Po njem bode vojaško zdravniški častniški voj obsegal: Štiri načelne štabove zdravnike, štiriindvajset štabovih nadzdrav-nikov prvega reda, trideset štabovih nadzdravnikov druzega reda 94 štabovih zdravnikov, 391 polkovih zdravnikov prvega reda, 195 polkovih zdravnikov druzega reda in 242 nadzdravnikov. S to razdelitvijo bode omogočen boljši avancement in odpomagalo se bode z njo deloma zelo opravičenim pritoževanjem vojaških zdravnikov. Glavni zboljšek je v tem, da dve tretjini polkovih zdravnikov pripadajo k prvemu redu, a tudi s tem je mnogo pridobljeno, da se je pomnožilo število načelnih in višjih štabovih zdravnikov. Mnogo želj pa ostane vojaškim zdravnikom ne i /pol o en i h : bistveni napredek na bolje se jim bode pokazil, kadar se zboljšajo zdravstvene razmere naše vojske Bploh. Vse bi se dalo napraviti, a manjka — prvič, drugič iu tretjič — denarja! — (Izpred porotnega sodišča.) Dne 20. t. m. bil je zatožen kmetski fant Lovre Slamuik iz Gorjan hudodelstva uboja. Pustno nedeljo t. 1. bo v Gorjah fantje pili. Na vasi stalo je več fantov, mej njimi tudi Balant Čop in Jože Jan. Temna noč je bila ko priuka iu pripoje zatoženi preko vasi. B:lant Čop pravi k fantom: „Zdaj gre Fortunov 8mrkovec, jaz bom tega hudiča skopal." Ko se približa Slamnik fantinom, stopijo na stran a ta vpraša : Kdo so?" Jože Jan udari potem zatoženega Slam- nl.a po gli»vi 'dvakrat,TJ*ras*^t>»p pm^ po klanci do vodnjaka za živino napajati in ga z glavo noter poiiae, da je kar Eaplu ka V istem trenutku pa vsklikne strašansko Balant Čop, kajti zatoženi Slamnik porinil mu je nož v vrat in Čop je zaklicil: „Zdaj mi je pa kri spustil!" Slamnik pa jn odšel rekoč: „Kar je iskal, je pa dobil!" Drugi dan je Čop vsled rane umrl. Zatoženi pravi, da je bil tako pijan, da ničesar ne ve, kuj je delal tisto noč. Porotnikom stavila so se vprašanja, je li zatoženi dejanje dovršil, ali v pijanosti (nezavesti) in ali je bilo njegovo dejanje silobran. Zagovornik dr. M oseh e priporočal je porotnikom naj potrdijo silobran, kajti v trenutku, ko je zatoženi s silo v vodo pomočen, misliti je moral, da grs zihj va Življenje. Porotniki (načelnik g. Anton Klein) so prvo vprašanje potrdili, druga pa zanikali in SI -.tunik je bil obsojen na tri leta teške ječe. — (Bralno društvo v Gorenjem Loga tci) napravi to poletje, kakor se nam piše, več pohodov v soseščino. Prvi jiohod bode v Kov te nad Logatcem, drugi pa v Bistro pri Borovnici. Društvo pnredi tudi doma narodno veselico. Veseli nas to gibanje rodoljubnih društvenikov. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Toulon 25. junija. Odposlanec trgovinskega ministerstva dr. Brouardel došel semkaj in zatrjuje, da je kolera le sporadičnoga značaja. Včeraj v vojaškej bolnici osem, v civi'nej bolnici dva za kolero bolna, nobeden s smrtnim izidom, prebivalstvo znatno pomirjeno. Odesa 24. junija. Pobočnika žandar-merijske uprave, kapitana Gidšena našli v njegovem stanovanji v sence ustreljenega in z bo-dalcem v prsi ubodenega. Misli so, da se je sam umoril. Narodne-gospodarske stvari. Opomin vsem posestnikom vinogradov na Dolenjskem. Kraujska se ne more več prištevati tistim srečnim deželam, katere so bile do sedaj obvarovane pred trtuo ušjo. Ta najhujši fovrf.žnik viuarstva je prodrl na svojem uničevalnem potovanji skoz Evropo in našo državo — že tudi črez meje naše dežele ter se lotil naših vinogradov. Ogled, katerega ,;e priredilo okrajno glavarstvo Krško s pomočjo gospoda Julija Hansl-na, vodje priprav za obrambo proti trtui uši na Štajerskem, iu podpisanega načelnika kot veščakov in s posredovanjem popotnega učitelja gosp. Gustava Pirca, katerega je navlašč v to odposlala visoka deželna vlada, je nedvomno dokazal, da se trtna uš že nahaja v okraj „Cigelnik" blizu Velike Doline, sodnije Kostaojevške, tik meje Hrvatske pri Samoboru, in da je ta kraj le blizu 4 kilometre oddaljen od okuženih vinogradov na Hrvatskem iu Štajerskem. Podpisani odbor za obrambo se je že v pozivu dne 5 avgusta 1881 skrbeč izrazil: »Kdo jamči nam, da ni nas že napadel ta škodljivec ali da nas ne napade v kratkem•* — in ta nevidljivi Bovražnik pričel je baš že ta čas svoje pogubonosno delo; kajti krajevno razizkavanje je nedvomno dokazalo, da je bila trtna uš najmanj že pred štirimi leti v sedaj okuženem okraji, Najprvo je bila v viuogradu nekega posestnika s Štajerskega. Iz lege in kakovosti sedaj okuženega okraja, katera je okuženemu središču na Hrvatskem in Štajerskem nasprotna, se nedvomno sklepa, da se ta krilati škodljivec ni sam naselil, ampak da so ga zanesli v te kraje delavci z orodjem, posodo in oblačili. Kako in kam da se razprostira ta okužni okraj, zamore dokazati le prav vestno in trudopolno pre-iskavanje teh vinogradov; vender se je bati, da so tega škodljivca delavci že v druge kraje zanesli; sosebno radi tega, ker se ni vedelo do sedaj, če je že v naših vinogradih. Toraj pazite vettno posestniki vinogradov, naznanite precej vsako nenavadno prikazen na trtji, posebno, če prične pešati ali slabo razvijati se listje in če je nasad slab ali pa čn ga celo ui, — politični oblasti naravnost ali pa potom dotičnoga županstva, in če je le mogoče, poročajte tudi o tem nemudoma in naravnost odboru za obrambo proti trtni uši, da se prične precej preiskovanje in da se v slučaji okuženja prirede precej dotične priprave, drugače nam uniči ta škodljivec vse vinograde. Le tačas zamoremo premagati tega škodljivca, če se je zasledil koj početkoma in da ni okuženi okraj preobširen. Radi tega mora odbor p. n. posestnike vinogradov resno opominjati, da ne pridejo v nobeno dotiko z okuženim okrajem ter se tako obvaruje velike nesreče. Akoravuo je že vsa skrb odborova obrnena oa okuženi okraj, vender ne bode opustil odbor izpolnjevanje prevzete častne dolžnosti po celem obsegu. Rud o I tov o, 20. junija 1884. Odbor za obrambo proti trtni uši. Načelnik: Anton Ogulin. Stanje avstrijske setve. (Sredi junija meseca 1884.) Iz poročila poljedelskega našega mini-sterstva posnamemo sledeče: I/podnebna moča v prvi polovici junija meseca je bila sploh dobra za setev, ker je odpravila škodljivost mraz* z 28. dne maja, tako da seje letina na bolje obrnila izza z&dnjega poroč la, Za rž se poprek sme pričakovati srednja Žetev. V Galiciji in Bukovini hode zelo dobra, a na Kranjskem, kjer je burja veliko kvare napravila se obeta skoro slaba žetev. Pšenico je gosto iu neprestano deževje zelo položilo na tla, zavolio tega se je listov rja polotila; veliko pšenice tudi ta nadloga ni zadela; a če bode vreme ugodno, utegoe se tudi oškodovana popraviti. Največ je moča koristila j eč m en u in ovsu. Zlasti oves je večjulel žele lep. Za ječmen j e moča prišla malo prepozno, po nekaj je je tudi preveč bilo, zato je postal rumenkast, plevelast in zarjavel. Tudi v turščici se je zaredilo veliko plevela. Ima pa tuščica krepko rast, obeta veliko, zlasti če se jo bo v lepem vremenu dalo obdelovati. S troč j e stoji prav lepo, tako tudi krompir, ki je namestu zmrzlih pogual nove rastlike. Košnjo je dež deloma pretrgal ali zamotil, I deloma zaviral Na mnogih travnikih leži seuo tako dolgo že, da je izprideuo. ali pa je na tem, da se izpr.di. Tožba o slabem senu bode skoro občna, tudi ga je le srednje. Bolje so se obnesla deteljišča Na planino živine neso gnili, ali pa so je morali spraviti v nižino nazaj, ker je tu in tam zapadel sneg. O lanu se dobro zvj iz Bukovine in z Gorenj ega Avstrijskega. Hmelj se je dosedaj primerno razvijal. Trto, ki je večjidel že bila cvesti začela, znatno pokvarila sta dež in, zlasti na Kranjskem, burji:, tako da se menj obeta, vender ne popolnem neugodno. Oidium se prikazuje na Spodnjem Štajerskem iu v Gorici, Tortrix uvana na Spodnjem Štajerskem in v južnih Tirolah, Pbytoptuš vitis na Spodnjem Štajerskem. Sadja je veliko odpadlo Večinoma se za aadie kaže slaba letina; le črešnje se dobro obua-šajo ali vsaj dado dobro upinje. Javne dražbe. 26. junija: 1. eks. držb pos. Janeza Gregorčiča iz (lorenje vasi, 545 gld., v Kudolfovera. 1. eks. držb. pos. Mihe lianiča z V/ha, 514 gld., v Rudoltbvem. Relieit. pos. Josipa Golfa iz Loža, v Ložu. 3. eks. držb. poa. Josipa Kočevarja iz Pristave, v Kudolibvem. 2*7. j unij ar Relicit. pos. Mihe Kapša iz Starega trga, 1 r»Ti gld.. v Črnomlji. Relicit. pos. Jurija Ivaniča z Belč-Vrha, v Črnomlji. 1. eks. držb. pos. Jakoba Judniča iz Kožanca, 599 gld., v Črnomlji. Relicit. pos. Jurija Ste-tanca, iz Prelesja, 176 gld., v (jrnomlji. l.veks. držb. pos Jurija Struclja, iz Jerneje vasi, 664 gid.. v (Jrnomlji. 8. eks-držb. pos. Katarine Jolenič iz Gorenje Lukovice, 827 gld., v Ljubljani. 3. eks. držb. pos. Janeza Staverja z Šiler-tabra, v Illirskej Ristrici. 1. eks drž. pos. Frana ll.ibijanu iz Ševelj, 640 gld., v Loki. 28. junija: 1. eks držb. pos. Prana Stebelja z Ustja 782 gld. 55 kr., v Vipavi, 3. eks. držb. pos. Maitina in Matevža Težaka, iz 11-asta, 1933 gld., v Metliki. 3. eks. držb. pos. Franca Šteha iz Male Bačne 6416 gld., 40 kr., v Ljubljani. 2, eks. držb. pos. Janez Hajuka iz Sotesko, v Metliki. 2. eks. držb. pos. Aue Sten iz Spodnje Lokvice v Metliki. TiUel: dne 24. junija. Evropa: Gerga iz Gradca. — Troha iz Trsta. Pri Ml«iun i Miiller z Dunaja. — Murnik iz Kamnika. — Krauss z Dunaja. Pri »K*!« <-i : Pischinger z Dunaja. — Dr. Finschger iz Gradca. — Drucker z Dunaja. — Dr. pl. Lettis iz Reke. — Schvvarz z Dunaja. Meteorologijo poročilo. C. kr. cekini........ . . 5 gld. 76 kr. Nemške marke...... 59 „ 60 „ 4° 0 državne .redke iz 1. 1854 250 gld. 125 . — , Drtavne srećke iz 1. 1964. 100 gld. 168 , 25 4"/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 102 ,10 , Ogrska zlata renta 6*/c...... 122 . 55 „ - VL .... 91 . 40 , „ papirna renta 5°/a..... 88 , 50 , 5»/o štajerske zemljiSč. od,cz. oblig. . . 104 »50 „ Dunava reg. srećke 5»/c . . 100 gld. 115 , 50 „ Zemlj. obć. avstr. 4,/,<,/0 zlati zast. listi . 121 , 75 „ Prior, onlig. Klizahetiue zapad, železnice 107 „ 30 , Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 , 75 n Kreditne srećke......100 gld. 175 , — „ Rudolfove srečke .... 10 „ 18 „ 75 A Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 107 » 75 , Trauma way-druftt. vel j. 170 gld. a. v. . 217 , 76 , Zahvala. Podpi ani odbor se naj pri src ne j še zahvaljuje vsem društvom in podpornikom, ki so z veliko požrtvovalnostjo pomagali, da se je slovesno blagoslovljunje zastave „Sa-vinjakega Sokola" dne 1. t. m. tako nepričakovano sijajno vršilo, in sicer: 1. Slavnemu ^Ljubljanskemu Sokolu" in pevskemu zboru Ljubljanske Čitalnice, ki sta se jako mnogobrojno udeležila slavnosti ter s tem tudi privabila še mnogo drugih društev in odlićnih rodoljubov iz raznih krajev; hvala izvrstnim telovadcem, telovadnemu učitelju gospodu Mulačku, vrlemu starosti, spoštovanemu gospodu ValentinČifiu in ne-utrndljivemu požrtvovalnemu našemu prvemu podpiratelju Vekoslavu Legatu; hvala izvrstnim pevcem iu njih vodji gOBpodu Vojtehu Valenti za prekrasno petje, katero je mnogobrojne poslušalce rajsko ogrevalo. 2. Slavnemu „Hrvatskomu Sokolu" v Zagrebu, ki se je svečanosti udeležil v veliko radost Savinjčanom in Slovencem sploh, da smo dobili Bicer redko priložnost, na slo-venskej zemlji pozdravljati tako lepo število odličnih članov nam po zgodovini in krvi dražega sosednega naroda hrvatskega ter sf ž njimi za sveti narodni poklic tako prijetno navduševati. 3. Odličnej deputaciji „Tržaškcga Sokola"; ona »e ni ustrašila dolzega pota in slabega vremena ter je prišla, da je pokazala živo bratovsko ljubezen Slovencem ob nemskej meji. 4. Prisrčna zahvala vsem trem deputacijam iz Kamnika, posebno pevskemu društvu „Liri"; ti vrli rodoljubi so Be podali s posebnim pogumom po noči na težaven pot v grdem vremenu, da so nam prišli z bratovsko ljubeznijo v pomoč narodno svečanost sijaj noj še obhajati. 5. Slavnej Čitalnici v Cel ji in sicer slavnemu odboru za vsprejem goBtov in pevskemu zboru se za veliko pomoč ne moremo zadosti zahvaliti; slavni pevski zbor Čitalnice Celjske pod vodstvom vrlega gospoda A. Sochorja nam je bil izvrstna pomoć; petje v cerkvi pri Blavnostnej maši jo izvršil tako veličastno, da se takega poprej nesuio nadejali; odbor za vsprejem gostov iu za mnoge druge pripravo je veliko radovoljuo Btoril ter Savinjčane jako vspeŠno, blagodejno budil in unemal k vzajemnosti; Celjska Čitalnica s svojim volespoštovanim predsednikom gosp. dr. J. Srnećem je sploh pokazala, da ima mnogo jako odlićnih in mnogo-stransko spretno delavnih rodoljubnih udov; izrekamo jim najiskrenejšo zahvalo. 6. Slavni starodavni Ptuj, odlikujoč se vselej na braniku za slovensko narodnost, poslal je jako vrle, odlične rodoljube in krasne darove k slavnosti-, zatorej najprisrč-nejša zahvala slavnej Ptujskcj Čitalnici, slavnemu /Slovenskemu pevskemu društvu", vrlim rodoljubom in pred vsem rodoljubnim Slovenkam Ptujskim za krasne trakove, darovane Sokolskej zastavi; krasno delo iz nežnih rodoljubnih rok v narodni kine in ponos pač višo cenimo kot zlato in Srebro; Bog daj, da bi so vse Slovenko po slovenskem Sta« jerji odličile v narodnem žitji, katero tuji upliv, tuja vzgoja premnogim strahovito gazi. 7. Vrli Žuvčani so pri celej slavnosti izvratno sodelovali: prav lepo so se pripravili /a vsprejem gostov v Žavci, v Mozirje pa jo prišla njih lepa polarna hramba v velikem številu, in povBki zbor, moćan čez 20 glasov, nas je, odkrito rečeno, iznenadil; ni še dolgo, ko se je začel vaditi in že je pokazal tako sijajen vspeh, da au ga iz celega srca veselimo tor vrlim bratom prav prisrčno čestitamo, posebno pa marljivemu iu spretnemu pevovodji gospodu Fr. Pečovniku. Vsem izrekamo najprisrčnojšo zahvalo. 8. Prisrčno smo so veselili mlade a vrle požarne hrambe iz Rečice, ki je pri celej slavnosti tako odlično sodelovala, da jej dolžno iinjgorkojšo zahvalo Izrekamo, 9. Tudi deputacija slavne Čitalnice iz Šiško pri Ljubljani se ni vBtrašila težavnega pota v grdem vremenu čez Kamnik in Gornji Grad; prišla je, da je izkazala pri slavnosti Slovencem na Štajerskem bratovsko ljubezen; zatorej jej Izrekamo najgorkejšo zahvalo. 10. Prisrčno zahvalo izrekamo še slavnim Čitalnicam, ki so se,, po deputacijah slavnosti udeložUe, in sicer: Mariborska, Šmarijska pri Jelšah, Šaleška v Šoštanj i, ki jo bila jako mnogobrojno zastopami, Gornjegraška, Vrauska. 11. Prisrčno se zahvaljujemo tudi mnogim odličnim rodoljubom, ki so se slavnosti udeležili, iz Konjic, iz Šent Jurja na juinej železnici, iz Teharij pri Celji, iz Ormoža, iz Središča, iz Laškega Trga, iz Slovenjega Gradca, iz raznih krajev Šaleške, spodnje in zgornje Savinjske doline, posebno pa rodoljubnim Braslovčanom, ki so goste slovesno vsprejeli. 12. Najiskrenejšo zahvalo in visoko spoštovanje izrekamo velespoštovanemu gospođu dru. Josipu Voanjaku za izvrstni slavnostni govor in drugo važno pomoč, brez koje bi bila osnovana alavnost gotovo po vodi splavala; pre-častitemu gospodu dekanu v Gornjem Gradu Lovro Potočniku, ki so blagovoljno opravili slavnostno sv. mašo in bla-goslovljenje zastave, katere pomen in želje sv. cerkve so izvrstno razložili z ganljivo-lepiin govorom; prečastitemu gospodu gvardijanu sainoatan.-i v Nacaretu o. Viktorju Jeran-čiču, ki so prijazno odredili posebno sv. mašo, ko je došlo okolu 30O gostov in mnogo druzega ljudstva na prijazni hribček obiskat samostansko lepo cerkev. Nepozahljiv nam je prekratek čas pri sv. maši, ko je veličastno cerkveno petje izvrstnih Ljubljanskih pevcev mnogega do solz ganilo. Mozirje, dnč 11.junija 1884. Odbor „Sat-vinjslceg-a, Solcolat". Joia i 11 starosta. Zadeti od globoke britkosti, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o ločitvi iskreno ljubljene, nenadomestljive soprogo, najboljše matere, tašče in stare matere, gospe Frančiške Matlensche, * Lesnat katera je včeraj ob 11. uri po noči po dolgej, hudej bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 61. letu svojega življenja, polna potrpežljivosti v Gospodu zaspala. Posvetni ostanki umrle in tako hitro ločivšo se bodo se v četrtek 26. t. m. popoludne oh 5. uri v mrtvaskej hiši: Nemški trg št. 5 blagoslovili in odpeljali se k sv. Krištofu k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice brale se bodo v TmovBkej 1'arnej cerkvi. (.409) V Ljubljani, dno 25. junija 1884. Josip Matheusche, soprog. — Ivan In Josip Matneusche, sinova. — Pavla Klemeni,, roj. Matheusche, hči. — Berta Matheusche, roj. Brolich, snaha. — Anton KI orno nt, zet. — Herman in Dorotej u Matheusche, unuka. o«->4m*-j*»***^^*«« ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ » ♦ Umetne (32—461 • i žabe tu zobovjaf ustavlja po najnovejšem a in e r i k a 1. s k e m načinu 1 brez vsakih bolečin-ter opravlja ploiubovauja in e> vso zobue operacije ♦ l ♦ ♦ ♦♦^■»■»--.•<►-»< zobozdravnik A. Paichel, poleg Hradeokvjevega mostu. I. nadstropje. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Zlast -^».grlla.", 3400 ton, v 15. dan julija. „Germ.ania", 4200 , v 30. , ' „ Potniki naj so obrnejo na generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatre Comunale, v Trstu. Kaj u ta za potuike 2O0 goli . 80 gld. 05 k' 80 , 90 102 „ 15 95 , 50 857 . — , 300 , 40 121 , 85 9 l 69 V, \ RAZGLAS hranilnice in zastavljavnice Ljubljanske. ---Sil:'t^>*- Zaradi sklepanja računov za prvo polovico 1884. leta bo hranilnica in zastavljavnica od I. do 15. julija t. I. za občinstvo zaprta. •| Ravnateljstvo kranjske hranilnice in zastavljavnice, v Ljubljani, dne" 16. junija 1884. (399—2) Izdat fl j i« odgovorni urednik: Ivan Že I »z ni kur. Lastnina iu ti.-k „Narodne Tiskarne 06