Pred napadom Neinčije na Anglefo Po alomu Francije ima Nemčija proste roJce, da lahko napade Anglijo z morja in iz zraka. Najbolj učinkovito orožje Nemcev — tanM — glede Anglije pri prvih napadih odpade, ker je Anglija velik otok. Angleži so si tudi v svesti, da so aedaj oni na vrsti, čeravno ni stopila na angleška tla noga sovražnika že nad 900 let. PredznaLi nemškega napaaa Napoved Chamberlaina Zadnje dni so se širile po svetu vesti, da sta nastala na Angleškem po predaji Francije dva tabora. Enemu načeljuje ministrski predsednik Churchill in je odločno za nadaIjevanje vojne do končne zmage. Drugega pa da vodi bivši predsednik vlade, stari Chamberlain, in ta bi naj bil za čim hitrejšo sklenitev miru. Te govorice, ki so nropagandnega značaja, je odločno zavrnil Chamberlain kot član angleškega vrhovnega vojnega sveta v svojem govoru po radiu dne 30. junija. Chamberlain je rekel s poudarkom: »Kdor posluša sovražno propagando, ki raznaša prazne vesti, da bi kdor koli od nas pristal na mirovna pogajanja, dela samo uslugo sovražniku. Mi smo močen in enoten narod, ki se da raje uničiti kakor pa priti pod tuje gospodstvo. Pod vodstvom ministrskega predsednika Churchilla smo vsi zbrani z odločnostjo in borbenim duliom velikega naroda. Če je treba braniti svobodo in civilizacijo, bo pogumnim možem in ženam samo utrdilo odločnost dejstvo, da smo v tej borbi ostali sami in moramo sami ^magati. Ne podcenjujem niti trenutek velike vojaške moči, ki je premagala pogumno francosko armado in spravila Francijo v sedanji žalostni položaj. Vsi tudi vemo, da ima zdaj sovražnik svobodne roke, da napade nas. Nedvomno so letalski napadi zadnjih. dni samo predigra večjih napadov. Nemčija hoče še vedno storiti vse, da hitro konča vojno. Vemo, da se sedaj celo pripravlja na vpad v Anglijo. Vsak trenutek lahko začne z napadom na nas po morju in v zraku.« Dnevna bombardiranja in zasedba otokov Druga glasno govoreča znaka za skorajšnji nemški napad so dnevna bombardiranja angleškega otoka iz zraka in zasedba dveh angleških otokov v Kanalu ali Rokavskem prelivu. Desetdnevni dnevni in nočni poleti nemških letal nad Veliko Britanijo so dali angleškim listom povod, da opozarjajo Angleže na napad, ki je tik pred durmi, in izražajo prebivalstvu polno priznanje za izkazano hladnokrvnost. Skozi de3et dni in noči so metali doslej nemški bombniki bombe na razne pokrajine v Angliji in na vse vojaško važne točke. Glavni učinek teh napadov je bil po ameriški sodbi ta, da so se ljudje privadili bombardiranju in da ljudskega zaupanja v zmago nikakor niso omajali. Nemci so si priborili v najnovejšem času v Kanalu dva angleška otoka, ki jim bosta služila kot letalska opora pri napadih na veliki otok. Nemške letalske sile so izvršile nenadoma letalski napad ter zasedle otok Jersey. Nemci so zasedli delno tudi otok Gnernesey. Radi zasedbe so morali ukiniti Angleži začasno vse telefonske zveze z otočjem v Kanalu. Zasedbo omenjenih otokov opravičujejo Angleži z izgovorom, da nista bila zaščitena. AngBeško zaupanfe v obrambo Ker so Angleži prepričani, da jim gre pri tokratnem napadu za biti in ne biti, stavijo zmagovito zaupanje v vojsko in letalstvo. Besede vojnega ministra Angleški vojni minister Eden je pozival narod k zaupanju v obrr^nbo v svojem govoru 26. junija in rekel, da še ni imela Anglija nikdar zbranega toliko vojaštva doma na otoku kot tokrat. Bodrilne besede angleškega vojnega ministra se glasijo: »V Anglijo prihajajo vedno novi oddelki zavezniških vojsk in vojsk iz imperija. Nikdar ni imela Anglija zbranega večjega števila vojakov doma. Te sile so dovolj močne, da preprečijo vsak sovražni napad. Ne smemo sicer podcenjevati sovražnika, toda ta bo s tem, da bo moral v primeru napada na Anglijo zalagati svojo vojsko preko morja, prišel v iati neugoden položaj, v katerem smo bili doslej mi, pri tem pa niti ne bo imel nadoblasti nad morjem. Anglija bo deležna vedno večje pomoči v orožju in strelivu iz Zedinjenib. držav. Zedinjene države pošiljajo to pomoč v prepričanju, da bo Anglija v vojni zmagala. Angleži bodo zmagali, ker angleški narod zaupa v svoje visoke vzore. Borba, ki je sedaj v teku, gre za bodočnost človeštva, za večno svobodo duha in mišljenja.«