URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 20 Ljubljana, 13. junija 1973 Cena 6 dinarjev Leto XXX 169. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o javnih shodih in javnih prireditvah Razglaša se zakon o javnih shodih in javnih prireditvah, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 31. maja 1973. St. 06-78/73 Ljubljana, dne 31. maja 1973. Predsednik Sergej Kraigher 1 r ZAKON o javnih shodih in javnih prireditvah I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Občani in njihove organizacije imajo pravico sklicevati in prirejati zborovanja, mitinge, ulične sprevode, demonstracije, manifestacije in druge javne shode in se jih udeleževati (svoboda zborovanja). Občani in njihove organizacije si v Socialistični zvezi delovnega ljudstva organizirano zagotavljajo pogoje za uresničevanje pravic iz prvega odstavka tega člena. Občani in njihove organizacije imajo pravico organizirati javne prireditve in se jih udeleževati. 2. člen Javni shod je zbor občanov na prostem ali v zaprtem prostoru, ki na temelju prostovoljne udeležbe pod enotnim vodstvom izražajo svoja mnenja in stališča o vprašanjih družbenopolitične narave. 3. člen Za javno prireditev se štejejo športne in druge igre, predstave, razstave, veselice in druga zbiranja občanov zaradi razvijanja telesno-vzgojne, kulturne, znanstvene, tehnične, zabavne ali druge aktivnosti tako, da je dostop k prireditvi dovoljen vsakomur. 4. člen Ne štejejo se za javni shod oziroma javno prireditev po tem zakonu: 1. verski obredi in verska opravila, ki se opravljajo v skladu s posebnimi predpisi v cerkvah in dru- gih javnih prostorih, ki jih je verska skupnost določila za opravljanje verskih obredov, ali se opravljajo na drugih javnih prostorih, ki so zvezani s cerkvijo; 2. svečanosti ob rojstvu, poroki in smrti, pogrebni sprevodi, jubileji, družinski prazniki in podobno; 3. kongresi, občni zbori in drugi zbori, ki pomenijo opravljanje dela kolegijskih teles v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, društvih in njihovih zvezah ter v državnih organih, ali so zborno delo šol in drugih oblik izobraževanja; 4. prireditve na javnem kraju, za katere veljajo posebni predpisi. 5. člen Prepovedano je sklicevati javne shode oziroma organizirati javne prireditve z namenom, da bi se na njih razvijala aktivnost: 1. ki meri na nasilno rušenje socialistične demokratične ureditve, ki jo določa ustava, ali na kakšno drugačno protiustavno spremembo družbenopolitične ali ekonomske ureditve Jugoslavije; 2. ki meri na razbijanje bratstva in enotnosti ali enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ali na razpihovanje nacionalnega, rasnega ali verskega sovraštva ali nestrpnosti; 3. ki je naperjena zoper neodvisnost in ozemeljsko neokrnjenost države ter obrambo socialistične ureditve, ah se z njo ogrožata mir in enakopravno mednarodno sodelovanje; 4. ki meri na kazniva dejanja, ali se z njo taka dejanja podžigajo; 5. ki meri na nasilen potek javnega shoda pziroma javne prireditve, motenje javnega reda in mira, žalitev 'javne morale ali je v nasprotju s socialistično humanostjo. 6. člen Javnega shoda ne more sklicati in nastopati na njem kot govornik, vodja shoda ali reditelj, oseba, ki ji je sodišče izreklo varnostni ukrep prepovedi javnega nastopanja, dokler traja ta varnostni ukrep. Prav tako ne more biti organizator javne prireditve ali na njej nastopati kot govornik ali vodja prireditve oseba, ki ji je bil izrečen tak varnostni ulosepL 7. člen Tuja organizacija oziroma tujec sme sklicati javni shod ali organizirati javno prireditev samo s poprejšnjim dovoljenjem. II. JAVNI SHODI 8. člen Sklicatelj je dolžan javni shod priglasiti praviloma tri dni pred časom, za katerega je shod napovedan. Za javni shod na cesti je potrebno poprejšnje dovoljenje. 9. člen Sklicatelj mora kraj, začetek in predlog dnevnega reda javnega shoda označiti v vabilu, ki mora biti javno objavljeno ali poslano tistim, ki naj se udeležijo shoda. V vabilu mora biti označen sklicatelj javnega shoda z imenom in naslovom ter navedena predlog dnevnega reda in oseba, ki je določena za vodjo shoda. III. JAVNE PRIREDITVE 10. člen ' Organizator mora javno prireditev, za katero po tem zakonu ali po posebnem predpisu ni potrebno dovoljenje, priglasiti najpozneje pet dni pred nameravano prireditvijo, Ni potrebno priglasiti javnih prireditev, ki jih organizirajo organizacije združenega dela in druge organizacije ter državni organi v svojih poslovnih prostorih v kraju, kjer je njihov sedež, v izvrševanju pravic h* dolžnosti, določenih s predpisom, statutom ali pravili. Prav tako ni potrebno priglašati prireditev, ki jih organizirajo učenci, dijaki ali študenti v šolskih prostorih v mejah šolskega hišnega reda. Priglasitev je potrebna, če organizatorji iz prejšnjega odstavka prirejajo telesno-vzgojne ali zabavne prireditve. 11. člen Poprejšnje dovoljenje je potrebno za naslednje javne prireditve: 1. baklade, ognjemete, vžiganje kresov in raket ter prirejanje drugih podobnih prireditev, na katerih se uporabljajo predmeti zaradi katerih je lahko ogroženo življenje, zdravje ali premoženje ljudi; 2. cirkuške predstave, predstave artistov in glumačev ter za obratovanje z napravami za ljudsko zabavo, kot so vrtiljaki, gugalnice, avtodromi, razstavnice voščenih figur, strelišča in podobno. Dovoljenje za prireditev iz druge točke prejšnjega odstavka ni potrebno, če je organizator prireditve organizacija združenega dela ali druga organizacija, ki so ji take prireditve glavni predmet njenega dela. če je prireditev v kraju, kjer je sedež organizacije, ali v zaprtem prostoru. IV. POSTOPEK 12. člen Priglasitve po tem zakonu sprejema in odločbe v upravnem postopku izdaja na prvi stopnji za notranje zadeve pristojni upravni organ občine, na območju katere se namerava prirediti javni shod oziroma javna prireditev (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ). 13. člen V priglasitvi oziroma vlogi za izdajo dovoljenja je treba navesti podatke o sklicatelju javnega shoda oziroma organizatorju javne prireditve, kraj, čas in trajanje javnega shoda oziroma program prireditve, ime vodje shoda ter dnevni red javnega shoda oziroma javne prireditve. 14. člen Ce pristojni organ utemeljeno pričakuje, da je javi)! shod sklican z namenom, da bi se na njem raz- vijala aktivnost iz 5. člena tega zakona, oziroma utemeljeno pričakuje, da je organizirana javna prireditev s takim namenom, izda odločbo o prepovedi javnega shoda oziroma prireditve, ki je vezana na priglasitev, oziroma zavrne zahtevo za dovolitev javnega shoda oziroma javne prireditve. Pristojni organ prepove javni shod oziroma javno prireditev, ki je vezana na priglasitev oziroma zavrne zahtevo za dovolitev javnega shoda oziroma javne prireditve tudi v primeru, če to zahteva v mejah z zakonom določenih pooblastil za zdravstveno varstvo pristojni upravni organ, 15. člen V postopku za dovoljenje javne prireditve mora organizator izkazati, da naprave in tehnična sredstva, ki jih uporablja, niso nevarna za življenje in zdravje udeležencev ah drugih oseb, da udeleženci lahko hitro in brez nevarnosti zapustijo prostor, kjer je prireditev, da obratovanje naprav ne moti okolice, ne ovira cest-, nega prometa, in da je prireditveni prostSf"zadostHO odtrrakrijen od objektov, v katerih se uporablja odprt ogenj ali so spravljene lahko vnetljive ali eksplozivne snovi. V svojem dovoljenju lahko pristojni organ naloži organizatorju določene ukrepe za večjo varnost ljudi in premoženja ter za vzdrževanje reda. 16. člen Dovoljenje velja za čas, ki ga določi pristojni organ. Ta čas praviloma he more biti daljši od šestih mesecev. Dovoljenje se lahko izda tudi za nedoločen čas, če obstaja trajna potreba za zabavne prireditve na kraju, ki je namenjen za take prireditve. 17. člen Pristojni organ prekliče izdano dovoljenje za javno prireditev: 1. Če organizator prireditve ne izvrši ukrepov, določenih v dovoljenju; 2. če nastopi primer, zaradi katerega prireditev ne bi smela biti dovoljena. 18. člen Odločba o prepovedi javnega shoda ali javne prireditve oziroma odločba o zavrnitvi zahteve za dpvoli-tev javnega shoda oziroma javne prireditve se mora vročiti sklicatelju javnega shoda oziroma organizatorju javne prireditve najpozneje dva dni pred napovedanim shodom ali prireditvijo. Če pristojni organ v roku iz prejšnjega odstavka ne vroči sklicatelju javnega shoda oziroma organizatorju javne prireditve odločbe, se šteje, da ni ovire za javni shod oziroma javno prireditev. ' , Pritožba zoper odločbo nima odložilne moči. V. RED NA JAVNEM SHODU IN JAVNI PRIREDITVI 19. člen Sklicatelj javnega shoda in organizator javne prireditve mora določiti osebo, ki bo vodila javni shod oziroma javno prireditev, in organizirati rediteljsko službo, ki je odgovorna za svoje delo vodji shoda oziroma prireditve (v nadaljnjem besedilu: vodja shoda). 20. člen Vodja shoda je odgovoren za pravilen potek shoda oziroma prireditve ter za red na shodu oziroma prireditvi. Vodja shoda skrbi, da poteka shod oziroma prireditev v skladu z napovedanim dnevnim redom, programom ali dovoljenjem. Vodja shoda ima pravico shod oziroma prireditev prekiniti, nadaljevati ali zaključiti in tudi pravico določiti, da se prekinjeni shod oziroma prireditev nadaljuje, če je bil vzpostavljen red na shodu oziroma prireditvi. Vodja shoda ima pravico izključiti udeležence, ki motijo red. Kdor je izključen, se mora takoj odstraniti. Vodja shoda mora takoj prekiniti shod oziroma prireditev, če pride do nereda, ki ga rediteljska služba ne more odpraviti, ali do nereda, ki ogroža osebno varnost ljudi, javni red in mir, varnost prometa ali družbeno in zasebno premoženje. V primerih iz prejšnjega odstavka mora vodja shoda takoj obvestiti pristojno postajo milice. 21. člen Prepovedano je motiti ali ovirati potek javnega shoda oziroma javne prireditve. Na javnem shodu oziroma javni prireditvi je prepovedano imeti orožje ali nevarno orodje. Udeleženci javnega shoda oziroma javne prireditve so dolžni upoštevati ukrepe, ki jih odredijo vodja shoda ali reditelji zaradi vzdrževanja reda. 22. člen Reditelj mora imeti na rokavu znak »reditelj«. Reditelji ne smejo biti oboroženi. VI. VZDRŽEVANJE JAVNEGA REDA IN MIRA Na JAVNIH SHODIH IN JAVNIH PRIREDITVAH 23. člen Postaja milice sodeluje s sklicateljem javnega shO' da oziroma organizatorjem javne prireditve ter skrbi * potrebnimi ukrepi za vzdrževanje javnega reda in mira na javnem shodu oziroma javni prireditvi. 24. člen Postaja milice mora po uradni dolžnosti omogočiti neoviran javni shod oziroma javno prireditev in skrbeti za varnost ljudi in premoženja na shodu oziroma Prireditvi ter za vzdrževanje javnega reda in mira: 1. ob paradah, sprevodih, manifestacijah in demonstracijah, pri katerih sodeluje večje ali veliko število občanov; 2. ob ljudskih svečanostih, mitingih ali drugih javnih shodih, proslavah, na sejmih in drugih množičnih prireditvah; jf 3. ob množičnih športnih prireditvah, tekmovanjih in drugih podobnih prireditvah; 4. v vseh drugih primerih, kadar pristojni starešina, glede na okoliščine v katerih se organizira javni shod oziroma javna prireditev, presodi, da je to potrebno. 25. člen Ce komandir postaje milice spozna glede na naravo javnega shoda oziroma javne prireditve in glede na okoliščine, v katerih poteka shod oziroma prireditev, da sta ogrožena javni red in mir, in so potrebni ukrepi službe javne varnosti, določi potrebno število miličnikov za sodelovanje in pomoč pri vzdrževanju reda na shodu oziroma prireditvi. V takem primeru se pristojni starešina sporazume z vodjo shoda oziroma prireditve O načinu sodelovanja in pomoči, ki je potrebna za vzdrževanja javnega reda in mira. 26. člen Ce pride na javnem shodu oziroma javni prireditvi do hujšega motenja javnega reda in mira, zahteva starešina enote milice, da vodja shoda pozove navzoče, naj se mirno razidejo. Ce vodja shoda s pozivom iz prejšnjega odstavka ne uspe, ukrene starešina enote milice, kar je treba, da se javni shod oziroma javna prireditev razžene, proti storilcem prekrškov ali kaznivih dejanj pa ukrene, kar določa zakon. 27. člen Starešina enote milice na kraju samem razpusti javni shod oziroma javno prireditev in pozove udeležence, da se razidejo; 1. če javni shod oziroma javna prireditev ni bila priglašena, ali zanjo ni bilo dano dovoljenje; 2. če poteka mimo priglašenega dnevnega reda oziroma programa in 3. če se na njej razvija dejavnost iz 5. člena tega zakona. 28. člen Ce opravljajo miličniki na zahtevo sklicatelja javnega shoda oziroma organizatorja javne prireditve rediteljsko službo, je sklicatelj shoda oziroma organizator prireditve dolžan povrniti stroške organu za notranje zadeve, ki je dal na razpolago miličnike. VII. KAZENSKE DOLOČBE 29. člen Z denarno kaznijo do lOOO dinarjev ali z zaporom do 30 dni se kaznuje za prekršek: 1. kdor priredi javni shod ali javno prireditev, ne da bi jo bil poprej v predpisanem roku priglasil (prvi odstavek 8. člena in prvi odstavek 10. člena), priredi javni shod oziroma javno prireditev brez dovoljenja (drugi odstavek 8. člena in prvi odstavek 11. člena), priredi javni shod oziroma javno prireditev, čeprav je bil shod oziroma prireditev prepovedana ali zahteva za dovolitev shoda oziroma prireditve zavrnjena (14. člen), javni shod oziroma prireditev razgnana (drugi odstavek 26. člena) ali razpuščena (27. člen); 2. kdor dovoli, da je v njegovih prostorih ali na njegovem zemljišču nepriglašen ali prepovedan javni shod ali nepriglašena ali prepovedana javna prireditev, ali javni shod oziroma prireditev, za katero ni bilo dano dovoljenje (8. člen, prvi odstavek 10. člena in prvi odstavek 11. člena); 3. kdor se udeleži prepovedanega javnega shoda oziroma prireditve, čeprav je iz danih okoliščin moral ali mogel vedeti za to, da je javni shod oziroma javna prireditev prepovedana (14. člen); 4. organizator javne prireditve, ki ne izpolni pogojev, ki jih je naložil pristojni organ v zvezi z izvedbo javne prireditve (drugi odstavek 15. člena); 5. vodja shoda, če izvede javni shod oziroma javno prireditev v nasprotju z napovedanim dnevnim redom javnega shoda oziroma programom javne prireditve (prvi in drugi odstavek 20. člena); 6. kdor se s silo ali grožnjo, da bo uporabil silo, upira vodji shoda ali reditelju, ko le-ta v skladu s pooblastili ukrepa zaradi vzdrževanja reda, ali kdor dejansko napade vodjo shoda ali reditelja, ko izvršuje svoje pravice in dolžnosti (20. člen); 7. udeleženec javnega shoda oziroma prireditve, ki ima pri sebi orožje ali nevarno orodje (drugi odstavek 21. člena); 8. udeleženec javnega shoda oziroma javne prireditve, ki nadaljuje z motenjem shoda oziroma prireditve, čeprav mu je vodja shoda ali reditelj to prepovedal (tretji .odstavek 21. člena); 9. vodja shoda, če uporablja kot reditelje osebe, ki so oborožene (drugi odstavek 22. člena), pa ne gre za primer iz 28. člena; 10. kdor poziva udeležence javnega shoda oziroma javne prireditve^ ki je bila razgnana ali razpuščena, naj se ne razidejo in naj nadaljujejo shod oziroma prireditev (drugi odstavek 26. člena in 27. člen). Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz 1., 2. in 4. točke prejšnjega odstavka z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev. Poleg pravne osebe se kaznuje tudi njena odgovorna oseba z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev. 30. člen Z denarno kaznijo do 500 dinarjev ali z zaporom do 15 dni se kaznuje za prekršek: 1. kdor med trajanjem varnostnega ukrepa prepovedi javnega nastopanja skliče javni shod, organizira javno prireditev, dovoli, da je priglašen kot sklicatelj javnega shoda oziroma organizator javne prireditve. ali nastopa kot vodja javnega shoda oziroma javne prireditve ali kot govornik (6. člen); 2. sklicatelj javnega shoda oziroma organizator javne prireditve, ki ni določil vodje shoda ali ni organiziral rediteljske službe (19. člen); . 3. vodja shoda, ki ne prekine javnega shoda oziroma prireditve, na kateri je prišlo do nereda, ali ki ne obvesti o tem takoj pristojno postajo milice (peti in šesti odstavek 20. člena); 4. sklicatelj javnega shoda, organizator javne prireditve in vodja shoda, ki ni poskrbel, da imajo reditelji označbo »reditelj« (prvi odstavek 22. člena); 5. kdor na zahtevo pooblaščene uradne osebe -li vodje shoda oziroma reditelja ne zapusti javnega shoda oziroma javne prireditve (26. in 27., člen). Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz 2. in 4. točke prejšnjega odstavka z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev. Poleg pravne osebe se kaznuje tudi njena odgovorna oseba z denarno kaznijo do 500 dinarjev. VIII. KONČNE DOLOČBE 31. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, nehajo veljati 8., 9. in 10. člen, 11., 15. in 16. točka prvega odstavka ter 11., 15. in 16. točka drugega odstavka 17. člena zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list LRS. št. 38/59 in SRS, št. 40/71). Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se v skladu s 14. točko 14. člena ustavnega zakona za izvedbo ustav- nih amandmajev XXV. do Lil. k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51/71 in 54/72) na območju SR Slovenije preneha uporabljati temeljni zakon o javnih shodih (Uradni list SFRJ, št. 16/65). 32. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 170. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o telesnokulturnih skupnostih Razglaša se zakon o telesnokulturnih skupnostih, ki ga je sprejela skupščina Socialistične .-epublike Slovenije na seji republiškega zbora dne 11 aprila 1973 in na seji prosvetno-kulturnega zbora (Ine 31. maja 1973. St. 66-4 73 Ljubljana, dne 31. maja 1973. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o telesnokulturnih skupnos.n. I. SPLOŠNE določbe 1. člen Telesnokulturna dejavnost je družbena dejavnost, ki sooblikuje celovitost človekove osebnosti. Rezultati te dejavnosti se odražajo v zdravju, skladnejšem, telesnem in duševnem razvoju, socialističnem patriotizmu in internacionalizmu, večji delovni in obrambni sposobnosti ter smotrnejši uporabi prostega časa delovnih ljudi in občanov. Telesnokulturna dejavnost je dejavnost posebnega družbenega pomena. 2. člen Za organizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi na področju telesne kulture, zato, da se na tem področju dosežejo kar najbolj usklajena samoupravna razmerja, za skupno določanje politike razvoja, za zagotovitev opravljanja telesnokulturne dejavnosti v skladu s skupnimi interesi ter za opravljanje drugih zadev s področja telesne kulture, se v skladu s tem zakonom ustanavljajo telesnokulturne skupnosti. 3. člen V telesnokulturne skupnosti se združujejo delovni ljudje in občani, vključeni v telesnokulturne organizacije, delavci v temeljnih in v drugih organizacijah združenega dela ter občani v krajevnih skupnostih. II. ORGANIZACIJA TELESNOKULTURNIH SKUPNOSTI 4. člen V SR Sloveniji se ustanovijo temeljne telesnokul-turne skupnosti za območje ene ali več občin. Temeljne telesnokulturne skupnosti ustanovijo s samoupravnim sporazumom telesnokulturno skupnost SR Slovenije. Samoupravni Sporazum o ustanovitvi telesnokulturne skupnosti SR Slovenije določa pristojnosti, ki jih na telesnokulturno skupnost SR Slovenije prenesejo temeljne telesnokulturne skupnosti ih način financiranja njenega programa dela. 5. člen Telesnokultufna skupnost je samoupravna interesna Skupnost. 6. člen Telesnokulturne skupnosti skrbe za uveljavljanje in razvoj telesnokulturne dejavnosti — zlasti množične — in jo usklajujejo s splošnimi družbenimi potrebami na svojem območju. 7. Člen Pri uresničevanju telesnokulturne dejavnosti telesnokulturne Skupnosti sodelujejo z družbenopolitičnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami. Telesnokulturne skupnosti se sporazumevajo z drugimi samoupravnimi interesnimi Skupnostmi zlasti e organizaciji in financiranju šolanja oziroma izpopolnjevanja strokovnih kadrov, za potrebe množične telesne kulture, o financiranju založniške in raziskovalne dejavnosti na področju telesne kulture ter o organizaciji in financiranju posebnega zdravstvenega varstva športnikov. 8. člen Najvišji organ upravljanja telesnokulturne skupnosti je skupščina telesnokulturne skupnosti. 9. člen Skupščino temeljne telesnokulturne skupnosti sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov iz organizacij in skupnosti iz 3. člena tega Zakorta. 10. člen Organizacija, sestav, način odločanja, način delegiranja delegatov, njihovo število in druge za delovanje Skupnosti pomembno zadeve se določijo s samo-unravnim sporazumom in statutom. 11. Člen Zakonitost dela telesnokulturne skupnosti nadzoruje za telesno kulturo pristojni upravni organ ustrezne družbenopolitične skupnosti. III. FINANCIRANJE TELESNOKULTURNE DEJAVNOSTI 12. člen Telesnokulturna dejavnost se financira iz prispevka iz osebnega dohodka ali iz prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela ali iz obeh. V okviru sredstev iz prejšnjega odstavka se zagotove tudi sredstva za izgradnjo in vzdrževanje telesno-kulturnih objektov. Viri in višina sredstev še določijo s samoupravnimi sporazumi, ki jih sklenejo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugi delovni ljudje na območju temeljne telesnokulturne skupnosti, Ce samoupravni sporazumi niso usklajeni oziroma, če sredstva,'zbrana s samoupravnimi sporazumi, ne zagotavljajo izvedbe osnovnih nalog iz programov telesnokulturne dejavnosti, sprejme skupščina občine na predlog temeljne telesnokulturne skupnosti odlok, s katerim določi vire in višino sredstev za izvedbo teh nalog. Sredstva za financiranje telesnokulturne dejavnosti so tudi: 1. Sredstva, ki jih za izvedbo dodatnih nalog ali za posebne namene dodelijo družbenopolitične skupnosti iz proračunskih sredstev, druge samoupravne interesne skupnosti, organizacije Združenega dela, druge, organizacije in občani. 2. Članarine, vstopnine /.a telesnokulturne prireditve,’ najemnine za uporabo telesnokulturnih objektov. 3. Sredstva, določena s posebnimi predpisi. 4. Dotacije in druga sredstva. Sredstva iz tega člena, izvzemši sredstva iz 2. točke, pripadajo telesnokulturnim skupnostim, sredstva iz !■ točke pa pripadajo, telesnokulturnim skupnostim le tedaj, če niso dodeljena neposredno telesnokulturnim organizacijam. Obseg sredstev, ki jih temeljne telesnokulturne skupnosti združujejo za financiranje programa telesno-kultume dejavnosti telesnokulturne skupnosti SR Slovenije, se določi s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo te skupnosti. 13. člen Osnova za financiranje telesnokulturne dejavnosti so programi telesnokulturne dejavnosti, ki se v skladu z družbenimi razvojnimi načrti sprejemajo za območja posamezne telesnokulturne skupnosti po načelih družbenega dogovarjanja oziroma samoupravnega sporazumevanja. 14. člen Sredstva za telesnokulturno dejavnost, ki pripadajo posamezni telesnokulturni skupnosti, se v okviru te skupnosti razdeljujejo po načelih in merilih, ki jih določa telesnokulturna skupnost, in v skladu s sprejetim programom telesnokulturne dejavnosti. Telesnokulturne skupnosti določijo minimalni delež svojih celokupnih sredstev za množično telesno kulturo. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 15. člen Priprave za začetek dela telesnokulturne skupnosti opravi iniciativni odbor, Iniciativni odbor imenuje skupščina družbenopolitične skupnosti, za katere območje se ustanavlja telesnokulturna skupnost. Ce se ustanovi temeljna telesnokulturna skupnost za območje več občin, imenujejo iniciativni odbor sporazumno skupščine občin, za katerih območje se ustanavlja temeljna telesnokulturna skupnost. .Odločitev o ustanovitvi temeljne telesnokulturne 'skupnosti za območje več občin sprejmejo skupščine " občin, za katerih območja se ustanavlja temeljna te-lesnokulturna skupnost. 16. člen Iniciativni odbor pripravi ustanovno skupščino te-lesnokulturne skupnosti, osnutek začasnega statuta skupnosti in osnutek poslovnika o delu ustanovne skupščine in skliče ustanovno skupščino telesnokultur-ne skupnosti. 17. člen Ustanovna skupščina sprejme sklep o ustanovitvi telesnokulturne skupnosti, začasni statut in poslovnik o svojem delu, izvoli začasne izvršilne organe in določi rok za konstituiranje skupnosti po določbah začasnega statuta. Ta rok ne sme biti daljši od enega leta od ustanovitve telesnokulturne skupnosti. 18. člen Skupščine družbenopolitičnih skupnosti imenujejo iniciativne odbore iz 15. člena tega zakona v enem mesecu po uveljavitvi .tega zakona. Telesnokulturna skupnost se ustanovi in začne z delom v roku petih mesecev od dneva, ko je bil imenovan iniciativni odbor. 19. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, razen četrtega odstavka 12. člena tega zakona, ki se uporablja od 1. januarja 1974. 171. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembi zakona o dodatku zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne Razglaša se zakon o spremembi zakona o dodatku zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 31. maja 1973 in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne 28. maja 1973. St. 59-3/73 Ljubljana, dne 31. maja 1973. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembi zakona o dodatku zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne 1. člen V zakonu o dodatku zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne (Uradni list SRS, št. 28-215/69) se 1. člen spremeni tako, da še glasi: »Zaposleni udeleženci narodnoosvobodilnega boja, španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne ter narodnoosvobodilnega gibanja Grčije (v nadaljnjem besedilu: udeleženci NOV) imajo pod pogoji, določenimi z zveznim zakonom o dodatku za borce (Uradni list SFRJ, št. 67-631/72), pravico do dodatka za borce po določbah tega zakona, če so v delovnem razmerju na območju SR Slovenije.« 2. člen Udeležencem NOV, ki na novo pridobijo pravico ao dodatka za borce po tem zakonu, gre dodatek od 1. januarja 1973, če vložijo zahtevo za uveljavitev dodatka v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona; če pa vložijo zahtevo pozneje, jim gre dodatek od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in za tri mesece nazaj. 3. člen „ Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. 172. Na podlagi 149. člena ustave SR Slovenije je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 15. maja 1973 in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 31. maja 1973 sprejela ODLOK o sofinanciranju izgradnje novih objektov ekonomske fakultete in inštituta za ekonomska raziskovanja SR Slovenije iz republiških sredstev I S tem odlokom zagotavlja Socialistična republika Slovenija ekonomski fakulteti v Ljubljani za sofinanciranje izgradnje novih objektov fakultete, računskega centra, raizskovalnega centra, centralne ekonomske knjižnice ter inštituta za ekonomske raziskave sredstva iz republiškega proračuna v višini 86.352.487,10 dinarjev, od tega: — 1.394.219 dinarjev za izdelavo investicijsko-teh*-’ nične dokumentacije (sredstva je odobril izvršni svet SR Slovenije s sklepom iz proračuna za leto 1972). — 40.256.153 dinarjev za kritje investicijskih stroškov v času gradnje, — 44.702.115,10 dinarjev za vračilo kreditov s pripadajočimi obrestmi. II Socialistična republika Slovenija zagotovi ekonomski fakulteti v Ljubljani za kritje investicijskih stroškov v času gradnje naslednja sredstva: » a) za udeležbo v investiciji 41.650.372 dinarjev: v letu 1972 v višini 1.394.219 dinarjev v letu 1974 v višini 15.034.580 dinarjev v letu 1975 v višini 25.221.573 dinarjev b) za vračilo kreditov ob zapadlosti interkalarnih obresti in posameznih anuitet 44.702.115,10 dinarjev: V letu 1974 do vištne 1.465.000 dinarjev v letu 1975 do višine 3.381.317,35 dinarjev v letu 1976 do višine 7.919.197.75 dinarjev v letu 1977 do višine 7.919.197,75 dinarjev v letu 1978 do višine 7.919.197,75 dinarjev v letu 1979 do višine 7.919.197,75 dinarjev v letih 1980 do 1984 letno do višine 1.604.637,35 dinarjev skupaj v teh letih 8.023.186,75 dinarjev v letu 1985 do višine 155.820 dinarjev III Za izvajanje tega odloka neposredno skrbita republiški sekretariat za finance in republiški sekretariat za prosveto in kulturo. IV Sredstva za vse morebitne prekoračitve ali podražitve zagotovi investitor iz lastnih virov. V Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-75/73 Ljubljana, dne 31. maja 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 173. Na podlagi 149. člena ustave SR Slpvenije je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 15. maja 1973 in na seji prosvetnokulturnega zbora dne 31. maja 1973 sprejela ODLOK o financiranju druge etape gradnje šolskega centra za strokovno izobraževanje delavcev v organih za notranje zadeve Ljubljana — Tacen I S tem odlokom zagotavlja Socialistična republika Slovenija republiškemu sekretariatu za notranje zadeve za financiranje gradnje objektov telovadnice s streliščem pri šolskem centru za strokovno izobraževanje delavcev organov za notranje zadeve sredstva iz republiškega proračuna v višini 10.638,563 dinarjev in 10u/o garancijski polog v višini 1,303.079 dinarjev, to je skupaj 11,941.642 dinarjev. Od tega: — 5,939.033 dinarjev (4,635.924 dinarjev + garancijski polog 1.303.079 dinarjev) za sofinanciranje objektov telovadnice s streliščem v času izgradnje; — 6,002.639 dinarjev za vračilo kreditov, ki bodo uporabljeni za izgradnjo objektov telovadnice s streliščem s pripadajočimi obrestmi. II Socialistična republika Slovenija zagotovi republiškemu sekretariatu za ontranje zadeve v I. točki tega odloka navedeni znesek 5,939.003 dinarjev takole: v letu 1974 (2,353.924 dinarjev in garancijski polog 1,303.079 dinarjev) 3.657.003 dinarjev v letu 1975 2,282.000 dinarjev Znesek 6,002.639 dinarjev pa ob zapadlosti posameznih anuitet in sicer: v letu 1975 v letu 1976 v letu 1977 . v letu 1978 v letu 1979 i III Sredstva za morebitne prekoračitve ali • podražitve nad garancijskim pologom zagotovi republiški sekretariat za notranje zadeve iz lastnih sredstev: Morebitna neizkoriščena sredstva garancijskega pologa se vrnejo v proračun Socialistične republike Slovenije. IV Za izvajanje tega odloka neposredno skrbita republiški seKretariat za finance in republiški sekretariat za notranje zadeve. V Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-75/73 Ljubljana, dne 31. maja 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 174. Na podlagi 149. člena ustave SR Slovenije in prvega ter četrtega odstavka 54. člena zakona o izobraževalnih skupnostih* in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 15. maja 1973 in na seji prosvetno-kulturnega zbora 31. maja 1973 sprejela ODLOK o potrditvi statuta posebne izobraževalne skupnosti za v gozdarstvo Statut posebne izobraževalne skupnosti za gozdarstvo, ki ga je sprejela skupščina posebne izobraževalne skupnosti za gozdarstvo na seji 19. januarja 1973, se potrdi. St. 022-209/73 Ljubljana, dne 31. maja 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher L r. 1,300.694 dinarjev 1,175.184 dinarjev 1,175.184 dinarjev 1,175.184 dinarjev 1,176.393 dinarjev 175. Na podlagi 149. člena ustave SR Slovenije in prvega ter čet: tega odstavka 54. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 15. maja 1973 in na seji prosvetno-kulturnega zbora 31. maja 1973 sprejela’ ODLOK o soglasju k dolgoročnemu razvojnemu (delovnemu) programu posebne izobraževalne skupnosti za gozdarstvo K dolgoročnemu razvojnemu (delovnemu) programu posebne izobraževalne skupnosti za gozdarstvo, ki ga je sprejela skupščina posebne izobraževalne skupnosti za gozdarstvo na seji dne 19. januarja 1973, se daje soglasje. St 022-209/73 Ljubljana, dne 31. maja 1973. * Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik , Sergej Kraigher 1 r. 176. Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 2. teč-ke XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS. št. 20-220/65) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 31. maja 1973 sprejela I ODLOK o izvolitvi sodnika vrhovnega sodišča SR Slovenije Za sodnika vrhovnega sodišča SR Slovenije se izvoli Ivan Bele, občinski javni tožilec v Celju. St. 111-13/73 Ljubljana, dne 31. maja 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 177, Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 2. točke XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v zvezi s 6. členom in drugim odstavkom 45. člena zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) ter prvim odstavkom 50. člena zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-83/65) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 31. maja 1973 sprejela ODLOK o razrešitvi sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani in izvolitvi sodnika višjega gospodarskega -sodišča v Ljubljani 1. Razreši se Francka Strmole-H lasteč, dolžnosti sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani. 2. Za sodnika višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani se izvoli Francka S t r m o 1 e - H 1 a s t e c , sodnica okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani. St. 111-37/73 Ljubljana, dne 31. maja 1973 Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 173. Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 2. točke XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v zvezi z drugim odstavkom 12. člena zakona o sodiščih splošno pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 31. maja 1973 sprejela ODLOK o izvolitvi sodnika okrožnega sodišča v Celju Za sodnika okrožnega sodišča v Celju se izvoli Zdravko Milič, sodnik občinskega sodišča v Celju. St. 111-15/73 Ljubljana, dne 31. maja 1973. Skupščina > Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1 r. 179. Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 2. točke XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v zvezi s 6. in 7. členom zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 31. maja 1973 sprejela ODLOK o izvolitvi sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Celju Za sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Celju se izvoli Miloš Blagotinšek, sodnik okrožnega sodišča v Celju. St. 111-38/73 Ljubljana, dne 31. maja 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 180. Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 2. točke XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v zvezi s 6. in 7. členom zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 31. maja 1973 sprejela ODLOK o izvolitvi sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru Za sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru se izvoli v Miroslava Jovanovič, sodnica občinskega sodišča'v Mariboru. St. 111-40/73 Ljubljana, dne 31. maja 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher L r. 181. Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 2. točke XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v zvezi z drugim odstavkom 12. člena in prvim odstavkom 19. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 31. maja 1973 sprejela ODLOK o razrešitvi sodnikov okrožnega sodišča v Celju in Mariboru Razrešita se Miloš Blagotinšek, dolžnosti sodnika okrožnega sodišča v Celju z 31. julijem 1973 in Ivan Justin, dolžnosti sodnika okrožnega sodišča v Mariboru s 30. junijem 1973. St. 111-16/73 Ljubljana, dne 31. maja 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 182. Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega odstavka II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in 7. člena zakona o zavodu SR Slovenije za zdravstveno varstvo (Uradni list SRS, št. 8-55/73) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 31. maja 1973 sprejela ODLOK o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti, ki jih imenuje skupščina SR Slovenije v svet zavoda SR Slovenije za zdravstveno varstvo I V svet zavoda SR Slovenije za zdravstveno varstvo'se imenujeta: Franc P e n t e k , dipl. inž. strojništva, tehnični svetovalec generalnega direktorja, Titovi zavodi Litostroj, Ljubljana; mgr. dr. Maksimiljan Golobič, polkovnik, specialist za splošno medicino, vojna bolnica, Ljubljana. II Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati VIII. točka odloka o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v svete zdravstvenih delovnih organizacij, ki jih imenuje skupščina SR Slovenije in o določitvi samoupravnih in družbenopolitičnih skupnosti, ki delegirajo svoje predstavnike v te svete (Uradni list SRS, št. 32-289/72). St. 111-78/73 Ljubljana, dne 31. maja 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher L r. 183. Na podlagi 17. alinee 135. člena, 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in prvega odstavka II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter 63. člena zakona o raziskovalni dejavnosti (Uradni list SRS, št. 26-148/70) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 31. maja 1973 sprejela ODLOK « razrešitvi in imenovanju člana začasnega upravnega odbora sklada Borisa Kidriča 1. Dolžnosti člana začasnega upravnega odbora sklada Borisa Kidriča se razreši: Franc Tavčar, generalpodpolkovnik, Ljubljana, Kersnikova 12. 2. Za člana začasnega upravnega odbora sklada Borisa Kidriča se imenuje: Andrej Cetinski, generalmajor, Ljubljana, Kersnikova 12. St. 111-5/73 Ljubljana, dne 31. maja 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 184. Na podlagi 17. alinee 135. člena ki 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega odstavka II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in 5. člena zakona o delovno-varstvenem zavodu Ponikve (Uradni list SRS, št. 29-266/72) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 31. maja 1973 sprejela ODLOK o Imenovanju predstavnika družbene skupnosti, ki ga imenuje skupščina SK Slovenije v svet delovno-varstvenega zavoda Ponikve V svet delovno-varstvenega zavoda Ponikve se Imenuje Anica O k r š 1 a r, višji laboratorijski tehnik, zdravstveni dom Ljubljana, enota Šiška. St. 111-78/73 Ljubljana, dne 31. maja 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 185. Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter prvega odstavka II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 6. in 10. členom zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) in s 45. členom zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-83/65) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 31. maja 1973 sprejela ODLOK o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru I Okrožno gospodarsko sodišče v Kopru ima 100 sodnikov porotnikov. II Za sodnike porotnike se izvolijo: Annunziata Ahlin, fakturist, obrtni center Koper; Franc A-rčon, višji statistik, služba družbenega knjigovodstva Nova Gorica; Majda Baša, kontrolor oplemenitenih plošč, Lesonit, tovarna lesovinskih plošč, Ilirska Bistrica; Danilo B a1 š i n , dipl. pravnik, pravni referent, PTT Nova Gorica; Karla Batista, kalkulant, splošno gradbeno podjetje Stavbenik, Koper; Maks Benčič, vodja operativne proizvodnje, tovarna motornih vozil Tomos. Koper; Mario Bertok, kalkulant, Primorski tisk, časopisno založniško podjetje Koper; Milovan Bilc, vodja operativne komerciale, Intereuropa, mednarodni transport, špedicija in pomorska agencija, Koper; Franc Bizjak, vodja proizvodnega okoliša Branik, kmetijski kombinat Vipava; Iva Bole, finančni knjigovodja, splošno gradbeno podjetje Gradnje, Postojna; Pavel Boscarol, šef knjigovodstva, Fructal-Alko, sadno likerski kombinat, Ajdovščina; Ratko Božič, vodja enote vzdrževanja, Luka Koper; Angel Brajko, vodja obračunske službe pri sektorju transporta, Intereuropa, mednarodni transport, špedicija in pomorska agencija, Koper; Olga Brecelj, inž. agronomije, šef laboratorija, Fructal-Alko, sadno likerski kombinat, Ajdovščina; Zvonka Bricelj, dipl. inž. agronomije, ndvinar-komentator, RTV Ljubljana, radio Koper. Koper; Silvo B r o c h e , receptor, hotel Park, Nova Gorica; Jože Cetina, samostojni projektant. Invest biro, podjetje za urbanizem, projektiranje in urejanje stavbnih zemljišč, Koper; Ernest Colja, vodja splošnega sektorja, Vodna skupnost Primorske, Koper; Silvester Čehovin, dipl. inž. gozdarstva, referent za izkoriščanja gozdov, zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa, Sežana; . Miroslav Čeligoj, pomočnik obratovodje, Topol, lesna industrija, Ilirska Bistrica; Vojko Čok,, dipl. ekonomist, vodja biroja za plan in analize, Luka Koper; Srečko Damjan, knjigovodja, splošno gradbeno podjetje Stavbenik, Koper; Simo Djurdjič, dipl. ekonomist, vodja odseka za carinsko upravne zadeve, Carinarnica, Koper; Josip Domijan, gradbeni tehnik-projektant, splošno gradbeno podjetje. Gorica, Nova Gorica; Slobodan Dražič, dipl. ekonomist, svetovalec za gospodarstvo, skupščina občine Izola; Vojka F a b r i s , referent za Icreditno bilanco, služba družbenega knjigovodstva Koper; Gvido Filipčič, šef oddelka, podružnica Ljubljanske banke Nova Gorica; Marija Filipič, finančni knjigovodja, Invest biro, podjetje za urbanizem, projektiranje in urejanje stavbnih zemljišč, Koper; Dušan F1 e g o , blagajnik-likvidator, Soške elektrarne, Nova Gorica: Ivan F or te, vodja splošne službe pri potniškem prometu, Slavnik, avtobusno in turistično podjetje, Koper; Nada Fritz, referent za kadre in organizacijo, služba družbenega knjigovodstva Koper; Alfonz Gabrijelčič, vodja centralnih delavnic, Salonit, industrija cementa in azbestcementa Anhovo; Bruno G i a c h v n , komercialist, Delamaris, kombinat konservne industrije, Izola; Sergio G o b b o , vodja enote sestavljalnice igrač, Mehanotehnika, tovarna igrač in kovinskih izdelkov, Izola; Branka Godec, dipl. inž. agronomije, analitik za blagovni promet, skupščina občine Koper; Marta Gosar. dipl. inž. agronomije, strokovni svetovalec, obalni svet Koper; Ivan Gruden, oddelkovodja površinske obdelave, lesno podjetje Oprema, Izola; Jožef Gruden, dipl. inž. strojništva, industrijsko podjetje elektrotermičnih aparatov ETA, Cerkno; Jože Gruntar, nadzornik strojev, Iskra, tovarna lavtoelektričnih izdelkov v združenem podjetju Iskra, Kranj, Šempeter pri Gorici; Katarina J a s n i č , računovodja, komunalni zavod za socialno zavarovanje Nova Gorica; Ema Javoršek, raziskovalec v sektorju razvoja, Delamaris, kombinat konservne industrije, Izola; Metod Jazbec, dispečer, tovarna motornih vozil Tomos, Koper; Aleksander Jug, gradbeni tehnik-planer v pripravi dela, splošno gradbeno podjetje Gorica, Nova Gorica; Stane Jurca, šef krajevnega urada Kanal, skupščina občine Nova Gorica; Viljem Kancler, analitik, komunalni zavod za socialno zavarovanje Koper; Anton K i k e 1, pomočnik finančnega direktorja, Meblo, tovarna pohištva, Nova Gorica; Lazar Kocjančič, referent za zemljiškoknjižne zadeve, kmetijsko prehrambeni zadružni kombinat Agraria, Koper; Franc Kodeli, vodja nabave, tovarna igel in kovinskih izdelkov Kobarid; Franc Kokalj, referent za reklamacije, Luka Koper; Marija Kokalj, knjigovodja osebnih dohodkov, Iskra, tovarna avtoelektričnih izdelkov v združenem podjetju Iskra, Kranj, Šempeter pri Gorici; Srečko Kompare, vodja tajništva, Elektro Gorica, Nova Gorica; Mihajlo Konstantinovič, referent za prodajo na domačem trgu, Mehanotehnika, tovarna igrač in kovinskih izdelkov, Izola; Gvido Koren. dipl. ekonomist, analitik, splošno gradbeno podjetje Stavbenik, Koper; Miloš Košpenda, analitik, obrtni center Koper; Baldomir Kovačič, vodja nabavnega oddelka, cestno podjetje Koper; • . Ferdo Križan, vodja komercialnega sektorja, Iskra, tovarna radijskih 'sprejemnikov V združenem podjetju Iskra, Kranj, Sežana; Marjetka Lampo, elektrotehnik, vodja tehnične kontrole, Iskra, tovarna radijskih sprejemnikov v združenem podjetju Iskra, Kranj. Sežana; Hilarij Lasič, dipl. pravnik, pomočnik glavnega direktorja, Avtopromet Gorica, Nova Gorica; Sonja Leben, fakturist, Elektro Gorica, Nova Gorica, poslovna enota Koper; Milan Lesjak, tehnični direktor, Avtoelektro, Tolmin; Sonja Ličen, strojni knjigovodja, služba družbenega knjigovodstva Nova Gorica; Dušan Marinkovič, dipl. ekonomist, vodja odseka kontrolnoinspektorske službe, Garinamica Koper; Miran Marušič, dipl. inž. agronomije, analitik za kmetijstvo, skupščina občine Koper; Viktor M' e d v e d , dipl. inž. strojništva, analitik, tovarna motornih vozil Tomos, Koper; Lidija Miklavec, višji kreditni referent, podružnica Ljubljanske banke Nova Gorica; Silvan M i k 1 o š , šef proizvodnje, Vozila Gorica, Šempeter pri Gorici; Metka Mozetič, kreditni-strokovni sodelavec, podružnica Ljubljanske banke Nova Gorica; Albina Možina, vodja računovodstva, skupščina občine Nova Gorica; Jože Munda, vodja vinogradništva, kmetijska zadruga Izola; Lidija Muznik, asistent direktne prodaje za domači trg, Meblo, tovarna pohištva, Nova Gorica; Gvido Muženič, lanser, tovarna motornih vozil Tomos, Koper;. Jože Novak, prometni inženir, šef komercialne službe, združeno železniško transportno podjetje Ljubljana, transportno podjetje Postojna; Mtilena Padežnik, analitik, Salonit, industrija cementa in azbestcementa, Anhovo; Ivica Pahor, modelar oblačil, Oblačila Ideal, Nova Gorica; Pavel Pečar, dipl. pravnik, direktor, komunalni zavod za socialno zavarovanje Koper; Vittorio Pittaco, novinar, RTV Ljubljana, radio Koper, Koper; Arpad Podlesek, šef oddelka za civilni sektor narodne obrambe, obalni svet Koper; Vilma Presi, glavni knjigovodja, Rižanski vodovod, Koper; Miha Primc, vodja splošnega sektorja, Lesonit, tovarna lesovinskih plošč, Ilirska Bistrica; Ivan Rožanc, referent za kmetijsko zavarovanje, zavarovalnica Sava, Ljubljana, poslovna enota Koper; Helena S a i k o, vodja prevzemnega oddelka, tovarna motornih vozil Tomos, Koper; Leopold Skok, kalkulant-normirec, Slavnik, avtobusno in turistično podjetje, Koper; Ivan Šauperl, preddelavec v obratu opreme, Iplas, industrija plastičnih mas in umetnih smol, Koper; Marjan Savelj, dipl. inž. gozdarstva, šef gozdnega obrata, Soško gozdno gospodarstvo Tolmin; Teo Šircelj, inž. strojništva, obratovodja vzdrževanja, Lesonit, tovarna lesovinskih plošč, Ilirska Bistrica; Mitrofan Š o r n , pomočnik direktorja, služba družbenega knjigovodstva Koper; Hermina Tomšič, knjigovodja osnovnih sredstev, Stanovanjsko podjetje, Koper; Edi Tončič, vodja prodajne službe, Mlinotest, proizvodno trgovski kombinat, Ajdovščina; Jože Topolovec, referent linije v komerciali, Splošna plovba, Piran; Ana T o š k a n , vodja odseka za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, kreditna banka Koper; Anamarija Turk, dipl. inž. agronomije, vodja hladilnice, kmetijski kombinat Vipava; Dora Turk, šef oddelka kontrole, služba družbenega knjigovodstva Koper; Tomaž Valenčak, dipl. inž. elektrotehnike, strokovni sodelavec, Luka Koper; Dušan V a s o v i č , planer-analitik, Splošna plovba, Piran; David Vouk, samostojni zunanje trgovinski referent, Adriacommerce, izvoz-uvoz, Koper; Savo Vuk, tehnolog, Iskra, tovarna avfoelektrič-nih izdelkov v združenem podjetju Iskra, Kranj, Šempeter pri Gorici; Kamilo Zavrtanik, vodja proizvodnje, Meblo, tovarna pohištva, Nova Gorica; / Anton Zrimšek, sekretar, hotel Metropol, Lucija, p. Portorož; Cvetka Zupanc, šef recepcije, Slavnik, avtobusno in turistično podjetje. Koper; Bruno Žvanut, referent za poštno službo, PTT Koper. Št. 111-12/73 Ljubljana, dne 31. maja 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. PREDPISI OBČINSKIH SKUPSCIN SKUPNOST SLOVENSKIH OBČIN 535. Z namenom, da enotno določijo merila in pogoje, pod katerimi so občani na javni poziv dolžni komisijam za ugotavljanje izvora premoženja predložiti podatke o svojem premoženju in o načinu njegove pridobitve, so skupščine občin v skladu z 2. točko amandmaja XXX k ustavi SR Slovenije sprejele naslednji DRUŽBENI DOGOVOR o merilih in pogojih, pod katerimi lahko občinske skupščine predpišejo obveznost občanov, da so na javni poziv dolžni predložiti podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve. I. V letu 1973 so komisijam za ugotavljanje izvora premoženja (v nadaljnjem besedilu: komisijam) dolžni predložiti podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve občani, ki izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev: 1. če posedujejo nepremično in premično premoženje, katerega sedanja skupna vrednost presega 500.000 dinarjev, ne glede na kraj, kjer je premoženje ter čas in način njegove pridobitve; 2. če posedujejo nepremično in premično premoženje, katero so pridobili v zadnjih desetih letih in sedanja skupna vrednost tega premoženja presega 300.000 dinarjev, ne glede na kraj, kjer je premoženje in način njegove pridobitve; 3. če so njihovi družinski člani v zadnjih desetih letih, v času ko so bili vzdrževani, pridobili nepremično oziroma premično premoženje, katerega sedanja skupna vrednost presega 100.000 dinarjev, pa tako premoženje ni bilo pridobljeno z dedovanjem; 4. če so v preteklem letu v pridobitev nepremičnega in premičnega premoženja vložili lastna sredstva, ki za več kot 50 % presegajo v istem letu iz vseh virov dosežen skupen čisti dohodek; 5. če opravljajo voljene funkcije v predstavniških in pravosodnih organih ter družbenopolitičnih organizacijah, ali so na vodilnih delovnih mestih v pravosodnih ih upravnih organih v občini, republiki ali federaciji oziroma v organizacijah združenega dela; 6. če so zaposleni na delovnih mestih inšpektorjev v občinskih, republiških in zveznih organih ter delavci na podobnih delovnih mestih v službi družbenega knjigovodstva in v upravi carin. Za premoženje v smislu prejšnjega odstavka se ne štejejo kmetijska zemljišča občanov, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, premični predmeti katerih sedanja vrednost ne presega 10.000 dinarjev, ter naprave stanovanjske oziroma gospodinjske opreme in gospodarske opreme kmetov ne glede na vrednost. S sedanjo vrednostjo je mišljena cena, ki bi se za nepremičnino oziroma premičnino dala doseči v prostem prometu takrat, ko občan komisiji predloži podatke. II. Občani predložijo komisijam naslednje podatke: 1. o nepremičninah in premičninah večje vrednosti, ki jih posedujejo; . i; r ' ■ ' ■ \ 2. o nepremičninah in premičninah večje vrednosti, ki so jih v zadnjih desetih letih pridobili, družinski člani ali druge osebe, in so bile v celoti ali deloma pridobljene z njegovimi sredstvi; 3. o nepremičninah, ki so jih pridobili v zadnjih desetih letih, pa so jih medtem že odtujili; 4. z oceno višine sredstev, , ki so jih 'v zadnjih desetih letih vložili v nepremičnine in premičnine večje vrednosti; 5. o virih sredstev v zadnjih desetih letih; 6. o vzdrževanih in drugih družinskih članih. Glede tega, kaj se pri predložitvi podatkov šteje za nepremičnine in premičnine večje vrednosti, se smiselno uporablja določba drugega odstavka prejšnjega poglavja. Podatke iz prvega odstavka tega poglavja občani predložijo komisiji v občini v kateri imajo stalno prebivališče, na posebnem obrazcu, ki je sestavni del tega družbenega dogovora. III. Občinske skupščine bodo na podlagi določbe 192.a člena zakona o davkih občanov izdale predpise, s katerimi bodo uveljavile določbe tega družbenega dogovora. Občinske skupščine bodo najkasneje do 15. junija 1973 z javnim pozivom občane pozvale, da do 30. junija 1973 komisijam predložijo podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve. Ne glede na pogoje in merila,' ki jih določa ta družbeni dogovor, podatkov o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve niso dolžni predložiti občani, ki so s podatki, ki jih določa ta družbeni dogovor, pred objavo javnega poziva, komisije že seznanili. .... . \ • IV. Ta družbeni dogovor se objavi v Uradnem listu SRS. Podpisnice družbenega dogovora: St. 1-42-6/72-1973 Ajdovščina, dne 22. maja 1973. Predsednik skdpščine občine Ajdovščina Martin Greif 1. r. St. 422-36/73-1 Brežice, dne 17. maja 1973. . Predsednik skupščine občine Brežice Vinko Jurkai 1. r. St. 42-10/73-4 Celje, dne 25. maja 1973 Predsednik* skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. St. 42-05/73 Cerknica, dne 9. maja 1973. Predsednik skupščine občine Cerknica Frifie Zorman, dipl. inž. 1. r. St. 42-2/73 Črnomelj, dne 31. maja 1973 Predsednik sktipščlne občine Črnomelj Martin Janžekovič, inž. 1. r. St. 422-18/73 Domžale, 28. maja 1973. Predsednik Skupščine občine Domžale Albin Klemenc 1. r. St. 42-1/73-4 Dravograd, dne 8. junija 1973. Podpredsednik skupščine občine Dravograd Stefan Borovnik 1. r. Št. 42-2/73-05 Gor. Radgona, dne 29. maja 1973 Predsednik skupščine občine Gornja Radgona Branko Zadravec 1. r. St. 422-18/73 Grosuplje, dne 30. maja 1973. Predsednik skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. St. 42-2/73-4 Hrastnik, dne 29. maja 1973. Predsednik skupščine občine Hrastnik Branko Milinovič, dipl. pravnik 1. r. St. 42-4/73 Idrija, dne 31. maja 1973. Predsednik skupščine občine Idrija Stanko Murovec 1. r. Št. 021-1/73-2 H. Bistrica, dne 30. maja 1973. Predsednik skupščine občine Ilirska Bistrica Jože Grilj 1. r. St. 42-10/73 Izola, dne 14. maja 1973. Predsednik skupščine občine Izola Jernej Humar 1. r. St. 42-03/73-6 Jesenice, dne 29. maja 1973. Predsednik skupščine občine Jesenice Franc Zvan 1. r. St. 42-10/73 Kamnik, dne 29. maja 1973. Predsednik skupščine občine Kamnik Vinko Gobec 1. t. St. 42-10/73-1/2 Kočevje, dne 21. maja 1973. Predsednik Skupščine občine Kočevje Miro Hegl<*r r. St. 42-11/73 Koper, dnb 3. maja 1973. Predsednik skupščine občine Koper Mitja Logar, dipl. ekon. 1. r. St. 422-021/73-03 Kranj, dne 24. maja 1973. Predsednik skupščine občine Kranj Slavko Zalokar 1. r. St. 1-422-28/73 Krško, dne 24. maja 1973. Predsednik skupščine občine Krško Jože Radej 1. r. St. 06-24/73-2/3 Laško, dne 25. maja 1973. Predsednik skupščine občine Laško Rudi Grosar 1. r. St. 42-3/72 Lenart, dne 15. maja 1973 Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. St. 42-10/73 Ljubljana, dne 31. maja 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Slavko Korbar, inž. 1. r. St. 42-1/73-1 Ljutomer, dne 30. maja 1973. Predsednik skupščine občine Ljutomer Ivo Šumak, dipl. pravnik 1. r. St. 42-3/73 Logatec dne 17. maja 1973. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. St. 42-5/72-13/1 Maribor, dne 30. maja 1973. Predsednik skupščine občine Maribor Stojan Požar 1. r. St. 42-5/73 Lendava, dne 15. maja 1973. Predsednik skupščine občine Lendava Aleksander Varga 1. r. St. 01-1/73 Litija, dne 8. maja 1973. Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk 1. r. St. 422-15/73 Ljubljana; dne 31. maja 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Andrej Lasič, inž. 1. r. St. 422-04/73 Ljubljana, dne 31. maja 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Center Anton Kolar 1, r. St. 422-79/73 Ljubljana, dne 28. maja 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r. St. 1/2-020-8/73 Ljubljana, dne 10. maja 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj 1. r. St. 42-5/73 Metlika dne 4. junija 1973. Predsednik skupščine občine Metlika Ivan Žele 1. r. Št. 42-12/73 Mozirje, dne 25. maja 1973. Predsednik skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r. St. 42-5/73-1 Murska Sobota, dne 29. maja 1973 Predsednik skupščine občine Murska Sobota Boris Goljevšček, dipl. ekonomist 1. r. St. 42-10/72 Nova Gorica, dne 29. maja 1973. Predsednik skupščine občine Nova Gorica Rudi Šimac 1. r. St. 422-06/73 Novo mesto, dne 24. maja 1973. Predsednik * skupščine občine Novo mesto Avgust Avbar 1. r. St. 42-8/73 Ormož, dne 24. maja 1973. Predsednik skupščine občine Ormož Franc Novak 1. r St. 42-7/73 I Piran, dne 10. maja 1973. Predsednik skupščine občine Piran Ivan Bažec 1. r. St. 017-2/73-4 Postojna, dne 10. maja 1973. Predsednik * skupščine občine Postojna Miran Fajdiga 1. r. St. 020-11/73-1/3 Ptuj, dne 29. maja 1973. Predsednik skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak 1. r. St. 42-1/73-5/1 Radlje ob Dravi, dne 17. maja 1973. Predsednik skupščine občine Radlje ob Dravi Viktor Seitl 1. r. St. 4-422/11-72 Radovljica, dne 23. maja 1973. Predsednik skupščine občine Radovljica Stanko Kajdiž 1. r. St. 42-5/73-4/1 Ravne na Koroškem, dne 28. maja 1973. Predsednik skupščine občine Ravne na Koroškem Ivan Strmčnik 1. r. St. 42-8-73-01 Ribnica, dne 31. maja 1973. Predsednik skupščine občine Ribnica Bogo Abrahamsberg 1. r. St. 42-13/72-1 Sevnica, dne 31. maja 1973. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. St. 42-4-73-5 Sežana, dne 18. maja 1973. Predsednik skupščine občine Sežana Rudi Kodrič 1. r. St. 42-1/73 Slovenj Gradec, dne 11. maja 1973. Predsednik skupščine občine Slovenj Gradec f Peter Planinšec, dipl. inž. gozd. 1. St. 1/1-42-12/72 Slovenska Bistrica, dne 14. maja 1973.' Predsednik skupščine občine Slovenska Bistrica Miro Kolenko 1. r. St. 422-24/73-1 Slovenske Konjice, dne 30. maja 1973. Predsednik 'l skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. St. 42-20/73-1 Šentjur pri Celju, dne 5. junija 1973. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. St. 42-01/71-4 Škofja Loka, dne 9. maja 1973. Predsednik skupščine občine Škofja Loka Tone Polajnar 1. r. St. 422-55/73-1 Šmarje pri Jelšah, dne 31. maja 1973. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah t Beno Božiček, inž. 1. r. St. 42-6/73-1/1 Tolmin, dne 17. maja 1973. Predsednik skupščine obči.ne Tolmin Ferdo Papič, dipl. inž. 1. r. St. 422-8/72-01 Trbovlje, dne 28. maja 1973. Predsednik skupščine občine Trbovlje Jože Laznik 1. r. St. 42-05-73-1 Trebnje, dne 24. maja 1973. Predsednik skupščine občine Trebnje Ciril Pevec 1. r. St. 1/2-010-015/73 Vrhnika, dne 22. maja 1973. Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. t. St. 42-3/73-1 Zagorje ob Savi, dne 16. maja 1973. Predsednik skupščine občine Zagorje ob Savi Brane Vipotnik 1. r. Št. 422-16/73-1 Žalec, dne 24. maja 1973. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. / S ^ -3 c S .Sf 2.S-S S ^ " S o ° M .5 O N . 5sl'a-S :il«2 « = «5 g g ra re to a — E s: -d g ^ ^ O (/1 Segt>c ~ Iralll Hiši 6š|".a.. S1- IP Hilli d ° >S | S 'Sat p.-K a 11 pl- cn h w^: ►-i - ■a e .g £ I! a> :§>~ ■a - ^ Sžš > sU c ^ G w w «;3 ^ a, co o c •7Z5 ^ O oT a c o - c o; C >o ■—' GJ 'c •r-> i_ OJ r5 ^ C o» a c 00 01 >o ac £ o a; :*rG o. t; S “ g E s o &s = f tuO ^ ‘G’ N S I 0) £ »UT > a c o O 1 S 2 »Cfl cc G_ O G ■g H O •r-> »O (U > OJ £ .g g £ t: 0 c 1 5 OJ 6 G CD £ C/T en rc > o G G £ i' 'E g š S G • r-T ^ ^ 1 C ^ ^ a> (D ■<— (M O) »Vi ra ra •i—> t. »o ' s I s i I g o. (D W) £ T3 CO S O 'S O £ a; c i E 5 (D »O & 3 r-I « eo iti to > ;h m I S S £ % i 3 G 0» >N £ S a> Vi N >■* H Z < < H O O P < N S O X H Z O P O o m p P X co « P I ra E _ra "ra aro £ '2 g ^ ol £ Q> ■■—> CD & p .H I 3-g — O .= J ! m •« rj) t Lrj S )N > I MU* o ca & ! E i ~ S LSi, S j "ra ra !l | : 5 g a & s E II c - S 2 •£ ra S" I r t '(D S I £ ■g £ o •»“*» s -o Hi a c .£ S O £ en >p >j o »a o i a N O. (_) • O (D (D £ c- a || .a sl C ro ■s “ g II c — S ra E.S E o '3 g O (2 11 i a CTJ £ cn S o aT ra o .E •• G -S-»a* > "E .t; p,^ 0 cL M .S P* »O ca sc 33 ra u) ^ S ?! ■3 ~ ££ pl > O (D (D G G CD ^ 'S |£ p. E M co ^ m eo W i r LO tO U tu ll |1 "O S 6 ^ 5 s S n a.2 ^ xy O 03 ^ s3 XJ c tl ll > 5 m I I ! iA d c4 ** tri ! ! n "uj O) I .a -z I O -* £ j i = i o g T3 HN > £i O A :s c 'S o c TD o VI 0 C > c3 CO I JS-2 is ■?! II 5 d» N o Q% 4) ^ "m ° £0 'rn r0 VI jjQ o.a ~ E ! ll S! •« -s ^.. ■o S-^l « >3 ■q i< -Sl TJ *0 'V 0 3 S ml l !ii vj c co O N-? > < O 0 o 0 ■g s c 'a? 0 1 co 'c C0 •i~» I & CJ Ofl S .a . o ■«*■• i CQ Vi •S O 0 'S 03 Ž Vi ■r—» O) E o T3 ■g s •g g 0 I o ’5b E g 0 C •I 1 •»H 0 2 £ r£ g g T3 j: g •a i g g t t S 3 I I rt c4 di 4< $ g S 1 g g s •" 3 > 'S. S2 i s S | ° o g ° ll i S s ■j c '3 I 04 H C g g g k mm 0 O M o 0 •»■« g •S T3 n rt c4 00 >o n S 3 S 0 M X 0 •S o S) •ll g^ 'm C oj »S G d) a > rO X 0 J3 •v o El " a gl 01 ^ |l ll ti S N <8 I I ! ! ! c « CZ Kij v ll 3 >U OJ s-§ .s « >N 0 P ^4 0 X5 - o vŠZ ^Z. vi oj « 2 =5 ; Cg gg jg^ •?1^ g a g c « E 'O rt « CO «0 -4,5 ifl g.a I g|£g 3 ° ° o * ’ 2 >N • 0 P C «« (U g ^gfl ^ >s ša hH •n* c £ £ g "3 -'P, > "o NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE OBVESTILA O PREMOŽENJSKEM STANJU Po noveli zakona občanov (Uradni list SRS, št. 3/73) občinske skupščine lahko predpišejo, da so občani pod določenimi pogoji na javni poziv, dolžni komisiji za ugotavljanje izvora premoženja predložiti podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve. Občinske skupščine so sprejele o tem poseben družbeni dogovor z namenom, da se za'gotovi enotno predpisovanje meril in pogojev, pod katerimi so občani dolžni predložiti te podatke. Da bi občanom, ki bodo komisijam na javni poziv predložili te podatke, poenostavili pripravo takega obvestila in komisiji zagotovili načrtnejši pregled nad ustvarjenim premoženjem ter virih sredstev, navedeni dogovor določa, da občani te podatke komisijam predložijo na posebnem obrazcu. Na podlagi teh podatkov naj bi komisija dobila osnoven vpogled v premoženjsko stanje občana, zato obrazec vsebuje le najosnovnejše podatke. Vložena obvestila o premoženjskem stanju bodo po izvršeni obravnavi ostala deponirana pri komisiji. Podatke o premoženjskem stanju občani predložijo komisiji skupščine občine, na območju katere imajo na dan vložitve obvestila svoje stalno prebivališče. Vsi podatki v obvestilu se nanašajo na obdobje zadnjih desetih koledarskih let (torej za obvestila, vlo-* žena v letu 1973 — podatki za obdobje od 1/1-1963 do dneva vložitve obvestila), razen pod L, kjer se vpišejo podatki o nepremičninah in premičninah večje vrednosti, ki jih vlagatelj obvestila poseduje na dan vložitve obvestila, ne glede na to, kdaj so bile pridobljene. Od nepremičnin se v obvestilo vpisujejo: a) kmetijska zemljišča, če jih posedujejo občani, ki se z osebnim delom- ne ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, b) gradbena in gozdna zemljišča ter gradbeni objekti (stanovanjske hiše, stanovanja, poslovne zgradbe in prostori, počitniške hiše, garaže kot samostojni objekti 'ir. podobno). V obvestilo se vpiše vsaka nepremičnina posebej s podatki o površini (pri gradbenih objektih — uporabna površina) ter z drugimi podatki, ki jih predvideva obrazec obvestila (leto in način pridobitve oziroma odtujitve in podobno). Od premičnin se v obvestilo vpisuje le premičnine večje vrednosti. Vlagatelj obvestila je dolžan vpisati vse premičnine, katerih sedanja vrednost za posamezno premičnino presega 10.000 dinarjev. Med premičnine se ne vpisuje naprave stanovanjske in gospodinjske opreme ter gospodarske opreme kme' -v ne glede na njeno vrednost. V obvestilo se vpiše vsako premičnino posebej s podatki o vrsti premičnine (npr. pri avtomobilih — znamka, tip in letnica izdelave) ter z drugimi podatki, ki jih predvideva obrazec obvestila. Višina vloženih sredstev v nepremičnine in premičnine se presoja po nabavni ceni, po kateri je bil premoženjski predmet pridobljen (ali če je bil objekt zgrajen — po dejanskih gradbenih stroških) in ne po sedanji prometni vrednosti. Poleg navedenega je potrebno pri izpolnjevanju obrazca upoštevati naslednje: Pod I. — se vpiše nepremičnine in premičnine večje vrednosti, ki jih vlagatelj obvestila poseduje, ne glede na čas in način pridobitve (nakup, dedovanje, darilo ipd,). Pod II. — se vpiše vse nepremičnine in premičnine večje vrednosti, ki so jih v preteklem desetletnem obdobju pridobili družinski člani vlagatelja obvestila ali druge osebe, pa so bile v celoti ali deloma pridobljene s sredstvi vlagatelja obvestila; enako velja za vlaganja v preureditev nepremičnin v zadnjih desetih letih, ne glede na to, kdaj je bila nepremičnina pridobljena; vlaganje sredstev v graditev ali preureditev nepremičnin oziroma premičnin večje vrednosti v zadnjih desetih letih se vpiše ne glede na to, če je bil tak premoženjski predmet medtem že odtujen. Pod III. — se vpiše vse nepremičnine, ki jih je vlagatelj obvestila pridobil v zadnjih desetih letih, ali je v tem obdobju vložil sredstva za njihovo preureditev, pa jih je že tudi odtujil in jih na dan vložitve obvestila ne poseduje več. Pod IV. — se vpiše dejansko vložena sredstva (nabavna oziroma gradbena vrednost, dejanski prispevek k nabavi nepremičnin in premičnin večje vrednosti, ki so jih pridobile druge osebe); kolikor vlagatelj obvestila ne razpolaga z natančnimi podatki o višini vloženih sredstev, vpiše oceno. Pod V. — v točki A vlagatelj obvestila obkroži samo številko, s katero je označen vir, iz katerega je v zadnjih desetih letih imel dohodke in vpiše obdobje, v katerem je imel iz tega vira dohodke (npr. 1 iz delovnega razmerja od 1968. do 1972), ne vpisuje pa se višina dohodka iz posameznih virov; v točki B se vpiše znesek oziroma ocena doseženega dohodka (pod 1 in 2), pri ostalih dohodkih (pod 3) pa poleg zneska oziro-r ma ocene doseženega dohodka po možnosti tudi kon-' kretne vire (npr. zavarovalnina, premija pri igrah na srečo .. dinarjev); pod C se vpišejo vsi krediti, katerih rok odplačila je daljši od pet let. Pod VI. — v točki A vlagatelj vpiše število družinskih članov na dan vložitve obvestila in družinske člane, ki imajo lastne dohodke; v točki B vlagatelj vpiše vse družinske člane, ki jih je v zadnjih desetih letih vzdrževal ali prispeval sredstva za njihovo vzdrževanje, ne glede na to, če v času obvestila z njim ne živijo več v družinski- skupnosti. SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 536 Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16-119/67) ter 21. in 163. člena statuta, mesta Ljjubljane (Uradni list SRS. št. 14-153/70) je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 52. seji dne 30; maja 1973 sprejel SKLEP o1 javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP-5 — Bežigrad za povečavo obstoječega skladiščnega objekta trgovskega podjetja Na-Ma 1 Predlog spremembe zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP-5 — Bežigrad za povečavo obstoječega skladiščnega objekta trgovskega podjetja Na-Ma. ki ga je izdelal projektivni biro »Investa« pod šifro projekta 298 v aprilu 1973, se v skladu z določi- lom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne. 2 Predlog spremembe zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v prostorih sejne dvorane skupščine občine Ljubljana Bežigrad. Parmova 41/1. ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 4. junija do 3. julija 1973. St. 9/95-73 Ljubljana, dne 30. maja 1973. Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane Marijan Kolarič, dipl. inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE CELJE 537. Skupščina občine Celje je po 47. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/69 in 43/70) in 135. člena statuta občine Celje (Uradni list SRS. št. 2-45/71) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. maja 1973 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Celje za leto 1973 1. člen Bilanca izdatkov in dohodkov proračuna občine za leto 1973. se v razdelku I. izdatki, spremeni v naslednjem: '1. v postavki Glavni namen 01 — Dejavnost šolstva, v razporedni skupini 01-2-2 sredstva za investicije v šolstvu, se znesek 1,110.000 din nadomesti z zneskom »3,250.000 din«. 2. v postavki Glavni namen 14. Negospodarske investicije v razporedni skupini 14-2, se črtata postavki: regulacije -1.000.000.—<• in druge negospodarske investicije »1.000.000,—«. 3. v postavki Glavni namen 19. Nerazporejeni dohodki, v razporedni skupini 19-2-21 se znesek 2.482.450 dinarjev nadomesti z zneskom -2,342.450 din«. 2. člen Te spremembe začnejo veljati naslednji dan po objavi ^ Uradnem listu SRS. Št. 400-10/73-1 Celje, dne 25. maja 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 538. Skupščina občine Celje je na podlagi 1., 4., 16. in in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72) in 135. člena statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 2-45/71) na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. maja 1973 sprejela • ODLOK o dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in odplačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in odplačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72) se za 6. členom vstavi nov 6a člen, ki se glasi: »Zasebnim proizvajalcem vina in žganja se upošteva za potrebe članov gospodinjstva ter za kalo in raztok, količina vina in žganja po naslednjih merilih: — 300 litrov vina letno na člane gospodinjstva, stare nad 16 let; — 10 litrov žganja letno na člane gospodinjstva, stare nad 18 let; — za kalo in raztok pa se prizna pri vinu 10 %>, pri žganju pa 2% od skupne proizvodnje.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 421-7/73-1 Celje, dne 25. maja 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 539. Na podlagi 135. člena statuta skupščine občine Celje in 54. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) je skupščina občine Celje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. maja 1973 sprejela ODLOK o pogojih in kriterijih za podeljevanje varstvenega dodatka kmetom-borcem NOV 1. člen Pravico do varstvenega dodatka v smislu 53. člena zakona o Starostnem zavarovanju kmetov ter medobčinskega sporazuma z dne 14. 2. 1973 imajo kmetje-borci v primeru, če oni sami in njihovi družinski člani nimajo toliko dohodkov, ki bi presegali mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga za vsako leto določi skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. 2. člen Varstveni dodatek je enak razliki med mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov, ki jih za tekoče leto določi skupščina skupnosti pokojninskega N in invalidskega zavarovanja ter seštevkom starostne pokojnine kmeta in deležem dohodkov, ki odpade na kmeta-borca. Varstveni dodatek se zaokroži tako, da se znesek 50 par zaokroži na 1 dinar, znesek pod 50 par pa se zanemari. 3. -člen Za družinskega člana kmeta-borca, katerega redni dohodki vplivajo na pravico do varstvenega dodatka in na višino dodatka, se šteje: zakonec, otroci in starši, ki živijo v skupnem gospodinjstvu na kmetiji s kme-tom-borcem. Delež dohodkov, ki pride na družinskega člana, se dobi tako, da se vsi redni dohodki seštejejo in delijo na kmeta-borca, na prej naštete družinske člane in člane njihovih družin, katere preživljajo oziroma se preživljajo od dohodkov iz kmetije. Dohodki se delijo tudi na prevžitkarje, ostarele ali dela nezmožne sorodnike kmeta-borca in njegovega zakonca, če so brez dohodkov in živijo na kmetiji. 4. člen Za redne dohodke od kmetijske dejavnosti se šteje katastrski dohodek iz prejšnjega leta — povečan dvakrat. Ce je na kmetiji več kmetov-borcev s pravico do starostne ali družinske pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, se vzame katastrski dohodek v nepovečanem znesku. Če je kmet-borec nepokreten in rabi stalno tujo pomoč, če je samohranilec in v primeru, če živi kmet-borec na posestvu IV. skupine katastrskih občim se katastrski dohodek ne upošteva. Za samohranilca velja kmet-borec, ki živi sam oziroma živi z delanezmož-nimi sorodniki, pa tudi sicer nima ožjih družinskih članov, ki bi imeli redne dohodke. Za dela nezmožnega se smatra oseba, ki je stara, nad 60 let, otroci, ki ‘se redno šolajo, vojaški vojni invalidi I. do V. skupine in tiste osebe, ki dokažejo dela nezmožnost z izvidom in mnenjem zdravnika zdravstvene službe. 5. člen Za osebni dohodek iz delovnega razmerja družinskega člana se šteje povprečni mesečni osebni dohodek iz prejšnjega leta, zmanjšan za 67 “/o. Za pokojnino družinskega člana se šteje pokojnina meseca decembra, prejšnjega leta, zmanjšana za, 70 °/o. Za osebni dohodek od samostojne poklicne oziroma gospodarske dejavnosti in za redni dohodek od stavb se šteje dohodek iz prejšnjega leta, ki je bil podlaga za odmero davka. 6. člen , Med redne dohodke se ne štejejo invalidski prejemki po zakonu o vojaških vojnih invalidih, otroški dodatek, dodatek za nego in tujo pomoč ter invalidnina po predpisih o invalidskem zavarovanju, prejemki iz naslova odlikovanj, nagrada učencev v gospodarstvu, štipendije in socialna podpora. 7. člen Novi redni dohodki v gospodinjstvu vplivajo od prvega dne naslednjega meseca, po nastanku, izguba rednih dohodkov pa od prvega dne naslednjega mese- ca, ko je upravičenec sporočil spremembo organu prve stopnje. Na enak način se upošteva tudi sprememba v številu članov gospodinjstva. 8. člen Kmetu - borcu, ki prejema varstveni dodatek, se lahko dodeli občasna družbena pomoč po pogojih pravilnika o kriterijih in merilih za določanje obsega in višine posamezne oblike družbene pomoči za udeležence NOB in njihove družinske člane. 9. člen Za izvrševanje tega odloka ter določb 68. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov - borcev je pristojna občinska komisija za vprašanje borcev in invalidov NOB. O pravicah, ki gredo kmetom - borcem po tem odloku, odloči pristojna komisija z odločbo po predhodnem mnenju občinske organizacije ZB NOV. Zoper Odločbo, izdano po prejšnjem odstavku, je dovoljena pritožba na republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo SRS. 10. člen Finančna sredstva za kritje izdatkov iz naslova varstvenega dodatka kmetom - borcem zagotavlja do polovice višine občina v letnem proračunu. Varstveni dodatek izplačuje podružnica skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Ljubljani, skupno s starostno pokojnino. 11. člen Priznavalnina, izplačana kmetu - borcu, od 1. I. 1973 se poračuna z zneskom varstvenega dodatka od dneva, ko mu je ta priznana. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 191-3/73-1 Celje, dne 25. maja 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 540. Skupščina občine Celje je po 53. in 101. členu zakona o narodni obrambi (Uradni list SF'RJ. št. 8-83/69). 32., 72. in 98 členu zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS. št. 28-180/71) in 135. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS. št. 2-45/71). na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. maja 1973 sprejela ODLOK o ustanovitvi štabov in enot civilne zaščite v občini Celje I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred naravnimi in drugimi hudimi nesre- čami ter vojnimi akcijami in za izvajanje zaščitnih ukrepov ob neposredni nevarnosti vojne se v občini ustanovijo štabi in enote civilne zaščite. 2. člen Pri reševanju ljudi in premoženja ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v vojni, štabi in enote civilne zaščite krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela medsebojno sodelujejo v skladu z načrti civilne zaščite. Kadar je prizadeto večje število ljudi ter premoženje v večjem obsegu in sodeluje pri reševanju več enot civilne zaščite, vodi- in usmerja akcije občinski štab civilne zaščite. II. ENOTE CIVILNE ZAŠČITE 3. člen , Za varstvo ip'reševanje prebivalstva in materialnih dobrin morajo ustanoviti splošne enote civilne zaščite vse krajevne skupnosti in organizacije združenega dela, ki zaposlujejo nad sto delavcev. Organizacije združenega dela, ki zaposlujejo manj kot sto delavcev, morajo ustanoviti najmanj eno gasil-sko-tehnično enoto, eno sanitetno ekipo in eno ekipo za red in varnost. 4. člen Za skupne potrebe v občini ustanovijo specializirane enote in službe naslednje organizacije združenega dela: 1. Ingrad — industrijsko gradbeno podjetje Celje — tehnično reševalno enoto za reševanje iz ruševin 2. Komunalno podjetje Ceste - kanalizacija Celje — tehnično enoto za vzdrževanje in popravilo kanalizacije in lokalnih cest 3. Plinarna - vodovod Celje — tehnično enoto za preskrbo z vodo in plini ter vzdrževanje in popravilo vodovodnih in plinovodnih naprav 4. Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Celje — gasilsko tehnično enoto za reševanje iz višjih stavb in gašenje večjih požarov 5. Komunalno podjetje Javne naprave Celje — tehnično enoto za vzdrževanje snage 6. Pogrebno podjetje Celje — enoto za . pokop mrtvih in zakop poginjenih živali 7. Splošna vodna skupnost ‘‘Savinja- NIVO Celje — enoto za vzdrževanje vodno-gospodarskih objektov f 8. Zdravstveni dom Celje — sanitetno enoto 9. Podjetje za PTT promet Celje — tehnično enoto za vzdrževanje PTT naprav 10. Elektro Celje poslovna enota Celje — tehnično enoto za »vzdrževanje in popravilo elektro omrežja 11. Veterinarska postaja Celje — službo za veterinarsko pomoč poškodovani živini 12. Cinkarna metalurško-kemičrta industrija Celje — enoto za radiološko, kemično in biološko zaščito 13 Tovarna tehtnic Libela Celje , — ekipo varilcev 14. Klima — industrija aerotermičnih naprav Celje — ekipo varilcev 15. EMO Celje — ekipo varilcev 16. Skupščina občine Celje — službo za opazovanje, obveščanje in alarmiranje Specializirane enote in službe civilne zaščite vodi in usmerja pri reševanju občinski štab civilne zaščite. 5. člen Kadar gre za nesrečo večjega obsega in če tako odloči občinski štab civilne zaščite, se lahko nekatere specializirane enote in službe, za doseganje večjih učinkov pri reševanju, združijo v združeni pdred civilne zaščite. 6. člen Za vodenje in neposredno opravljanje zadev civilne zaščite ustanovijo krajevne skupnosti in organizacije združenega dela štabe za civilno zaščito. y 7. člen Naloge štabov civilne zaščite v krajevni skupnosti in organizaciji združenega dela so zlasti: — proučuje vprašanje civilne zaščite in daje predloge, samoupravnim organom; — izdela in predloži v potrditev samoupravnim organom načrt ukrepov civilne zaščite; — izvaja ukrepe, ki nej bi preprečili in omilili posledice naravnih in drugih hudih nesreč ter vojnih razdejanj; — organizira in neposredno vodi vse reševalne in druge akcije; — skrbi za opremljenost, usposobljenost in izurjenost enot civilne zaščite; — poroča občinskemu štabu civilne zaščite in drugim organom o obsegu katastrofe in storjenih ukrepih; — izvaja vse druge ukrepe po nalogu pristojnih organov. 8. člen Svet občinske skupščine za narodno obrambo, določi v skladu z občinskim načrtom civilne zaščite, minimalni številčni kadrovski in materialni sestav specializiranih enot in služb civilne zaščite. Upravni organ občinske skupščine, pristojen za zadeve narodne obrambe, razporedi, po določbi iz prejšnjega odstavka in v soglasju z organizacijami združenega dela. kadre in materialna sredstva v specializirane enote in službe civilne zaščite. 9. člen Na ožjem mestnem območju, primestnih naseljih in v naseljih Store, Vojnik ter Dobrna, ustanovijo enote civilne zaščite za lastne potrebe tudi stanovanjske hiše, ki imajo deset ali več stanovanj ter skupine treh ali več hiš z manj kot desetimi stanovanji. 10. člen Enotfe civilne zaščite iz 9. člena tega odloka ustanovi, usposobi in opremi organizacija združenega dela, ki upravlja s temi stavbami. 11. člen Organizacije združenega dela iz 3. člena tega odloka same razporejajo pripadnike V enote civilne za- ščite s tem, da predhodno pridobijo soglasje občinskega upravnega organa, pristojnega za narodno obrambo. Pripadnike enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih razporeja občinski upravni organ, pristojen za narodno obrambo, v soglasju s svetom krajevne skupnosti in odborom za splošni ljudski odpor. 12. člen Enote civilne zaščite organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti so dolžne sodelovati pri reševanju ljudi in premoženja tudi izven svojih območij, če tako odredi občinski štab civilne zaščite. 13. člen Pooblaščajo se svet občinske skupščine za narodno obrambo, občipski štab civilne zaščite in občinski upravni organ, pristojen za narodno obrambo, da dajejo organizacijam združenega dela in krajevnim skupnostim, za opravljanje zadev civilne zaščite, obvezne smernice in navodila. 14. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati tiste določbe odloka o ustanovitvi enot in služb teritorialne obrambe in civilne zaščite na območju občine Celje (Uradni vestnik Celje. št. 3-24/70), ki se nanašajo na zadeve civilne jsaščite. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 8-1/73-1 Celje, dne 25. maja 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 541. Po 110. členu zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ, št. 8/69) in 135. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS. št. 2-45/71) je skupščina občine Celje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. maja 1973 sprejela ODLOK o izgradnji in vzdrževanju zaklonišč v občini Celje 1. člen Da bi v vojnem času zaščitili prebivalce in materialne dobrine v občini Celje pred vojnimi akcijami, morajo občani in organizacije združenega dela graditi in vzdrževati zaklonišča ali druge za te namene primerne dbjekte v skladu z zakonskimi predpisi in tem odlokom. 2. člen Zaklonišče je gradbeni objekt v zgradbi ali izven nje, ki je ustrezno urejen in opremljen. Drugi primerni objekti v smislu prvega člena tega odloka, ki se lahko uporabljajo kot zaklonišča, so tudi kletni prostori, razni korpunalni in naravni objekti ter rovna zaklonišča, ki so ustrezno opremljena. "S. člen Zaklonišča so javna, zaklonišča v uporabi organizacije združenega dela ter hišna zaklonišča. Javno zaklonišče je namenjeno občanom, ki so v času nevarnosti v bližini zaklonišča. Zaklonišča v uporabi organizacije združenega dela so namenjena zlasti za zaščito delavcev te organizacije. Hišna zaklonišča so namenjena zlasti za zaščito prebivalcev določene hiše ali skupine hiš oziroma stanovanjskih objektov. 4. člen Javna zaklonišča in druge primerne objekte, ki jih je mogoče uporabiti kot zaklonišča v smislu 1. člena tega odloka, gradi in vzdržuje občina Celje. Hišna zaklonišča in zaklonišča organizacij združenega dela so dolžni graditi investitorji stanovanjskih oziroma poslovnih zgradb, vzdrževati pa so jih dolžne organizacije, ki te objekte upravljajo. 5. člen Zazidalni načrt za posamezno stanovanjsko ali poslovno sosesko mora predvideti lokacije za gradnjo javnih ali hišnih zaklonišč. 6. člen Zazidalne načrte, ki so bili sprejeti pred uveljavitvijo tega odloka je treba dopolniti v smislu 5. člena tega odloka v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka. 7. člen Zaklonišča vseh vrst morajo biti zgrajena v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za zgraditev zaklonišč za osnovno zaščito prebivalstva. 8. člen Organizacije združenega dela, ki nimajo zgrajenih primernih zaklonišč, so dolžne zgraditi le te v obstoječih objektih. Ce to ni mogoče, morajo prispevati sredstva za izgradnjo javnih zaklonišč, ki so lahko tudi dvonamenski objekti, v višini 1 "/o zakupnine oziroma najemnine za ta poslovni prostor, če je. oziroma, če bi bila ta izračunana po osvojenih kriterijih Stanovanjskega podjetja Celje. Ali si organizacije združenega dela zgrade svoja zaklonišča ali pa prispevajo sredstva za javna zaklonišča v smislu prejšnjega odstavka tega člena, odloči na osnovi sprejetega razvojnega načrta obrambnih priprav konkretne organizacije združenega dela upravni organ skupščine občine Celje, ki je pristojen za narodno obrambo. Upravni organ skupščine občine Celje, pristojen za narodno obrambo opravlja tudi vse strokovne zadeve v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem zaklonišč ter drugih objektov, ki se v smislu tega odloka lahko uporabljajo za zaklonišča. 9. ^člen Investitorji novih stanovanjskih ali poslovnih objektov kot tudi investitorji večjih adaptacij, s katerimi se povečujejo koristne stanovanjske ali poslovne površine, so dolžni zgraditi zaklonišča v objektu oziroma v njegovi neposredni bližini ali pa po predhodni odobritvi organa iz 8. člena tega odloka, plačati v občinski sklad za gradnjo zaklonišč odgovarjajoča denarna sredstva v smislu 20. člena tega odloka. Odločitev občinskega organa pristojnega za narodno obrambo v smislu prvega odstavka tega čleda, mora biti v skladu z zazidalnim načrtom, ki je sprejet za predel, kjer se naj bi vršila gradnja. 10. člen Pri gradnji novih stanovanjskih objektov je potrebno predvideti zaklonišča za najmanj 50 0/o stanovalcev v konkretnem objektu. Število stanovalcev v posameznem objektu se ugotovi tako, da se na vsakih 25 m2 stanovanjske površine predvidi en stanovalec. Javna zaklonišča v stanovanjski soseski, ki jih je mogoče v smislu 3. člena tega odloka smatrati tudi kot hišna zaklonišča, morajo biti zgrajena za takšno število prebivalcev, ki jih za konkretni stanovanjski predel predvideva zazidalni načrt. 11. člen Največja dopustna razdalja med stanovanjem in zakloniščem je 200 m. Navpična pot med stanovanjem in izhodom proti zaklonišču naj bi bila dvojna. 12. člen Za svoje delavce oziroma obiskovalce so organizacije združenega dela dolžne zgraditi zaklonišča, in sicer: — organizacije združenega dela in organi, ki delajo v eni izmeni za vse zaposlene — organizacije združenega dela in organi, ki delajo v več izmenah za število zaposlenih v največji delovni' izmeni — kulturno prosvetne organizacije v zgradbah, kjer se zbira večje število ljudi najmanj za SO"/« število sedežev in za vse zaposlene v teh organizacijah — v hotelih in drugih turističnih objektih najmanj za 50 »/o celotnega števila ležišč in za število zaposlenih v največji delovni organizaciji — v zgradbah s trgovskimi lokali za polno število zaposlenih in za kupce računajoč pri tem za dvakratno Število zaposlenih — v zgradbah z gostinskimi lokali najmanj za 50 °/c Števila sedežev v lokalu in za število zaposlenih v največji delovni izmeni — v šolskih in vzgojno-varstvenih zavodih za vse varovance, učence, dijake in študente in za število zaposlenih v eni delovni izmeni — v zdravstvenih zavodih v skladu z vojno nalogo in tako. da se oddelek za prvo pomoč, oddelek za transfuzijo in kirurški oddelek razporedijo v zaščitnih Prostorih — na železniških in avtobusnih postajah za enourno poprečno število potnikov na postaji in za število zaposlenih v največji delovni izmeni. 13. člen Organizacije združenega dela je mogoče oprostiti izgradnje zaklonišča, če je mogoče nuditi zaščito delavcem in drugim iz teh organizacij v javnih zakloniščih, ki so oddaljena od objekta največ v razdaljah iz 11. člena tega odloka, pri tem pa so organizacije združenega dela dolžne plačati v občinski sklad za gradnjo zaklonišč prispevek za izgradnjo javnih zaklonišč v smislu tega odloka. 14. člen Glede na stopnjo ogroženosti delimo območje občine Celje na naslednje cone: — prva cona je območje, ki ga zajema urbanistični načrt Celja v premeru 1 km, računajoč, da je središče pri hotelu Celeia — druga cona je območje, ki ga zajema urbanistični načrt Celja in ki ga zajema krožni kilometrski pas, merjen od zunanje meje prve cone — tretja cona je območje mesta, ki ga zajema urbanistični načrt Celja in ki ga zajema krožni 500 m pas, merjen od zunanje meje druge cone — četrta cona je vse ostalo območje celjske občine. Območja iz prejšnjih alinej prvega odstavka tega člena ponazarja grafični prikaz v merilu 1 :5000, ki ga je izdelala Geodetska uprava skupščine občine Celje pod št. 0-1/950-73. Grafični prikaz je sestavni del tega odloka. 15. člen Pri gradnji zaklonišč je treba glede na cone upoštevati naslednje odpornostne stopnje: — prva cona najmanj 2 atmosferi nadpritiska — druga cona najmanj 1 atmosfero nadpritiska — tretja in četrta cona najmanj 0,36 atmosfere nadpritiska. > 16. člen Drugi primerni objekti v smislu 1. člena tega odloka, ki jih je mogoče uporabljati kot zaklonišča, so: — podhodi za pešce — javni podzemni parkirni prostori — javne garaže — cestni podzemni predori — podzemni del železniških postaj in postaj mestnega javnega prometa — raziti drugi podobni komunalni objekti. 17. 'člen ' i Ce zazidalni načrti za posamezna območja predvidevajo, da se objekti iz 16. člena tega odloka lahko uporabljajo kot zaklonišča, ali če to zahteva oddelek za narodno obrambo skupščine občine Celje, je te objekte investitor dolžan prilagoditi in opremiti za zaklonišča. Dodatne stroške prilagoditve in opreme v prejšnjem členu naštetih objektov ali tudi eventualne povečave teh objektov zaradi dvonamenske uporabe (tudi za zaklonišča), trpi sklad za gradnjo zaklonišč občine Celje. , 18. člen Zaklonišča morajo biti redno vzdrževana. Kako je treba zaklonišča vzdrževati in držati v njih red, predpiše s posebnim navodilom upravni organ za narodno obrambo skupščine občine Celje. Stroški vzdrževanja hišnih zaklonišč bremene stanarine v smislu odloka, ki ureja delitev sredstev stanarin za tekoče in investicijsko vzdrževanje skupnih prostorov. 19. člen Za gradnjo, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč ima sklad za financiranje zadev narodne obrambe poseben račun za izgradnjo zaklonišč v občini Celje v okviru že obstoječega sklada. 20. člen Investitorji novih zgradb, ki v smislu 9. člena tega odloka ne bodo gradili zaklonišč, so dolžni vplačati v sklad prispevek v višini 2 Vo od investicijske vrednosti novega objekta, brez opreme. Akontacijo prispevka iz prvega odstavka tega člena v višini 50°/o so dolžni plačati investitorji pred izdajo gradbenega dovoljenja. Dokončni znesek v smislu prvega odstavka tega člena plačajo investitorji ob tehničnem prevzemu objekta. 21. člen sklad za Izgradnjo zaklonišč občine Celje vplačujejo trimesečno 1 °/o od celotne stanarine ali najemnine tudi lastniki stanovanjskih zgradb ali delov zgradb ter organizacije za upravljanje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Prispevka iz prvega odstavka tega člena so oproščeni tisti, ki so že plačali prispevek iz 20. člena tega odloka v sklad in tisti, ki imajo že zgrajena in opremljena zaklonišča v skladu s tem odlokom. Odločbe o obremenitvi po tem členu izda za stanovanjske zadeve pristojen upravni organ skupščine občine Celje. Glede odmere, pobiranja in izterjave prispevka po tem členu veljajo predpisi, ki veljajo za pobiranje in izterjavo prispevkov in davkov občanov. Za zbiranje sredstev sklada je pristojna davčna uprava skupščine občine Celje. 22. člen Zaklonišča je mogoče v mirnem času uporabljati tudi za druge namene, vendar samo pod pogoji: — da se v njih ne opravijo nikakršne spremembe, ki bi lahko vplivale na zmanjšanje zaščitne moči in na spremembo osnovnega namena, — da se v njih ne uskladiščijo razne vnetljive in druge strupene snovi. 23. člen Najemno pogodbo o odčlaji zaklonišč sme upravljavec zaklonišča skleniti potem, ko dobi soglasje občinskega upravnega organa za narodno obrambo. Najemne pogodbe morajo biti takšne, da je v primeru neposredne vojne nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega stanja le-te mogoče takoj razveljaviti in zaklonišča najkasneje v roku 12 ur izprazniti in usposobiti. 24. člen Dohodki, dobljeni z oddajo zaklonišč v najem, morajo biti uporabljeni za vzdrževanje in urejanje zaklonišč ali za gradnjo javnih zaklonišč. Dohodki, dobljeni z oddajo javnih zaklonišč, se zbirajo v sklad za gradnjo zaklonišč. 25. člen Z denarno kaznijo do 3000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, ki gradi zaklonišče v- nasprotju z 12. in 15. členom tega odloka, ki odda v najem zaklonišče v nasprotju z določili 22. in 23. člena tega odloka. Za prekrške iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko kaznuje z denarno kaznijo do 300 dinarjev tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela. 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-5/72-1 * Celje, dne 25. maja 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 542. Po 46. členu zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 3-5/73) in 155. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 2-45/71) je skupščina občine Celje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. maja 1973 izdala ODLOK o dopolnitvi odloka o ustanovitvi komisije za ugotavljanje izvora premoženja 1. člen V odloku o ustanovitvi komisije za ugotavljanje izvora premoženja, ki je objavljen v Uradnem listu SRS. št. 18-435/72, se v 1. členu za drugim odstavkom dostavi še stavek, ki glasi: »Predsednik in člani komisije imajo namestnika.« 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. . Št. 021-19/1973. Celje, dne 25. maja 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 543. Po 64. členu zakona o organih za notranje zadeve (Uradni list SRS, št. 47-359/72) in 135. in 181. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 2-45/71) je skupščina občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 25. maja 1973 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskih upravnih organih občine Celje 1. člen V odloku o občinskih upravnih organih občine Celje (Uradni vestnik Celje, št. 24-274/68 in 24-278/70) se 15. členu doda naslednje besedilo: »V uradu tajnika se opravljajo zadeve invalidov in borcev NOB; splošna pisarniška služba sprejemanje vlog strank, katerim daje pri sestavljanju ustrezna pojasnila in informacije o pristojnosti in delu občinskih upravnih organov. Urad tajnika je pristojen za odločanje v upravnih stvareh, za katere s predpisi ni določeno, kateri občinski upravni organ je stvarno pristojen za odločanje v posamezni upravni stvari.« 2. člen 16. člen odloka o občinskih upravnih organih se spremeni in glasi: »Oddelek za splošne zadeve opravlja upravne zadeve Iz občinske pristojnosti v zyezi z izvrševanjem zakonov in drugih predpisov o združevanju občanov, javnih shodih in prireditvah, posesti in nošenju orožja in streliva, varstvu pred požarom, državljanstvu, potnih llstihah za prehod čez državno mejo, prebivanju tujcev, osebni izkaznici, matičnih knjigah, osebnih imenih, prijavljanju bivališča in prebivališča, varnosti cestnega prometa in druge upravne zadeve, ki so dane v pristojnost organom za notranje zadeve,.« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listii SRS. St. 021-23/1973 Celje, dne 25! maja 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE 544. Na podlagi 102. in 199. člena statuta občine Grosuplje (Glasnik, št. 22/69), je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. maja 1973 sprejela ODLOK o spremembi statuta občine Grosuplje 1. člen V 160. členu statuta občine' Grosuplje (Glasnik, St. 22/69) se prvi odstavek spremeni tako, da se črtajo naslednje besede: -odsek za obče upravne zadeve« in namesto teh vstavi besedilo -oddelek za notranje zadeve«, -odsek za narodno obrambo« in namesto teh vstavi besedilo -oddelek za narodno obrambo« in -uprava za izmero in kataster« in namesto teh vstavi besedilo -geodetska uprava«. 2. člen V skladu z določilom 1. člena tega odloka se spre-nieni statut občine Grosuplje še v naslednjih členih: — v 165. členu se črta besedilo »odsek za obče upravne zadeve« in nadomesti z besedilom »oddelek za notranje zadeve«, — v 166. členu se črta besedilo »odsek za narodno obrambo« in namesto tega vstavi »oddelek za narodne obrambo«, — v 167. členu se črta besedilo »uprava za izmero in kataster« in namesto tega vstavi »geodetska uprava« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi da po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 011-3/73 Grosuplje, dne 30. maja 1973. Predsednik skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 545. Na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 101. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. maja 1973 sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt severnega dela Adamičeve ‘ceste v Grosupljem, izdelan od Urbanističnega zavoda -Projektivni atelje« Ljubljana, Kersnikova 9. 2. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri upravnem organu, pristojnem za urbanizem. 3. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom obravnava občinska skupščina po istem postopku, ki je predpisan za sprejem (10. do 13. člen zakona o urbanističnem planiranju). Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve lahko dovoli manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta glede posameznih objektov in komunalnih naprav (15. člen zakona o urbanističnem planiranju). 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega zazidalnega načrta opravlja občinska urbanistična inšpekcija. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-7/67 Grosuplje, dne 30. maja 1973. . Predsednik skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE 546. Na podlagi določb resolucije Skupščine SR Slovenije o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 46/71) so organizacije združenega dela, ki imajo sedež v občini Mozirje, skupščina občine, občinski sindikalni svet, komite občinske konference ZKS, občinska konferenca SZDL, občinska konferenca ZMS, občinski odbor ZZB NOV, upravni odbor sklada za financiranje šolanja, skupščina temeljne izobraževalne skupnosti, zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Mozirje ter skupščina komunalne skupnosti za zaposlovanje Velenje sprejele DRUŽBENI DOGOVOR o enotnih osnovah kadrovske politike v občini Mozirje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Na osnovi resolucije o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji, ciljev in predpostavk družbenega plana in razvoja občine Mozirje, v obdobju 1971—1975 ter stališč in zaključkov, ki so jih v kadrovski problematiki sprejele družbenopolitične organizacije, bodo podpisniki tega družbenega dogovora vsa temeljna vprašanja s področja kadrovske politike urejali v organizacijah in skupnostih tako, kot to določa družbeni dogovor, h kateremu pristopajo. 2. člen < Namen družbenega dogovarjanja je uveljavljanje kadrovske politike kot neločljivega sestavnega dela samoupravne poslovne politike in ustvarjanje takšnih družbenih razmer, ki bodo omogočale vsestranski razvoj delovnih in umskih sposobnosti delovnih ljudi, še zlasti mladih. Razmer, ki bodo zagotavljale vsakomur ustrezno delovno mesto po njegovih sposobnostih in znanju, ki bodo omogočale uveljavljanje svobodne, odgovorne in kulturno osveščene ter ustvarjalne osebnosti, ter njenih socialističnih in moralno političnih vrednot. II. OSNOVE KADROVSKE POLITIKE 3. člen Organizacije združenega dela — podpisnice tega dogovora bodo do 15. maja 1973 izdelale in sprejele srednjeročne programe kadrovske politike na osnovi lastnih razvojnih programov in osnovnih ciljev in predpostavk družbenega plana razvoja občine Mozirje za obdobje 1971—1975 ter obvez, ki izhajajo iz resolucije o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji. 4. člen Organizacije združenega dela bodo do roka iz prejšnjega člena izdelale oziroma prilagodile svoje samoupravne akte zahtevam srednjeročnega programa kadrovske politike. 5. člen Za odpravo razlik med zahtevano in dejansko izobrazbo oz. kvalifikacijo zaposlenih, bodo organizacije združenega dela: a) racionalnejše opredelile tista delovna mesta, za katera se zahteva višja ali visoka izobrazba ter zagotovile optimalnejše angažiranje strokovnjakov. b) na nezasedena delovna mesta sprejemale delavce z zahtevano izobrazbo oz. kvalifikacijo, c) omogočile vsem delavcem, da v 5 letih pridobijo manjkajočo izobrazbo oz. kvalifikacijo, ki se zahteva po ustreznem splošnem aktu in po določenem postopku, č) delavce, ki v prej omenjenem roku ne bodo pridobili predpisane izobrazbe oz. kvalifikacije, bodo organizacije združenega dela razporedile na drugo delovno mesto glede na njihovo izobrazbo. Tiste delavce, ki sedaj in tudi po tem roku ne bodo izpolnjevali zahtev delovnih mest, nanašajočih se na stopnjo in vrsto izobrazbe oz. kvalifikacije, pa imajo na dan uveljavitve tega dogovora 20 ali več delovnih let in uspešno opravljajo zaupano jim delo. lahko organizacije združenega dela na osnovi sklepa samoupravnega organa zadržijo na delovnih mestih, ki jih zasedajo, če zakon temu ne nasprotuje, d) organizacije združenega dela bodo delavcem, ki jih bodo napotile na strokovno izpopolnjevanje ali izobraževanje, zagotovile plačilo celotnih stroškov šolnine. povračilo prevoznih stroškov, najmanj 80 °/o kalkula-tivne postavke OD delovnega mesta, ki ga je zasedal pred odhodom na šolanje za čas odobrene odsotnosti zaradi študija. Za opravljanje izpitov bodo odobrile najmanj na- slednje število dni dopusta: — za vsak izpit iz predmeta na srednji šoli 1 dan — za vsak izpit iz predmeta na višji, visoki šoli in III. stop. 2 dni — za opravljanje strokovnega izpita , 7 dni — za zaključni izpit na srednji šoli 10 dni — za diplomo na višji šoli 15 dni — za diplomo na visoki šoli 20 dni — za postdiplomski študij III. stopnje 30 dni. Kolikor je po statutu šole neobhodno za opravljanje izpitov in vaj, da je učenec oziroma študent na šoli, se odobri v tem primeru delavcu toliko dni študijskega dopusta, kolikor dni za tak primer določa statut šole. 6. člen Podpisniki bodo vsako leto vlagali v izobraževanje novih kadrov in usposabljanje že zaposlenih svoja sredstva v skladu s programom kadrovske politike najmanj tolikšna, kot to določajo samoupravni sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov grupacije, kateri podpisniki pripadajo. 7. člen Ob preusmeritvi proizvodnje ali dejavnosti bodo organizacije združenega dela financirale prekvalifikacijo iz finančnih sredstev, ki so za preusmeritev predvidena. 8. člen Delovnim invalidom, ki so postali invalidi zaradi nesreče pri delu ali zaradi poklicnega obolenja, bodo organizacije združenega dela omogočile zaposlitev na ustreznem delovnem mestu in jih za to delovno mesto tudi usposobile. Pri razporejanju na delovno mesto bodo upoštevale mnenje strokovnjakov s področja medicin^ in psihologije dela. 9. člen S programom družbenoekonomskega izobraževanja, pri čigar snovanju in sprejemanju obvezno sodelujejo družbenopolitične organizacije v organizacijah združenega dela, bodo podpisnice dogovora sistematično izvajale skrb za družbenoekonomsko izobraževanje vseh delavcev, posebno pa še delavcev, ki so na novo sprejeti. za strokovne kadre, za vodilne in vodstvene kadre in člane novoizvoljenih samoupravnih organov in organov družbenopolitičnih organizacij. 10. člen Podpisnice dogovora bodo zaposlene, ki nimajo dokončane osnovne šole, spodbujale in jim omogočale, da to šolo dokončajo. III. STIPENDIJE IN PRIPRAVNIŠTVO 11. člen Upravni odbor sklada za financiranje šolanja v občini Mozirje bo svojo programsko politiko zasnoval na kadrovskih programih organizacij združenega dela in interesnih skupnosti. 12. člen Podpisnice dogovora bodo v skladu z veljavnimi predpisi o sprejemanju pripravnikov sistemizirale’ najmanj 10 “/o pripravniških mest, računano od skupnega števila sistemiziranih delavcev z visoko, višjo in srednjo strokovno izobrazbo. V organizacijah združenega dela, kjer je takšnih delovnih mest manj kot 10, pa najmanj 1 'pripravniško mesto. 13. člen Podpisnice se zavezujejo, da bodo vprašanja funkcionalnega usposabljanja pripravnikov uredile z ustreznimi programi, določile pripravnikom mentorje ter v programih določile pravice in obveznosti mentorjev in pripravnikov. 14. člen V aktih o sistemizaciji bodo podpisnice dogovora določile pripravniški staž. ki oe obvezen za vse, ki po končanem šolanju, odnosno ob prehodu iz ene v drugo organizacijo združenega dela. če še niso pripravniškega staža zaključili. Pripravniški staž traja najmanj 6 mesecev in največ 2 leti oz. 5 let v šolstvu. IV. ZAPOSLOVANJE NOVIH DELAVCEV 15. člen Pri vključevanju novih delavcev se podpisnice zavezujejo. da bodo ob objavljanju ali razpisovanju proštih delovnih, mest upoštevale pogoje, ki se zahtevajo po aktu o sistemizaciji delovnih mest. 16. člen Odgovorni delavci kadrovskih služb y tistih organizacijah združenega dela, ki v svojem sestavu nimajo strokovnih delavcev za poklicno usmerjanje, bodo ob izboru novih delavcev in pri sestavljanju predlogov za sprejem sodelovali s strokovno službo Komunalnega zavoda za zaposlovanje v pogledu ugotavljanja in izpolnjevanja potrebnih psihofizičnih sposobnosti. 17. člen Iskalce zaposlitve, ki se pismeno ali ustno obračajo na organizacije združenega dela zaradi zaposlitve, bodo kadrovski delavci napotili na Komunalni zavod za zaposlovanje zaradi prijave in posredovanja zaposlitve. 18. člen Pri zaposlovanju delavcev bodo podpisnice dogovora, v primeru, ko imajo vsi kandidati enake pogoje in kvalitete, upoštevale praviloma naslednji vrstni red: — samohranilcem družine in materam samohranilkam, — samskim in nezaposlenim brez družine, — mladini staršev, ki imajo minimalne dohodke, — mladini iz številnejših kmečkih družini — poročenim, katerih zakonec je že zaposlen. Te kriterije bodo praviloma organizacije združenega dela uporabljale v obratnem vrstnem redu. kadar bi šlo za eventualno zmanjšanje obsega zaposlenosti. V. VODILNI KADRI IN PONOVNI IZBOR 19. člen Pri vključevanju novih kadrov na vodilna in vodstvena delovna mesta bodo podpisnice dogovora med pogoje za zasedbo teh delovnih mest vključile poleg ostalega tudi družbenopolitične in moralno-etične norme: — da na ta delovna mesta ne morejo biti sprejete osebe, ki so bile kaznovane zaradi nepravilnosti in obnašanja v zvezi z delom na svojem delovnem mestu, — ki so s slabim vodenjem pripeljali delovno organizacijo v stanje stagnacije ali nazadovanja, — ki izražajo negativne odnose do samoupravljanja, do sožitja v skupnosti bratskih narodov, — osebe, ki so zaradi slabih odnosov morale zapustiti dosedanjo delovno organizacijo. 20. člen Za zasedbo vodstvenih oz. vodilnih delovnih mest bodo podpisnice predpisale v svojih samoupravnih aktih najmanj srednjo strokovno izobrazbo in še to le v primeru, ko organizacija dela in poslovanja v organizaciji združenega dela to dovoljuje. 21. člen Pri ponovnem izboru vseh vodilnih delavcev bodo podpisnice dogovora jemale v obzir uspešnost poslovanja organizacije združenega dela v minuli mandatni dobi, ki se izraža v ustvarjenem dohodku, v uresničevanju razvojnega programa, v uspešnosti iskanja perspektiv ekonomskega in poslovnega napredka, v razvoju samoupravnih odnosov, izboljšanju kadrovske strukture, dvigu življenjske ravni zaposlenih, v medsebojnih odnosih itd. Uspešnost dela vodilnih delavcev bodo podpisnice preverjale tudi ob obravnavanju poslovnega poročila in zaključnega računa ob zaključku poslovnega leta. V primeru, ko ugotovijo neuspešno delo posameznega vodilnega delavca, morajo samoupravni organi sklepati o zaupnici. VI. KADROVSKE SLUŽBE 22. člen Podpisnice tega dogovora bodo zagotovile, da zasedajo zlasti vodilna in odgovorna delovna mesta v kadrovskih službah takšni delavci, ki bodo sposobni delati na snovanju in realizaciji samoupravne kadrovske politike ter na izvajanju določb tega dogovora. Podpisnice dogovora, ki imajo manjše število zaposlenih, bodo zagotovile izvajanje določb tega dogovora tako, da bodo za kadrovsko delo zadolžile ustrezno usposobljenega delavca in bo ta, za delo na tem področju odgovoren pristojnemu samoupravnemu organu. VII. MIGRACIJA DELAVCEV 23. člen , Pogoji migracije bodo v samoupravnih aktih organizacije združenega dela predpisani tako, da ti ne bodo v škodo drugim podpisnicam dogovora, da bodo pri tem spoštovane določbe o prenehanju delovnih razmerij. Podpisnice dogovora ne bodo omogočale zaposlitve kadrom v primeru samovoljne zapustitve dela, preden ne bodo povrnjeni stroški organizaciji združenega dela, iz katere delavec migrira, ki jih je imela za to, da je delavca pridobila. VIII. DOLŽNOSTI PODPISNIC DRUŽBENEGA DOGOVORA 24. člen Skupščina občine Mozirje bo spremljala izvrševanje tega družbenega dogovora in sodelovala pri uresničevanju začrtane kadrovske politike. Dajala bo pobude za spreminjanje in posodobljenje dogovarjanja na tem področju in za izvajanje čim enotnejše kadrovske politike. Najmanj enkrat na leto bo na svoji seji obravnavala stanje kadrov in sprejela z razvojnimi cilji usklajene odločitve in priporočila na tem področju. 25. člen Sindikati si bodo zlasti prizadevali: — da v skladu z dolgoročnimi cilji uresničujejo tako izobraževalno aktivnost, ki bo zagotavljala vsem članom usposobljenost za uspešno delo in samoupravljanje, — da bodo samoupravni organi zagotavljali potrebna Sredstva za štipendiranje in kreditiranje ter za dodatno in stalno izobraževanje delavcev na delu, — da bodo pri kadrovanju v organe upravljanja in na vodstvena delovna mesta skrbeli, da bodo na ta mesta prišli delavci,. ki imajo ustrezne strokovne in družbenopolitične kvalifikacije^ Tudi sindikati bodo vodili skrb za uresničevanje družbenega dogovora in enkrat letno obravnavali kadrovsko problematiko. Svoje članstvo bodo seznanjali s svojimi ugotovitvami in stališči. 26. Člen Ostale zainteresirane samoupravne skupnosti in organizacije bodo svoje delovanje usmerile tako, da bodo organizacijam združenega dela čimbolj pomagale pri uresničevanju njihovih kadrovskih programov. 27. člen Organizacije združenega dela, zavodi in druge ustanove, bodo zagotovile, da se obveznosti iz tega družbenega dogovora ustrezno vnesejo v samoupravne akte v petih mesecih po podpisu tega dogovora. 28. člen Organizacije združenega dela bodo določile posebne samoupravne organe, ki bodo zagotavljali sistematično obravnavanje in spremljanje kadrovske politike in njeno skladnost z razvojnimi programi. 29. Člen Podpisnice družbenega dogovora se sporazumejo, da komisija za pripravo družbenega dogovora po njegovi uveljavitvi nadaljuje delo kot skupna komisija podpisnic. Skupna komisija ima predvsem naslednje naloge: — spremlja izvrševanje družbenega dogovora in v ta namen lahko od podpisnic zahteva potrebne podatke, Obvešča Občinsko skupščino o izvrševanju družbenega dogovora, — na Zahtevo podpisnic razlaga določila tega družbenega dogovora, — sprejema predloge podpisnic Za spremembe in dopolnitve družbenega dogovora, o sprejetih pred- logih je dolžna odgovoriti predlagatelju najkasneje v 60 dnevih od sprejema predloga, — pripravlja osnutke sprememb in dopolnitev družbenega dogovora in jih predlaga v obravnavo podpisnicam, — obravnava primere neizvajanja in kršitve družbenega dogovora. IX. DOGOVORJENE SANKCIJE 30. člen Primere neizvajanja ali kršenja določb tega družbenega dogovora ugotavlja in obravnava na osnovi prijave komisija iz 29. člena, ki svoje ugotovitve in stališča posreduje podpisnicam družbenega dogovora. s ' 31. člen Družbeni dogovor postane veljaven, ko ga podpišejo vsi udeleženci in zavezuje organizacije ter skupnosti, ki ga sprejmejo. X. KONČNE DOLOČBE 32. člen Ko so izpolnjeni pogoji uporabe tega družbenega dogovora, ki so predvideni v prejšnjem členu, se njegovo besedilo objavi v Uradnem listu SRS. Osem dni po objavi pričnejo veljati določbe tega družbenega dogovora za vse organizacije združenega dela, zavode in ustanove. St. 117-4/72-1/2 ' . Mozirje, dne 29. decembra 1972. . Predsednik skupščine občine Mozirje Jože DcberŠek 1. r. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Mozirje Hubert Herček 1. r. Predsednik občinske konference SZDL Mozirje Hinko Cop 1. r. Sekretar komiteja občinske konference ZKS Mozirje Matevž Požarnik 1. r. Predsednik občinskega odbora ZZB NOV Mozirje Vlado Košir 1. r, Predsednik občin, zveze kulturno presvet, organizacij Mozirje Rudi Kuhar 1. r. PtedSednik upravnega odbora sklada za financiranje šolanja otačinč Mozirje Marjan Dobrovc 1. r. • Predsednik občinske konference ZMS Mozirje Ivan Beriožnik 1. r. Za organizacije združenega dela: direktor in predsednik delavskega sveta GLIN Nazarje Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje Trgovsko podjetje »SAVINJA« Mozirje Gradbeno podjetje »GRADBENIK« Ljubno ob Savinji Gostinsko turistično podjetje »TURIST« Mozirje Lesna obrt »SMREKA« Gornji grad »ELKROJ« Mozirje Temeljne izobraževalne skupnosti Mozirje Veterinarska postaja Mozirje Komunalnega zavoda za zaposlovanje Velenje Osnovne šole Mozirje Osnovne šole Gornji grad Osnovne šole Ljubno ob Savinji Osnovne šole Luče skupSCina občine Ribnica 547. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 139. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/71) in izida glasovanja na referendumih dne 20. maja 1973 je občinska skupščina Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. maja 1973 sprejela ODI. O K o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo objektov družbenega standarda in komunalnih objektov 1. člen Na območnih okoliših: a) Ribnica, ki zajema krajevne skupnosti: Bukovica, Dolenji Lazi. Goriča vas. Jurjeviča, Nemška vas, Otavice, Ribnico, Sušje (brez naselij Vinice in Za-potok) in Velike Poljane; b) Sodražica, ki zajema krajevne skupnosti: Goro, Sodražico, Sv. Gregor in del krajevne skupnosti Sušje (naselji Vinice in Zapotok); c) L o š k i potok, ki zajema krajevno skupnost Loški potok; č) Dolenja vas, ki zajema krajevne skupnosti: Dolenja vas, Grčarice. Prigorica in Rakitnica; se uvede krajevni samoprispevek, ki ga plačujejo vsi občani občine RiŽnica (v nadaljnjem besedilu: samoprispevek) z namenom, da se zagotovijo sredstva za sofinanciranje programov gradenj objektov družbenega standarda in komvinalnih objektov na navedenih območjih. 2. člen Samoprispevek se uvaja in se plačuje od 1. julija 1973 do 30. junija 1978. 3. člen Zavezanci plačevanja samoprispevka so vsi občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Ribnica. 4. člen Samoprispevek plačujejo zavezanci po stopnji 2 “Z*, in sicer: — občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, ki presegajo 1000 din mesečno — od neto osebnih dohodkov; — občani, ki so zavezanci davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od opravljanja intelektualnih storitev ter avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav — od osnov za prispevek; — občani, ki imajo dohodek od pokojnin, ki presegajo 1000 din mesečno — od pokojnin; — občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Ribnica, pa dosegajo dohodek izven območja SR Slovenije — od ugotovljenega osebnega dohodka, oziroma od ugotovljenega poprečnega osebnega dohodka v občini Ribnica za preteklo leto. 5. člen Krajevnega samoprispevka so oproščeni: — občani, ki prejemajo socialne podpore, invalidnine ter otroški dodatek, dijaki, študentje in vajenci, ki prejemajo štipendije ali nagrade; — občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja in pokojnin, ki ne presegajo 1000 din me< sečno; — občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski' dohodek ne presega 500 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja; — občani, ki imajo osebne dohodke od kmetijske dejavnosti, v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitev in olajšav po zakonu o davkih občanov; — občani, ki imajo osebne dohodke dd opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitev in olajšav po zakonu o davkih občanov, ražen za učence v gospodarstvu. 6. člen Krajevnega samoprispevka so lahko na lasten predlog oproščeni tudi občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila ter od pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 400 din' mesečno. Pri tem se v dohodek štejejo dohodki, ki so osnova za odmero krajevnega samoprispevka. O predlogih občanov bo na podlagi mnenja občinskega organa, pristojnega za socialno varstvo, odločala posebna komisija, ki jo bo imenovala občinska skupščina. 7. člen Zavezanci plačujejo samoprispevek takole: 1. Za zaposlene občane, katerim se odmerja samoprispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, obračunava in odteguje samoprispevek izplačevalec osebnih dohodkov ob izplačilu dohodkov. 2. Upokojencem obračunava in odteguje samoprispevek komunalni zavod za socialno zavarovanje ob izplačilu pokojnin. 3. Zavezancem iz druge in zadnje alineje 4. člena tega odloka odmerja samoprispevek davčna uprava skupščine občine Ribnica na način kot prispevek iz osebnega dohodka. 8. člen Samoprispevek se za vsa navedena območja zbira na posebnem zbirnem računu, iz katerega služba družbenega knjigovodstva razporeja denarna sredstva območjem, navedenim pod a, b, c in č 1. člena tega odloka na njihove račune po posebnem pravilniku, ki ga vsako leto sprejme občinska skupščina na predlog svetov krajevnih skupnosti. 9. člen Na območjih pod a, b, c in č, navedenih v 1. členu, se ustanovijo skupni skladi za gradnjo negospodarskih in neproizvodnih objektov. Sklade ustanovijo sveti krajevnih skupnosti navedenih območij. Sklade upravljajo posebni upravni odbori, ki jih imenujejo sveti krajevnih skupnosti. Upravni odbori so odgovorni za zbiranje sredstev in izvajanja del, navedenih v programih. 10. člen Iniciativo za imenovanje posameznih upravnih odborov skladov prevzamejo sveti krajevnih skupnosti Dolenja vas. Loški potok, Ribnica in Sodražica za svoja območja. 11. člen Vsakoletni investicijski programi del posameznega | območja morajo izhajati iz skupnih programov gradenj, občinska skupščina pa jim da svoje soglasje. 12. člen Morebitni preostanek sredstev po zadostitvi potreb, za katere je samoprispevek uveden, se nameni za potrebe dejavnosti krajevnih skupnosti vseh v 1. členu navedenih območij. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. julija 1973 dalje. Objavi pa se tudi v Skupščinskem Dolenjskem listu. St. 014-1/73-01 Ribnica, dne 31. maja 1973. Predsednik skupščine občine Ribnica Bogo Abrahanuberg 1. r. SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA 548. Na podlagi 1., 4., 16. :n 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) in 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik Celje. št. 35 64) je skupščina občine Sevnica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovne skupnosti dne 31. maja 1973 sprejela 0 0 L O K . o spremembah odloka o posebnem obeti., kem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve (Uradni list SRS. št. 55-1188/72) se v 5. členu doda novi odstavek, ki se glasi: Zaradi obračuna prometnega davka od proizvedenih količin vina in žganja se zasebnim proizvajalcem prizna za potrebe članov gospodinjstva po 300 litrov vina na vsakega člana gospodinjstva starega nad 16 let in 8 litrov žganja za vsakega člana gospodinjstva starega nad 18 let. Za kalo in razsip se zasebnim proizvajalcem prizna 6 °/o od proizvedenih količin vina in I V« od žganja. 2. člen 6. člen se spremeni tako, da se pravilno glasi: Posebni občinski davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za Storitve, ki jih opravljajo zasebne pravne osebe in občani zasebnim pravnim osebam, ter občanom po stopnjah, navedenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. St. 42-4/73-4 Sevnica, dne 31. maja 1973. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. f. / SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU 549. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 65. in 66. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje. št. 20/64. 18/67 in 4/69 ter Uradni list SRS, št. 13/73) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. junija 1973 sprejela • ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1972 550. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 88. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/64. 18/67, 4/69 in Uradni list SRS, št. 13/73) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. junija 1973 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnih računov skladov občine Šentjur pri Celju za leto 1972 1. člen 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1972, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada pro- Potrdijo se zaključni računi skladov občine Šentjur pri Celju za leto 1972 kot sledi: 1. Sklad za izgradnjo stanovanj borcev NOV občine Šentjur pri Celju din računa. — dohodki 3,012.274,83 2. člen — izdatki 1,950.861,90 — ostanek sredstev 1,061.412,93 Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1972 so znašali: 2. Sklad za urejanje mestnih zemljišč 1. Po proračunu: din — dohodki 1,419.390,48 * — izdatki 1,323.211,40 — dohodki 11,897.213,91 — ostanek sredstev 96.179,08 — izdatki 11,756.596,48 — presežek dohodkov nad izdatki 140.617,43 3. Sklad za požarno varnost — dohodki 43.685,10 2. Rezervni sklad: — izdatki 36.110,00 — dohodki 372.031,78 — ostanek sredstev 7.575,10 — izdatki — 4. Cestni sklad — presežek dohodkov nad izdatki 372.031,78 — dohodki 1,244.134,73 3. člen — izdatki 1,219.247,80 — ostanek sredstev 24.886,93 Presežek dohodkov nad izdatki proračuna za leto 1972 se prenese v proračun za leto 1973, presežek nad 5. Sklad skupnih rezerv 14 Vo v višini 111.416,25 dinarjev pa v sklad skupnih rezerv občine Šentjur pri Celju. — dohodki 971.516,00 — izdatki 764.289,00 4. člen — ostanek sredstev 207.227,00 Zaključni račun proračuna in rezervnega sklada občine Šentjur pri Celju za leto 1972 je sestavni del toga odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem-listu SRS. St. 400-25/73-4 Šentjur pri Celju, dne 5. junija 1973. 6. Sklad za pospeševanje kmetijstva — dohodki 193.408,21 — izdatki 93.974,55 — ostanek sredstev 99.433,66 7. Sklad za negospodarske investicije — dohodki 2,436.860,40 — izdatki 2,188.962,10 — ostanek sredstev 247.898,30 Predsednik • skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 8. Sklad za dograditev šole Šentjur pri Celju — dohodki — izdatki — ostanek sredstev 461.953.00 335.899.00 126.034.00 9. Sklad za komunalno urejanje stavbnih zemljišč — dohodki 395.283,00 — ostanek sredstev 97242,00 2. člen Ostanek sredstev skladov iz leta 1972 se prenese kot dohodek posameznega sklada za leto 1973, 3. člen ' Zaključni računi o izvržitvi finančnih načrtov skladov občine Šentjur pri Celju za leto 1972 so sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po-objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-26/73-4 Šentjur pri Celju, dne 5. junija 1973. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 551. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po II., III., IV. in V. točki odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73) 9.,- 10. in 12. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 32-287/72) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/64, 18/67, 4/69 in Uradni list SRS. št. 13/73) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. junija 1973 sprejela ODLOK o ukrepih in ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v občini Šentjur pri Celju, 1. člen Cene proizvodov in storitev, ki so po 9. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72) v pristojnosti občin, se oblikujejo na način in po postopku, ki ju določa ta odlok. Vzporedno se s tem odlokom urejajo nekatera vprašanja družbene kontrole cen. 2. člen Maksimirajo se cene za naslednja živila v prometu na drobno: — za pasterizirano konzumno mleko. — za osnovne vrste kruha (belega iz moke tipa 400, polbelega iz moke tipa 600, polčrnega iz moke tipa 800. črnega iz moke tipa 1000 in mešanega pšeničnega z dodatkom 30 % ržene moke) Občinska skupščina pri določanju cen upošteva ugotovitve, ki jih Z^avod SRS za cene sporoča občinski skupščini glede upravičenosti posameznih elementov, ki so osnova za določanje najvišje ravni cen. Cene za proizvode iz prvega odstavka te točke, ki so veljale na dan uveljavitve tega odloka, ni mogoče zviševati, dokler občinska skupščina na predlog zainteresiranih organizacij ne določi nove najvišje ravni cen. V primeru, da je za nivo cen iz prvega odstavka tega člena (zaradi enotnosti ali drugih razlogov) sklenjen družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum na ravni republike ali zveze, dajp na tak dogovor ali sporazum soglasje občinski organ, pristojen za cene. 3. člen Za naslednje storitve se lahko cene spremenijo le s soglasjem občinske skupščine: — za komunalne storitve, — za dimnikarske storitve, — za mestni promet, . — za stanarine, — za storitve socialnih zavodov. Pri dajanju soglasja k cenam storitev iz 1. odstavka te točke upošteva občinska skupščina tudi skupno dogovorjene osnove in merila za oblikovanje cen stanarin v smislu 10. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS. št. 50-379/72). 4. člen Za naslednje proizvode v prodaji na drobno in za storitve se cene lahko spremenijo le s soglasjem občinskega organa, ki je pristojen za cene: — sveže telečje meso, meso mladih pitanih goved, goveje meso, svinjsko meso in meso piščancev broj-lerjev, . — za priključevanje na električno, ptt, vodovodno, kanalizacijsko, toplovodno in plinsko omrežje. Pri dajanju soglasja k cenam svežega mesai, upošteva organ, ki je pristojen za cene: • — ugotovitve- zavoda SRS za cene. ki jih le-ta sporoča občinski skupščini glede upravičenosti posameznih elementov, ki so osnova za določanje ravni cen: — enotni razsek in druga merila in kriterije, ki jih zavod SRS za cene sporoča občinskim skupščinam; — določila eventualnega samoupravnega sporazuma ali družbenega dogovora, sklenjenega na ravni republike; — ostal- ■ '"•ila in dogovore na ravni republike. 5. člen Občinski organ, pristojen za cene. odredi najvišji odstotek marže za naslednja živila v prodaji na drobno: — za mlečne izdelke, — za mesne izdelke, — za mesne in ribje konserve. Marža iz prvega odstavka tega člena pomeni skupen znesek, iz katerega krijejo svoje trgovske stroške organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom na drobno. Marža se sme zaračunati na nabavno ceno izdelkov. Z nabavno ceno izdelka je po tem odloku mišljena čista fakturna cena. povečana za odvisne stroške. Z odvisnimi stroški so mišljeni stroški z nakladanjem in razkladanjem, stroški s transportom od nakladišča dobavitelja do skladišču kupca, stroški z zavarovanjem blaga v transportu, transportni kalo, razbitje in okvara blaga ter posebni pakirni in transportni stroški (zimsko pakiranje, vrnitev embalaže itd.). Ce trgovska delovna organizacija prodaja proizvode po cenah, ki jih določa proizvajalec, krije trgovske stroške iz pogodbenih rabatov. Pri odrejanju najvišjega odstotka marže mora organ, pristojen za cene, upoštevati tudi merila, in kriterije. ki jih občinskim skupščinam posreduje Zavod SRS za cene. ) 6. člen Soglasje k predloženim stopnjam marž v prodaji na drobno v primerih, ko gre za novoustanovljeno podjetje ali prodajalno ali za razširitev poslovnega predmeta, daje organ, pristojen za cene. Pri dajanju soglasja mora organ, pristojen za cene, upoštevati stopnje marž, ki jih za enake ali podobne proizvode zaračunavajo sorodne delovne organizacije. 7. člen Svet za gospodarstvo in finance se pooblašča, da določi, za Katere proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine, morajo organizacije združenega dela poslati občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za cene. obvestilo o cenah (cenik), da jih evidentira. 8. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati: 1. odlok o najvišjih maloprodajnih cenah in najvišjih odstotkih marž za določene prehrambene proizvode 'Uradni vestnik Celje, št. 23-267/70); 2. odlok o zadržanju cen nekaterih živil in storitev na določeni ravni (Uradni vestnik Celje. št. 23-269/70). 3. Odlok o obveznem evidentiranju cenikov za obrtne in gostinske storitve (Uradni list SRS, št. 12-363/71). 9. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-46/73-4 Šentjur pri Celju, dne 5. junija 1973. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 552. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 12. in 117. členu zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51-288/71) in 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št 20/64, 18/67, 4/69 in Uradni list SRS, št. 13/73) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. junija 1973 sprejela ODLOK o načinu upravljanja in gospodarjenja z lokalnimi in nekategoriziranim] cestami 1. člen S tem odlokom se na območju občine Šentjur priy Celju določa način upravljanja in gospodarjenja z lokalnimi in nekategoriziranim! cestami, ki so določene z odlokom o določitvi lokalnih in nekategoriziranih cest na območju občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 50/72). 2. člen Lokalne in nekategorizirane ceste sc gradijo, vzdržujejo in uživajo pravno varstvo po določilih republiškega zakona o javnih cestah. Lokalne in nekategorizirane ceste na območju občine, nadzoruje občinski inšpektor za geste. Za namene, ki presegajo tehnično zmogljivost cest, se smejo lokalne in nekategorizirane ceste uporabljati le z dovoljenjem upravljalca ter ob pogojih in na način, ki ga sporazumno določita upravljalec in uporabnik ceste. Uporabnik je dolžan upravljalcu povrniti škodo, ki nastane na cesti zaradi uporabe v smislu prejšnjega odstavka tega člena. 3. člen Sredstva za vzdrževanje in gradnjo lokalnih in nekategoriziranih cest se oblikujejo iz virov, ki so določeni v zakonu o javnih cestah ter iz sredstev proračuna občine, določenih za te namene. Kolikor zbrana sredstva ne zadoščajo za vzdrževanje in gradnjo lokalnih in nekategoriziranih cest, lahko občinska skupščina ali krajevna skupnost vpeljeta plačevanje krajevnega samoprispevka. Sredstva za ceste se zbirajo v občinskem cestnem skladu ter se s finančnim načrtom razdelijo za potrebe lokalnih in nekategoriziranih cest. 4. člen Z lokalnimi cestami I. in II. kategorije na območju občine Šentjur pri Celju upravlja in gospodari občinski cestni sklad. Z lokalnimi cestami III. kategorije in nekatego-riziranimi cestami upravljajo in jih vzdržujejo krajevne skupnosti, katerim pripadajo zato določena sredstva. 5. člen Cestni sklad lahko prenese s pogodbo gospodarjenje z lokalnimi cestami I. in II. kategorije na, za to posebej usposobljeni delovni organizaciji ali pa organizira za to lastno strokovno službo. 6. člen Lokalne ceste III. kategorije in nekategorizirane ceste upravljajo in vzdržujejo krajevne skupnosti, vsaka na svojem območju. Krajevna skupnost lahko s pogodbo prenese vzdrževanje lokalnih cest III. kategorije in nekategoriziranih cest in javnih poti, ki jih je sama dolžna vzdrževati, na ustrezno delovno organizacijo. Poljske in gozdne poti in ceste upravljajo in vzdržujejo zainteresirane delovne organizacije in občani, ki so uporabniki teh cest in poti. Dovozne ceste in poti do kamnolomov in drugih objektov, vzdržujejo lastniki oziroma uporabniki kamnolomov in objektov. Krajevna skupnost določi, katere fizične in pravne osebe so dolžne vzdrževati posamezne ceste in poti iz 2, in 3. odstavka tega člena in lahko odredi tudi druge ukrepe glede vzdrževanja teh cest in poti. 7. člen Glede vseh drugih zadev v zvezi z upravljanjem in gospodarjenjem z lokalnimi in nekategoriziranimi cestami se uporabljajo določbe zakona o javnih cestah. 8. člen Za izvajanje tega odloka skrbi občinski cestni sklad (občinska cestna skupnost), krajevne skupnosti in za komunalne zadeve pristojni občinski upravni organ. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 34-15/73-4 Šentjur pri Celju, dne 5. junija 1973. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 553. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po l.a točki odloka o oblikovanju cen za proizvode in storitve (Uradni list SFRJ, št. 43/72 in 20/72) in 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/64, 18/67 in 4/69 ter Uradni list SRS, št. 13/73) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. junija 1973 sprejela ODLOK o določitvi nove akontacije na stanarine na območju občine Šentjur pri Celju 1. člen Z dnem odmrznitve stanarin se vse stanarine na območju občine Šentjur pri Celju povečajo tako, da se akontacija na nove stanarine dvigne na višino stanarine določeno s sklenjeno stanovanjsko pogodbo. 2. člen Stroške obratovanja stanovanjske hiše izločijo organizacije za gospodarjenje s stanovanji iz stroškov upravljanja in jih skladno z zakonom o stanarinah prenesejo z dnem odmrznitve stanarin v breme imetnikov stanovanjske pravice v višini dejanskih stroškov za posamezno stanovanjsko hišo. 3. člen Odlok skupščine občine Šentjur pri Celju o zadržanju stanarin na sedanji ravni (Uradni vestnik Celje, št. 3/70 in 25/70) preneha veljati z dnem veljavnosti tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-24/73-4 Šentjur pri Celju, dne 5. junija 1973. Predsednik skupščine občine ■ Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 554. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 3. členu zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in po 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/64. 18/67 in 4/69), na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5. junija 1973 sprejela ODLOK o tem, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjske hiše v občini Šentjur pri Celju 1. člen Za investicijsko vzdrževanje stanovanja in stanovanjske hiše, ki ga obsega stanarina, se štejejo srednja in velika popravila ter obnavljanje ih zamenjava konstrukcij, elementov in opreme stanovanja in stanovanjske hiše, in sicer: 1. zamenjava zunanjih in notranjih mizarskih izdelkov, 2. zamenjava zunanjih in kleparskih izdelkov, 3. popravilo strehe, 4. prelaganje strešne kritine, popravilo in manjša zamenjava strešne konstrukcije, 5. zamenjava instalacij (vodovoda, elektrike, pli-' na itd.), 6. večje popravilo naprav centralne in etažne kurjave, 7. zamenjava naprav in instalacij za centralno in etažno kurjavo, 8. večje popravilo in zamenjava delov za osebna in tovorna dvigala, 9. popravilo in obnova zunanjih delov obdelanih sten pročelja, 10. popravilo in zamenjava stopnic, 11. popravilo in obnova vertikalne in horizontalne izolacije, 12. popravilo stropov in stropne konstrukcije. 13. vsa druga dela, ki niso navedena v 3 in 6. členu tega odloka. 2. člen Poleg del iz 1 člena tega odloka se šteje za investicijsko vzdrževanje tudi zamenjava posameznih elementov in opreme > stanovanju, če je pretekla nor malna doba trajanja za te elemente in opremo. Za normalno dobo trajanja po določbah prejšnjega odstavka se šteje tale poprečna doba trajanja: Poprečna doba tratanja v letih 1. zidan štedilnik 30 2. kotliček za vodo (bakren) 15 3. kotliček za vodo (pocinkan) 4 4. pekači 6 5. železni premični štedilniki 10 6. električni štedilnik k nova) 15 7 plinski štedilnik 30 3. lončena peč, 2 X preložena 20 . 9. WC rezervoar (neplavač) 12 10. WC školjka in bide liz tajanse) 10 11. umivalnik iz porcelana in keramike 30 12. pomivalno korito (emajlirano) 15 13. peč v kopalnici na trdo gorivo 10 14. plinski bojler 10 15. električni bojler 20 16. pleskanje notranjih lesenih delov 9 17. pleskanje zunanjih lesenih delov 4 18. plošče z električnimi vtikali 50 19. rolete, platnene z namotom 10 20. eslinger rolete 20 Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določi s splošnim aktom natančnejšo dobo trajanja tudi za posamezne elemente in opremo stanovanj, ki niso našteti v zgornji tabeli, v skladu z določbami prejšnjega odstavka in splošnimi tehničnimi normativi. Tudi po dobi trajanja navedenih elementov nabavi podjetje nov element le v primeru, če obstoječega ni mogoče popraviti. Za elemente, katerih pred iztekom dobe trajanja ni mogoče usposobiti za uporabo s popravilom, prispeva organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami sorazmeren dei stroškov le, će posebna komisija ugotovi, da je postal element neuporaben, brez krivde stranke, zaradi slabe kakovosti materiala ali slabe izdelave. 3. člen Stroški tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki jih obsega stanarina, so: a) prva skupina: 1. čiščenje snega s strehe, strešnih vencev in na-Puščev, 2. popravila dimniških kap in zamenjava dimniških vratič, 3. delna zamenjava in popravila strešne kritine, 4. čiščenje in manjša popravila kleparskih izdelkov, 5. čiščenje žlebov in peskolovcev. usedalnikov, 6. manjša popravila izolacije ravnih streh, balkonov in teras. 7. popravilo strelovodov, delna obnova in meritve prevodnosti, 8. popravila ometov na fasadah in skupnih prostorih, 9. manjša popravila na vratih, oknih in roletah v skupnih prostorih. 10. manjša popravila podov, pragov in prelaganje Parketa. 11. pleskanje kompletnih vhodnih hišnih in stanovanjskih vrat s stopniščnega vretena ali hodnika. 12. popravila vhodnih vrat in oken v stopnišču in vetrolovih, 13. manjša popravila kupnih prostorov v primeru Poškodb vodovodnih cevi in pod., 14. popravila stikov, tesnil in ventilov na glavnih vodovodnih ceveh, pri glavnih plinovodih in kanali-aociji, 15. manjša popravila električnih instalacij, 16. zamenjava mdnjših dotrajanih delov na instalacijah v skupnih prostorih. 17. popravilo plinskih, električnih in centralnih bojlerjev, ki so nameščeni v skupnih delih zgradbe, 18. pleskanje instalacij centralne kurjave, plina iri radiatorjev v zgradbi in stanovanjih, ki se nahajajo laven zidu. 19. odstranitev škode in popravila, ki so potrebna zaradi pokanja vodovodne instalacije ali kanalskega omrežja, če to ni bila posledica nepravilnega ravnanja ih uporabljanja s strani imetnika stanovanjske pravice; b) druga skupina: 20. stroški rednih servisov za osebna in tovorna dvigala, toplovodnih postaj in registrov ter hidrofor-jev, 21. stroški sanitarnih pregledov, deratizacije in dezinfekcije, 22. stroški za izdajanje navodil, informacij in obvestil, ki so namenjeni hišnim svetom, stanovalcem ih najemnikom v zvezi z intenzivnejšim izvrševanjem del pri vzdrževanju hiš in poslovnih prostorov 4. Člen Za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši se sme uporabiti od skupno zbranih stanarin v določeni skupini zgradb tale višina sredstev: Odstotek stanarine glede Skupina hiS Del,tev na StarOSt hl*e v leUh na 0—20 20—40 40—60 60—80 n^d zgradbe z amor- tekoče tizacijsko dobo vzdrže- 9,3 14,8 16,0 18,6 23,7 100 let vanje Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami predpiše s splošnim aktom, kako se določi višina sredstev za investicijsko vzdrževanje stahovanj-skih hiš. 5. člen Stroški upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki jih obsega stanarina, so: 1. zavarovanje zgradbe, 2. finančno poslovanje, 3. bančni stroški, 4. pisarniški material, 5. del splošnih stroškov podjetja v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami. 6. člen Stroški tekočega vzdrževanja stanovanja, ki gre v breme imetnika stanovanjske pravice, obsegajo: 1. beljenje stanovanja (slikarska dela), 2. čiščenje lončenih peči, štedilnikov in dimnih cevi, 3. popravila in nadomestitev' varovalk, vtičnic, stikal, električnega zvonca, telefonov (domofonov), 4. nadomestitev električnih svetilk in žarnic, 5. čiščenje vseh mizarskih izdelkov, vgrajenih omar in keramičnih izdelkov, 6. popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk in oliv, 7. nadomestitev vseh vrst tesnil pri pipah, vodovodu, bateriji v kopalnici ali kuhinji itd., 8. nadomestitev tesnil' pri kopalnih koritih in umivalnikih, sifonih, priključkih, pipah itd., 9. čiščenje in odmaševanje straniščnih školjk, pomivalnih korit in kopalnih kadi, 10. barvanje vgrajenih elementov in opreme, 11. pregled in obvezno čiščenje električnih in plinskih bojlerjev vsaki dve leti, 12. nadomestitev stekel na oknih in vratih, 13. čiščenje in struženje parketa, 14. prezidava (preložitev) peči in popravilo lončenih peči, 15. redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in opreme v stanovanju, 16. vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja stanovanja in zaradi poškodb s strani uporabnika, 17. stroški namestitve poteznih vrvic in verižic, plavačev v rezervoarjih in sedežnih desk v straniščih, 18. popravila in nadomestitev pip in armatur, 19. nadomestitev termostatov v električnih boj-lerjih. 7. člen Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v breme Imetnika stanovanjske pravice, obsegajo zlasti: 1. poraba vode, elektrike in plina za skupne prostore in naprave, 2. stroški za čiščenje skupnih prostorov in funkcionalnega dela zemljišča, ves potrebni material in orodje ter osebni dohodki zaposlenih (hišniki, snažilke, upravitelji), 3. stroški za čiščenje snega in ledu, skladno z občinskim odlokom o zimski službi, s pripadajočim orodjem in potrošnim materialom, 4. stroški za zamenjavo žarnic in varovalk, 5. stroški popravil ključavnic in stekel v osebnih in tovornih dvigalih, 6. stroški za redno vzdrževanje in obnovo požarne varnostnih naprav, 7. Stroški nadomestitve in vzdrževanje opreme za civilno zaščito in reševalne garniture, 8. nadomestitev oglasnih desk. okvirjev za hišni red, seznam stanovalcev, nabava in Vzdrževanje opreme skupnih prostorov hišnih svetov ter nadomestitev poštnih nabiralnikov. 9. Vzdrževanje zvoncev, domofonov in električnih ključavnic, 10. stroški za vzdrževanje in pregled skupinskih anten in TV naprav, 11. čiščenje in odmašitev kanalizacije in kanalskih priključkov na Zgradbo, 12. vzdrževanje, čiščenje in odmašitev jaškov za smeti, > 13. vzdrževanje dostopnih poti, parkirnih prostorov, zelenih površin, živih mej. ograj, peskovnikov, gugalnic ter ostalih naprav na funkcionalnem zemljišču hiše, 14. atroški za popravilo poškodb in za odtujitev v skupnih delih, prostorih in napravah zgradbe, če krivca ni bilo mogoče ugotoviti. I Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v breme imetnika stanovanjske pravice, ,so tudi stroški komunalnih storitev individualne komunalne potrošnje (voda, kanalščina, elektrika, PTT. plin, smeti, fekalije, dimnikarske storitve in centralno ogrevanje stanovanj) vključno z amortizacijo kotlovnic, ki so jih dolžni plačati dobaviteljem na krajevno običajen način. 8. člen Ko začne veljati ta odlok preneha Veljati odlok o minimalnih tehničnih normativih za Vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje (Uradni vestnik Celje, št, 50/63), 9. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. junija 1973. St. 402-72/73-1 Šentjur pri Celju, dne 5. junija 1073. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 535. Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, Št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/64, 18/67 in 4/09 ter Uradni list SRS. št. 13/73) je skupščina občine Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. junija 1973 sprejela ODLOK o ukinitvi sklada za financiranje gradnje in adaptacij stanovanj za borce NOV občine Šentjur pri Celju 1. člen Sklad za financiranje gradnje in adaptacij za stanovanja borčev NoV občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 10/69) se ukine. 2. člen Aktiva in pasiva ter pravice in obveznosti se prenesejo hfi solidarnostni Stanovanjski sklad Občine Šentjur pri Celju. 3. člen S prenosom sredstev in virov sredstev sklada na solidarnostni stanovanjski sklad občine Šentjur pri Celju, preneha delo upravnega odbora sklada, 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o merilih za uporabo zbranih sredstev za graditev stanovanj za udeležence NOV (Uradni vestnik Celje, št. 10/69). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-102/73-4 Šentjur pri Celju, dne 5. junija 1973. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju k Vinko Jagodič 1. r. 556. Skupščina občine Šentjur pri Celju jd po 12. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/64. 18/67 in 4/69 in Uradni list SRS, št. 13/73) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. junija 1973 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o urbanističnem programu občine Šentjur pri Celju 1. Člen Dopolni se točka 3a, 8, člena odloka o urbanističnem programu občine Šentjur pri Celju (Uradni vest- nik Celje, št. 20/69) tako, da se na koncil odstavka doda: »Vrbno (del)«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-9/73-4 Šentjur pri Celju, dne 5. junija 1973. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 557. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje. št. 20-194/64, 18-249/67. 4-55/69. Uradni-list SRS. št. 13-377/73> in družbenega dogovora o enotnih osnovah o kadrovski politiki v občini Šentjur pri Celju ter sklepa interesne skupnosti za kadrovsko politiko na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. junija 19?3 sprejela ODLOK o ustanovitvi kadrovske interesne skupnosti s skladom za štipendije 1. člen Ustanovi se kadrovska interesna skupnost občine Šentjur pri Celju v okviru katere je sklad za štipendiranje in izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: »sklad kadrovske skupnosti«), 2. člen Kadrovska interesna skupnost s skladom je pravna oseba, za svoje obveznosti je odgovorna z vsemi svojimi sredstvi. Poslovanje kadrovske skupnosti in sklada je javno. 3. člen Naloge kadrovske skupnosti s skladom so: — na osnovi družbenega dogovora o kadrovski politiki se v skladu kadrovske skupnosti zbirajo sredstva za namensko štipendiranje tistih kadrov, ki nimajo nosilca štipendiranja ter za ostale kadre v smislu sklepov skupščine, — s temi sredstvi se preko samoupravnih organov izvaja štipendiranje omenjenih kadrov in realizira druge oblike izobraževanja v smislu sklepov skupščine skupnosti, — usmerja kadrovsko politiko v občini v smislu družbenega dogovora. 4. člen S skladom kadrovske skupnosti upravljajo vsi Podpisniki, ki po družbenem dogovoru odvajajo v ta sklad. Upravljanje se uresničuje preko skupščine skupnosti za kadrovsko politiko, izvršilno funkcijo pa na podlagi sklepov skupščine skupnosti, opravlja izvršni odbor skupščine. Izvršni odbor skupščine imenuje ozi- roma izvoli skupščina skupnosti izmed svojih članov, to je delegatov podpisnikov družbenega dogovora. Izvršni odbor skupščine interesne skupnosti šteje 9 članov in ga sestavlja: 5 delegatov podpisnic iz gospodarstva, po 1 delegat pa TIS, občinska skupščina, občinska konferenca SZDL in predstavnik študentov. Skupščino skupnosti kot najvišji samoupravni oigan, ki upravlja s sredstvi sklada ter izvaja družbeni dogovor, pa sestavljajo predstavniki oziroma delegati vseh podpisnic družbenega dogovora. Mandatna doba članov skupščine in izvršnega odbora traja štiri leta, mandati so stalni, vendar lahko podpisniki med tem časom imenujejo drugega delegata. 5. člen Naloge skupščine interesne skupnosti so: 1. sprejema statut ter druge splošne akte, 2. sprejema finančni načrt in zaključni račun sklada, 3. preko izvršnega odbora podeljuje štipendije in posojila, po pogojih, ki so določeni v pravilniku o štipendiranju, 4. obvešča podpisnike, občinsko skupščino in druge zainteresirane o poteku štipendiranja in dajanja posojil ter sprejema ukrepe za izboljšanje štipendijske politike, 5. sodeluje z izobraževalnimi zavodi ter z zavodom za zaposlovanje, 6. opravlja druge naloge v zvezi s štipendiranjem, izobraževanjem odraslih ter izvajanjem družbenega dogovora. 6. člen Dohodki sklada skupnosti so: 1. sredstva, ki jih na podlagi družbenega dogovora združujejo podpisnice, 2. sredstva, ki jih prispeva skupščina občine, 3. vrnjena posojila in štipendije, 4. darila in volila, 5. drugi dohodki. 7. člen Sklad skupnosti ima obvezno rezervo. Finančni načrt in zaključni račun sprejema skupščina interesne skupnosti. Finančni načrt sklada izvaja na podlagi sklepov skupščine izvršni odbor, predsednik izvršnega odbora pa tudi podpisuje finančno dokumentacijo in druge akte (pogodbe ipd.). 8. člen Administrativne in računovodske posle opravlja delavec rm oddelku za gospodarstvo in finance pri skupščini občine. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 67-4/73-1 Šentjur pri Celju, dne 5. junija 1973. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 558. 1. Člen Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 21. členu pravilnika o knjiženju prispevkov in' davkov občanov (Uradni list SFRJ, št. 52-831/66) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/67) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti, dne 5. junija 1973 sprejela SKLEP o potrditvi letnega zaključnega računa prispevkov in davkov občanov občine Šentjur pri Celja za leto 1972 I Potrdi se letni davčni zaključni račun prispevkov in davkov občanov občine Šentjur pri Celju za leto 1972, ki ga je pregledala posebna strokovna komisija v času od 9. IV. do 12. IV. 1973. II Letni zaključni račun izkazuje: din — začetno stanje na dan 1. januarja 1972 1,599.497,10 v tem: zaostanek 1,939.397,75 preplačila 339.900,65 saldo 1,599.497,10 obremenitve v letu 1972 6.764.392,25 pripisi 119.818,60 tekoča odmera 6,644.573,65 obresti ih stroški 155.935,05 odpisi 234.674,15 plačila v letu 1972 5,194.199,45 zaostanek 31. XII. 1972 1,151.553,05 III Letni zaključni račun prispevkov in davkov občanov obsega bilanco, bruto bilanco ter pregled dolgov in preplačil zavezancev. IV Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem listu SRS. St. 400-24/73-3 Šentjur pri Celju, dne 5. junija 1973. • Predsednik skupščine občine Šentjur pri, Celju Vinko Jagodič 1. r. SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 559. Na podlagi 94. člena statuta občine Vrhnika ter 4. člena zakona o referendumu (Uradni Ust SRS, št. 29/72) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 22. maja in 8. junija 1973 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove osnovnih šol in ob-jekov za otroško varstvo na območju občine Vrhnika Razpisuje se referendum o uvedbi samoprispevka Za sofinanciranje izgradnje in obnove zgradb osnovnega šolstva in otroškega varstva v občini Vrhnika. 2. člen Referendum se razpisuje za celotno območje občine Vrhnika. ' Odločitev na referendumu bo sprejeta, če bo zanjo glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja. 3. člen Na referendumu se bo odločalo o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove zgradb osnovnega šolstva in otroškega varstva po naslednjem programu: A. za osnovno šolstvo: 1. obnova in prizidek k osnovni šoli na Logu. 2. obnova in prizidek k osnovni šoli v Borovnici, 3. obnova in prizidek k osnovni šoli Janez Mrak na Vrhniki, 4. obnova in prizidek k osnovni'šoli Ivan Cankar na Vrhniki, 5. obnova podružničnih šol, 6. gradnja posebne osnovne "šole na Vrhniki, B. za otroško varstvo: 1. gradnja vrtca na Vrhniki, 2. gradnja vrtca v Borovnici, 3. gradnja vrtca na Logu, 4. gradnja vrtca na Dragomer ju, 5. gradnja ali adaptacija objekta na Drenovem griču, 6. gradnja ali adaptacija objekta na Verdu, 7. gradnja ali adaptacija objekta na Stari Vrhniki, 8. gradnja ali adaptacija objekta na Bregu, 9. gradnja ali adaptacija objekta v Bevkah. Skupna predračunska vrednost s projekti, z odkupi zemljišč in z opremo in drugim znaša po današnjih cenah in ocenah 45,786.000 dinarjev. S samoprispevkom občanov se bo v petletnem obdobju predvidoma zbralo skupaj 7,385.000 dinarjev. 4. člen Referendum bo: a) v nedeljo, dne 24. junija od 7. do 19. ure za vse občane, zaposlene izven območja občine Vrhnika in vse druge občane, ki niso zaposleni v organizacijah združenega dela na območju občine (upokojenci, kmetovalci, osebe s samostojno poklicno dejavnostjo, gospodinje, študenti in drugi) po glasovalnih enotah, ki jih določi občinska volilna komisija, b) v ponedeljek, dne 25. junija od 6. do 17.30 ure za vse občane, zaposlene v organizacijah združenega dela na območju občine Vrhnika. Organizacije združenega dela, ki jim glede na proces dela ta čas ne ustreza, lahko volišča odprejo tudi prej, vendar morajo za to dobiti soglasje občinske volilne komisije. 5. člen Samoprispevek bi bil predpisan za dobo 5 let in sicer od 1. julija 1973 do 30. junija 1978 in bi ga plačevali naslednji zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Vrhnika, oziroma opravljajo obrtno ali drugo dejavnost na tem območju: 1. občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila in uživalci pokojnin v višini 1 Vo od neto osebnih dohodkov, nadomestil pokojnin, 2. zavezanci od dohodka od kmetijske dejavnosti v višini 2 "in od katastrskega dohodka, 3. občani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge . gospodarske dejavnosti ter intelektualne, storitve, 1 °/o od odmerne osnove, 4. zavezanci, katerim je odmerjen davek v pavšalnem letnem znesku, po stopnji 10 “/o od odmerjenega davka. 6. člen Plačevanje samoprispevka bi bili oproščeni: 1. občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja in nadomestila izpod 1.000 din mesečno, 2. upokojenci, ki poleg pokojnine prejemajo tudi Varstveni dodatek, 3. kmetijski proizvajalci, katerih katastrski dohodek od gozdnih in negozdnih površin' ne presega zneska 2.000 din. Samoprispevek se tudi ne, plačuje od socinlnih P j ipor, priznavalnin, invalidnin, štipendij, nagrad za učence v gospodarstvu, prejemkov iz naslova odlikovanj in priznanj in od otroškega dodatka. Upravni odbor sklada za gradnjo šol in varstvenih ustanov lahko oprosti plačevanja samoprispevka tudi tiste občane, katerih mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 400 din. Odločbo o oprostitvi izda upravni odbor sklada na zahtevek stranke. 7. člen Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: »Skupščina občine Vrhnika Glasovnica za referendum dne 24. in 25. junija 1973 o uvedbi samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje in obnove objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva v občini Vrhnika za. dobo 5 let, tj. od 1. julija 1973 do-30. junija 1978. Glasujem ZA PROTI Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma obkroži besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne stridja.« 8. člen Denarna sredstva, ki bi se s samoprispevkom zbrala, so strogo namenska in bi se stekala na poseben sklad skupščine občine Vrhnika, za gradnjo išol in varstvenih ustanov, ter se smejo uporabljati samo za financiranje programa iz 3. člena tega sklepa. S sredstvi iz prejšnjega odstavku, bi upravljal upravni odbor skiada v skladu s programom iz 3. člena tega sklepa. Člane upravnega odbora imenuje skupščina občine Vrhnika na predlog družbenopolitičnih organizacij. Upravni odbor ima svoj statut s katerim podrobneje ureja poslovanje sklada, mora pa vsaj dvakrat letno poročati o svojem delu. Svoja poročila mora objavljati v občinskem glasilu in na zborih volivcev. 9. člen Za postopek ob referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi občinska volilna komisija. Glasovanje pri referendumu vodijo posebni odbori, ki jih imenuje občinska volilna komisija. 10. člen Sredstva za izvedbo referenduma se zagotovijo v občinskem proračunu za leto 1973. St. 2/1-014-01/73 Vrhnika, dne 8. junija 1973. Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r. SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA MARIBOR 560. Po 1. točki 122. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. .42-431/70, 46/70 in 42-889/72) v zvezi s statutarnim sklepom skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor (Uradni list SRS, št. 55-1234/72) je začasna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor na IV. rednem zasedanju dne 4. junija 1973 sprejela SKLEP o določitvi zneska pogrebnine I Znesek pogrebnine se določa na: .-r- 1350 din, če je umrla oseba, starejša od 14 let; — 1000 din, če je umrla oseba starejša od enega in mlajša od 14 let; — 800 din, če je umrla oseba mlajša od enega leta. II Z dnem. ko se začne uporabljati la sklep, preneha veljati sklep o določitvi zneska pogrebnine (Uradni list SRS, št. 10-188/72). III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za zavarovane primere od 1. junija 1973 dalje. St. 190-241/64-2 Maribor, dne 4. junija 1973. Začasna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor Predsednik Leo Čepič 1. r. VSEBINA: Stran 14»9. Zakon o javnin shodila in prireditvah 767 170. Zakon o teiesnokuiturnih skupnostih 770 171. Zakon o spremembi zaKona o dodatku zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne 772 172. Odlok o sofinanciranju izgradnje novih objektov eko- nomske fakultete in instituta za ekonomska raziskovanja SR Slovenije iz republiških sredstev 772 Stran 539. Odlok o pogojih in kriterijih za podeljevanje varstvenega dodatka kmetom-borcem NOV (Celje) 725 540. Odlok o ustanovitvi štabov in enot civilne zaščite v občini Celje 726 541. Odlok o izgradnji in vzdrževanju zaklonišč v občini Celje 722 542. Odlok o dopolnitvi odloka o ustanovitvi komisije za ugotavljanje izvora premoženja (Celje) 790 173. Odlok o financiranju druge etape gradnje šolskega centra za strokovno izobraževanje delavcev v organih za notranje zadeve Ljubijana-Tacen 773 174. Odlok o potrditvi statuta posebne izobraževalne skupnosti za gozdarstvo; 773 175. Odlok o soglasju k dolgoročnemu razvojnemu (delov- nemu) programu posebne izobraževalne skupnosti za gozdarstvu 774 176. Odlok o izvolitvi sodnika vrhovnega sodišča SR Slovenije 774 177. Odlok o razrešitvi sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani m izvolitvi soumka višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani 774 172. Odlok o izvolitvi sodnika okrožnega sodišča v Celju 774 179. Odlok o izvolitvi sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Celju 775 120. Odlok o izvolitvi sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru 775 181. Odlok o razrešitvi sodnikov okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 7*5 122. Odlok o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti ki jib imenuje »aupscma aK Slovenije v svet zavoda SR Slovenije za zuravstveno varstvo 775 183. Odlok o razrešitvi in imenovanju člana začasnega upravnega odbora sklada Borisa Kidriča 776 184. Odlok o imenovanju predstavnika uružbeue skupno- sti, ki ga imenuje skupščina sr Slovenije v svet de-lovno-varstvenega zavoda Ponikve 776 185. Odlok o določitvi števila m izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru 776 PRLOP1S1 OBČINSKIH SKUPŠČIN: 535. Družbeni dogovor o merilih m pogojih, pod katerimi lahko občinske skupščine predpišejo obveznost občanov, da so na javni poziv dolžni predložiti podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve (Skupnost slovenskih občin) 778 536. Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidal- nega načrta za območje zazidalnega otoka BP-5 — Bežigrad za povečavo obstoječega skladiščnega objekta trgovskega podjetja Na-Ma (Ljubljana) 784 537. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Celje za leto 1973 785 538. Odlok o dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in odplačil za storitve (Celje) 785 543. Odlok o spremembi ui dopolnitvi odloka o občinskih upravnih organih občine Celje 796 544. Odlok o spremembi statuta občine Grosuplje 791 545. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta (Grosuplje) 791 546. Družnem uugovur o enotnih osnovah kadrovsae politike v občini Mozirje 791 547. Odlok o uveubi Krajevnega samoprispevka za gradnjo objeatov družuenega standarda in komunalnih objektov (Ribnica) 795 548. OdiuK u »preuieinbah odloka o posebnem oociuskem davku od prometa pruiAVocov in od plačil ca storitve (Sevnica) 796 549~ Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine aemjur pri eeiju ca leto io'4‘4 797 550. Ouiok o potrditvi zatvijucmn računov skladov občine Šentjur pri Celju za leto išiz 797 551. Odlok o Ukreprn in urcmivr nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v'občini seutjur pri Celju 798 552. ouiuk o uaciuu ttp^iiVijunja in gospodarjenja z lokalnimi in nekategoriziranim! cestami (Šentjur pn Celju) 799 553. Odlok o določitvi nove akontacije na itanaiAue na območju oocuic Šentjur pri Celja 800 554. uuiui. o tem, kuj »e rteje za m v e»«.lcijSko vzdrževa- nje, tekoče vzurze vanje, upravljanje >u učinkovanje stanovanjske hiše v občim Šentjur pri Celju *00 555. Odlok o ukinitvi skiaua za financiranje gradnje in adaptacij stanovanj za borce No V občine Šentjur pri Celju 802 556. Odlok o dopolnitvi odloka o urbanističnem programu občine Šentjur pri Celju 802 557. Odlok o ustanovitvi kadrovske interesne skupnosti s skladom za štipendije (Šentjur pri Celju) 803 558. Sklep o potrditvi letnega naključnega računa prispev- kov in davkov občanov občine Šentjur pri Celju za leto 1972 904 559. Sklep o ra/.pisu referenduma za uvedbo samoprispev- ka za sofinanciranje izgradnje in obnove osnovnih šol in objektov za otroško varstvo na območju občine Vrhnika 804 splošni akti skupnosti zdravstvenega ZAVAROVANJA: 560. Sklep o določitvi zneska pogrebnine (Maribor) 205 Izda]« Časopis m zavod Uradni Osi SRS - Dlrektoi in odgovorni urednik: Mliar Biber inaKs tisKarns •lonci*' I ointiCa*. vsi v Ljubljani — Naročnina ca leto 1972 no cUo - Reklamacije se upošuvajc it* mesec oc izidu vsak* številke — Uredništvo in uprava. Ljubljana Veselova H ooštni predal »79 VIJ - lelefon direktci uradni*«vo uprava in Knjigovodstvo: 20 701. prodaja preklici in oar«*čnlne 23 579 - Zlro račun 50100-603 40373» - Oproščeno prometnega davka do mnenju sekretariata ca Informacije v izvršnem «vett> »kuoščlne SR Slovenile isi-i't? Številka 20 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Razglasni del z dne 13. junija 1913 LETO XXX Register podjetij in obrtov NOVO! NOVO! Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo »Remont«, obrtno gradbeno podjetje, Celje. Vpiše se razširjeni in prečiščeni predmet poslovanja, ki se odslej glasi: opravljanje vzdrževalnih del in adaptacij vseh vrst gradbenih objektov; gradnja in rekonstrukcija vseh vrst gradbenih objektov, razen posebno zahtevnih in specifičnih objektov po zakonu o ureditvi določenih vprašani s področja graditve investicijskih objektov; opravljanje obrtnih zaključnih del na lastnih in drugih objektih, razen instalacij centralne kurjave in vodovoda; opravljanje javnega prevoza blaga z motornimi vozili v prostem cestnem prometu; opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo; posojanje garadbene opreme in opečnega materiala; odkup hlodovine od lastnikov gozdov v obsegu iz določil drugega odstavka čl. 43a zakona o gozdovih (Ur. list SRS, št. 30'65. 14/68 in 26/70), in razrez nlodovine, storitveno žaganje hlodovine, izdelava in prodaja strešnih in ostalih lesenih konstrukcij ter drugih lesenih izdelkov, prodaja rezanega lesa in lesenih odpadkov iz lastne proizvodnje; opravljanje prometa blaga 'na" debelo in drobno z blagom iz trgovske stroke »gradbeni material«, iz te stroke le skupina blaga: gramoz in pesek, opedpi; proizvodi, gašeno apno, cementni izdelki; krivljenje betonskega železa in prodaja teh izdelkov; opravljanje mizarskih, steklarskih (zasteklitve), ključavničarskih in strojno-mehaničnih (servis gradbene mehanizacije! storitev v lastnih obrtnih delavnicah. Rg I 191/14 767 Pivovarna Laško. Izbriše se poslovna enota: Zaloga piva Pivovarne Laško, Poljčane — zaradi ukinitve. Rg II 202/2 764 Podjetje za promet z odpadnim materialom »Surovina«, Maribor. Pri odkupni postaji »Šoštanj« se izbriše Ivan Perše dosedanji, poslovodja in vpiše Ivica Oremuž. poslo-vodkinja pooblaščena za podpisovanje odkupne postaje v skladu z danimi pooblastili. Rg III 156/5 765 Celje, 24. maja 1973. ■ ČZ URADNI LIST SRS je v zbirki predpisov s področja stanovanjskega gospodarstva izdal Stanovanjski predpisi li A ki vsebujejo obrazložitev in obsežni komentar zakona o stanarinah ter zakon o ugotavljanju stanovanjskih hiš in stanovanj ter priročnik za ugotavljanje vrednosti stanovanj s pojasnili. Cena' 10 din. NAROČILA SPREJEMA CZ URADNI LIST SRS, Ljubljana, Veselova 11, p. p. 379/VIL Transportno podjetje »Prevozništvo«, Celje. Izbriše se Jože Jakše, dosedanji komercialni direktor, in vpiše Jože Bevc, vršilec dolžnosti komercialnega direktorja, pooblaščen podpisnik za podjetje. Rg I 6(3/11 778 »Reklama«, Celje. Izbriše se vršilec dolžnosti računovodje Darinka Peško, ostane pa še naprej kot podpisnik podjetja v odsotnosti računovodje in vpiše nov pooblaščen podpisnik: Marta Justin, računovodja podjetja. Rg I 154/1.5 780 Tovarna usnja Šoštanj. 'Izbriše se Danilo Klepec, direktor za finance in računovodstvo, dosedanji pooblaščeni podpisnik podjetja, Rg II 177/20 781 Celje, 30. maja 1973. »Kronica« — TOZD za notranjo trgovino In zastopanje inozemskih firm — pravna oseba, Ljubljana, v sestavu »Bekija-Grude«. Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Hribar Helena In vpiše Klasič Mojca, šefinja računo-vodštva, ki sopodpisuje poslovne listine. Ljubljana, 16. aprila 1973. Rg XVI 1475/4 688 Agrokombinat Maribor. Vpiše se prodajalna v Mariboru, Partizanska 6, ki imd .takle ooslovni predmet: nakup In prodaja naslednjega blaga: kmetijski stroji in orodja, umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin v celoti: gradbeno mehanizacija, gradbeni material (zidaki. strešniki. Žlebniki, cement, mavec. apno. cementni bitumenski izdelki): elektromaterial vključno elektromotorji in gospodinjski aparati; kovinska posoda; steklo, kovinski in nekovinski gradbeni material; material za HTZ; semena; izdelki iz gume; kavčuka in plastičnih mas (gume za prevozna sredstva, tehnični izdelki iz gume. jermeni, filtri, varovalke, obročki, ventili, odbojnik]). Poslovodja je Vojteh Brglez. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in'poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne Ustanovitelj; Agrokombinat Maribor, s sklepom DS sveta z dne 19. IX. 1973. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu ih na račun podjetja. Maribor, 5. maja 1973. Rg 311/1-170 734 Mariborska tekstilna tovarna, Maribor. Pri obratu »Melje« v Mariboru, Ulica Kraljeviča Marka 19, se izbriše Vlado Škerbinjek, dipl. inž., direktor obrata in vpiše Ciril Tručl, dipl. inž. direktor obrata »Melje«, ki podpisuje samostojno v okviru pooblastil iz 21. čl. navodila o zastopanju in podpisovanju podjetja; vpiše se Cvetka Tončič, dipl. inž., direktor obrata Sukančarne, ki podpisuje samostojno: vse pogodbe in ostale listine v poslih blagovnega prometa glede prodaje proizvodov in uslug obrata Sukančarne v tuzemstvu, vse fakture, odobritve in obremenitve v zvezi s prodajo proizvodov in uslug obrata Sukančarne v tuzemstvu, vso drugo korespondenco obrata Sukančarne, odločbe ter druge listine v personalnih zadevah delavcev obrata Sukančarne. Maribor, 21. maja 1973. Rg 158/1-77 782 Podjetje za promet s semenskim blagom »Seme«, exporl-import, Beograd. Vpiše se prodajalna št. 35 Maribor, Koroška 17.. ki prodaja na drobno tole blago: semensko blago, kmetijsko orodje in manjše stroje za obdelovanje vrtov, umetna gnojila, zaščitna sredstva in vezni material za vinogradništvo in sadjarstvo, živinsko krmo, žitarice, industrijske rastline, biološke proizvode, kemo-farmacevtske in dietetske proizvode za živino, čebelarske potrebščine in material ter zdravilna zelišča ; termometre za akvarije, maliganske aparate, alkoholometre, lončke za cvetje, vseh vrst posod iz plastične mase za drobno živino, kompletirane akvarije, kletke za ptiče, pribor za ptičje kletke; lončnice in rezano cvetje — samo lastne proizvodnje. V. d. poslovodje: Jana Pečnik, v. d. poslovodje, ki podpisuje v okviru poslovanja prodajalne. Ustanovitelj: podjetje -Seme-",, export--import Beograd s sklepom DS z dne 21. II. 1972. Enota nima samostojnih pravic: prodaja v imenu in na račun podjetja Rg 645/1-10 795 Gostinsko trgovsko in transportno podjetje "Pohorje~ Maribor. Izbrišeta .se iz registra zaradi ukinitve bife "Dobrava-. Maribor, Ptujska 186 in gostišče -Pekrski grozd« v Mariboru. Pekre 31 Rg 233'1-127 796 Maribor. 30. maja 1973. Živilska industrija -Pelovia--, Ptuj. Pri prodajnem skladišču v Lendavi, Partizanska 54, se izbriše dosedanji poslovodja Janez Matjašec in vpiše novi poslovodja Ivan Habjanič, ki podpisuje v okviru poslovanja prodajnega skladišča ter nabavlja najnujnejši pisarniški material do en-/kratne vrednosti 50 din. Maribor. 4 mnija 1973. Rg 102/I.V-63 803 Zadružni register Spremembe JKrofcna sosporiarska «odi$ea ra/.^laSa.lo Kmetijska zadruga Dobrepolje. Izbriše se direktor Mustar Jože in vpiše v. d. direktorja Zgonec Rajko. Ljubljana, 16. aprila 1973. Zadr I 201/20 701 Register zavodov Spremembe •.»Krožna gospodarska sodišfa razglašajo Otroški vrtec Nova Gorica. Firma odslej: Vzgojno varstveni zavod, Nova Gorica, skrajšano: VVZ Nova Gorica Koper, 11. maja 1973. Rgz 174/9 773 Skupnost zavodov za spomeniško varstvo Slovenije. Vpiše se nova pooblaščenka za p>odpisovanje Marija Obreza, računovodkinja, ki soptodpisuje vse finančne in knjigovodske listine. Ljubljana, 2 februarja 1973. , Rgz IV 373/2 339 Vzgojno varstveni zavod -Jožica Flander«, Maribor. Vpiše se Ida Mlakar, računovodkinja, ki skupaj z ravnateljem podpisuje vse finančne listine. Maribor, 15 maja 1973. Rgz 9/1-12 756 Osnovna šola Genterovci. Firma odslej: Osnovna šola Vlaj Lajos, Genterovci. Rgz 284/1-15 783 Predšolska ustanova Lendava. Izbriše se Justina Hajdinjak, raču novodkinja; pri vpisani Justini Ivanuša se izbriše dosedanji naziv -tajnik« in vpiše novi naziv -računovodja-. Rgz 347/1-21 784 Maribor. 21. maja 1973. Zavod za zdravstveno varstvo, Maribor. Pri obratu za deratizacijo, dezinfekcijo in dezinsekcijo -Kemocid«, Slovenska Bistrica s. o p. o. zavoda za zdravstveno varstvo Maribor se izbriše Stanko Serbelj. upravnik m vpiše Branko Petan, inž. v. d. upravnika, ki za organizacijo združenega dela zavoda podpisuje samostojno v okviru določil zakona, statuta in pjogodbe q medseboinih razmerjih. Maribor, 30. maja 1973. Rgz 206/1-14 799 Razpisi delovnih mest 5552 Po sklepu delovne skupnosti z dne 4. junija 1973 razpisujemo delovno mesto raziskovalnega sodelavca. Kandidat mora imeti diplomo ekonomske ali pravne fakultete in diplomo magistra matematike ter aktivno znanje ruskega in angleškega jezika. Rok prijave je 15 dni po objavi. Ekonomski institut pravne fakultete St. 73-2 5634 Višja šola za zdravstvene delavce v Ljubljani razpisuje tale delovna mesta: 1. profesorja za predmeta: zdravstvena zakonodaja in sanitarna inšpekcija z upravnim postopkom; 2. predavatelja za predmet: telesna vzgoja: 3. strokovnega sodelavca za predmet: nega bolnika (vaje); 4. tajnika šole. Pogoji za tč. 1 in 2: ustrezna visoka izobrazba in pedagoške izkušnje; pogoji za tč 3: ustrezna višja izobrazba in pedagoške izkušnje; pogoji za tč. 4: visoka izobrazba in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj ali višja izobrazba in 5 let ustreznih delovnh izkušenj. Prijave s prilogami rdiplo-ma in življenjepis.' pošljite na naslov: Višja šola za zdravstvene delavce Ljubljana, Poljanska 26a, najkasneje v 15. dneh po objavi tega razpisa. Razpisna komisija Višje šole z zdravstvene delavce v Ljubljani Št 1-7/7-73 5638 Fakultetni svet filozofske fakultete v Ljubljani razpisuje naslednji delovni mesti: — docenta za zgodovino slovenske književnosti, — fakultetnega učitelja za uvod v sociologijo. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih za ta mesta predpisujeta fakultetni in univerzitetni statut. Interesenti naj oddajo prijave z življenjepisom, klasificirano bibliografijo m znanstvena dela tajništvu filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 12. 15 dni po objavi tega razpisa v Uradnem listu SRS. Filozofska fakulteta Izgubljene lisline preklicujejo Alijagić Rifat. Bihač, Unska 17. zdravstveno izkaznico. 3456 Bečič Meho, Ljubljana. Koželjeva 8a, zdravstveno izkaznico. 5484 Bednjički Rozalija, Kidričevo 13, zdravstveno izkaznico, številka 831365. 5435 Berčon Vida, Litija, Sp. Hotič 21, zdravstveno izkaznico, številka 237369 5608 Berden Stefan, Ljubljana-Polje 348. zdravstveno izkaznico. 5609 Beršini? (vica. Škofja Loka, Suha 7, zdravstveno izkaznico, številka 360910. 4858 Bešič Sefkija, Kranj, Tekstilna 7. zdravstveno izkaznico. 5610 Bizjak Ivan, Lokavec 34, zdravstveno izkaznico, št E 148709. 4822 Boban Marija Ljubljana, Jamova 54, hranilno knjižico; št. 157. izdano od Name, Ljubljana. 5611 Bosnič Andrej. Ljubljana. Na jami 8, delovno knijžico 5527 Botonjič Hamzo, Ljubljana, Pot na Rakovo jelšo 19c. zdravstveno izkaznico. 5528 Božič Franc. Novo mesto. Šmihel 48. delovno knjižico, št. 15783. 5432 Božičič Stojan. Radovljica, Gorenjska 33. zdravstveno izkaznico, številka 345826. 5436 Brajdič Marko, Novo mesto. Žabjek, delovno knjižico, št. 14167. 5483 Buha Zdravko, Ljubljana, Koželjeva, zdravstveno izkaznico. 5572 Bursac Milan. Ljubljana, Mislije-va 3, zdravstveno izkaznico. 5485 Cankar Dušan. Ljubljana, Na jami 7, zaključno spričevalo večerne osemletke v Šentvidu pri Ljubljani. 5457 Cvetaš por. Kondrič Alenka, Ljubljana, Rojčeva 7, spričevalo o maturi VI. gimnazije Ljubljana Moste izdano leta 1969. 5486 Cvetko Brane Ljubljana, Zrinjskega 8, 'indeks tilozofske fakultete. Univerze v Ljubljani 5459 Cater Ljudmila, Kranj, Jezerska 28, zdravstveno izkaznico, številka 684988. 5139 Clčič Mile, Ljubljana, Letališka cesta, zdravstveno izkaznico, številka 585672. 5458 Danev Mirjam, Postojna, Tomšičeva 30, zdravstveno izkaznico. 5573 Deskaj Nezir, Ljubljana. Zibertova ulica, zdravstvene izkaznice na ime Deskaj Tomaž. Deskaj Fahrije in Deskaj Viktorija 5574 Dijek Marija. Ljubljana, Stražarjeva 27. zdravstveno izkaznico. 557= Dimc Anton. Domžale, Ihan 121. zdravstveno izkaznico, številka 025808 5460 Dokl Ivan, Sovjak 26, Videm ob čavnici. delovno knjižico. 4901 Dolinar Franc. Koper, Cesta JLA 24. zdravstveno izkaznico. 5437 Dolinar Leopold. Škofja Loka. Pu-štal 9, zdravstveno izkaznico, številka 123172. 5179 Fabijan Julijana Ljubljana, Kla-dezna 19, zdravstveno izkaznico 5576 Gedrih Metka Ljubljana, Streliška 24, spričevalo o zaključnem izpitu II gimnazije v Ljubljani, izdano leta 1965. 5612 Golob Jadranka. Ljubljana, Ledar-ska 44, zdravstveno izkaznico. 5529 Gorjanc Francka, Kranj, Jelenčeva 34, zdravstveno izkaznico, številka 489380 5438 Gruden Vinko, Velike Kašče, Ule-ka 3, spričevalo I. letnika poklicne gradbene šole, izdano leta 1971 72 v Ljubljani. 5577 Gubenšek Marjan Ljubljana, Jana Husa 15, spričevalo o zaključnem izpitu železniške elektro kovinarske šole, izdano leta v Ljubljani. 5578 Hadžipašič Rasim. Ljubljana, zdravstveno izkaznico 54p6 Hafner Mihaela. Vodice 68, zdravstveno izkaznico. 5613 Harbaš Perid, Ljubljana, Vide Pre-garčeve 34, zdravstveno izkaznico. . 5530 Hasanagič Emil, Stjena, zdravsvte-no izkaznico. 5531 Hribar Tonka, Ljubljana Mirje 2. zdravstveno izkaznico in delovno knjižico. 5487 Horvat Nives, Ljubljana, Titova 23, študentsko zdravstveno izkazni oo. 553? Ilič Nikola, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 5614 Inkret Silva, Ljubljana, Vojkova 26, zdravstveno izkaznico. 5579 Jakofčič Marija, Cerkvišče 9, delovno knjižico, reg. št. 4945 na ime Starešinič Marija. 4155 Jakšič Jože, Ljubljana, Gornji Rudnik 4/1 delovno knjižico 5615 Jalšovec Bojan, Ljubljana, Tacen 48, zdravstveno izkaznico. 5616 Jakšič Edhem, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 5534 Javornik Franc, Ljubljana, Savlje 23b, zdravstveno izkaznico. 5533 Jerman Adolf, Litija, Grbinska 3, zdravstveno izkaznico, številka 332941. 5617 Juriševič Jože, Golac 29, zdravstveno izkaznico, št. 805723 na ime Juriševič Manja. ' 486*0 Juvane Miran Ljubljana, Bratov Kunaverjev 13, zdravstveno izkazni co, št. 322928. 5535 Kalafatič Marijan, Celje, Podgorje jr, zdravstveno izkaznico. 5439 Klakoeer Manja, Domžale, Trubarjeva 10. zdravstveno izkaznico in zdravstveno izkaznico na ime Klako-čer Brigita. 5618 Klavs Vojko, Zalog, Hladilniška 11, spričevalo 1. letnika tehnične šole — eiektro smer, izdano leta 1961 v Ljubljani. 5462 Kleindienst Zdravka, Spodnje Duplje 35, zdravstveno izkaznico, št 245067. 1 5536 Klemenc Janez, Koper, Prekomorskih 20, delovno knijižico. 5440 Kmetec Ivan. Kidričevo 36, delovno knjižico, ser. št 902140, reg. št. 16388. 5441 Knapič Rudi. Ljubljana, Tacen 31, zdravstveno izkaznico, številka 098636. 5537 Kobola Viktor, Kočevje, Salka vas 93, orožni list. reg št. 97 69 — za lovsko puško -FLOBERT*- kal. 6, št. 34613. 5181 Kompara Ferdinand, Ljubljana, Kriva pot 32a, zdravstveno izkaznico. 5538 Kondič Stojan. Kranj, Gorenjesav-ska 28c, 'zdravstveno izkaznico. 5442 Kovačič Ivan, Ljubljana, Smartin-ska 135, zdravstveno izkaznico. 5580 Kralj Anton, Bpršt 10. knjižico za znižano vožnjo vojaškega invalida. Št. 008019. 5027 Kramšar Cecilija. Hrastnik. Ulica prvoborcev 11, zdravstveno izkaznico, št. 01966/11. 5443 Krasnič Saban, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 5581 Križič Ivan, Črnuče, Pot v Hrastovec, zdravstveno izkaznico. 5488 Krkoč Marija, Ljubljana, Trg komandanta Staneta 6, zdravstveno izkaznico. št. 32623. , 5582 Kuči Vaide, Jošanica, zdravstveno izkaznico. 5583 Kunovar Simona, Ljubljana, Triglavska 39, zdravstveno izkaznico, št. 498766 5619 Lavrič Marija, Sp. Gameljne 31, zdravstveno izkaznico, številka 150335 KZ. 5620 Lazič Milica. Ljubljana, Tržaška ?9n zdravstveno izkaznico. 5489 Lekše Milan., Naklo 92. zdravstveno izkaznico, št. II303043. 5444 Levičnik Antonija, Ljubljana, Novo polje c. 4/2, zdravstveno izkaznico. 5621 Likozar Alojz, Kranj, Titov trg 21, zdravstveno izkaznico, številka 526521. 5182 Ljubijankić Muhamed, Pečigrad, Ljubijankiči 47, zdravstveno izkaznico. 5461 Lončar Janez, Škocjan 4, zdravstveno izkaznico, št. 213690. 5490' Lovrič Mato, Celje, Ulica 29. novembra 2, zdravstveno izkaznico. 5290 Lubej Zdravko, Store 78, zdravstveno izkaznico št. J 13774/11. 5327 Macanovič Sulejman, Ljubljana, Celovška 134, zdravstveno izkaznico. 5584 Madjar Ante, Ljubljana, Rudarska 3, spričevalo I. letnika poklicne gradbene šole, izdano leta 1971/72 v Ljub Ijani. 5585 Majdič Tomaž, Trojane, Učak 3, zdravstveno izkaznico 5445 Malovič Mira, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 5539 Malovrh Janez, Sp. Duplje 27, zdravstveno izkaznico 5491- Marič Tomislav, Ljubljana, Aljaževa 32, zdravstveno izkaznico. 5492 Marinovič Ruža, Ptuj, Gregorčičeva 8, delovno knjižico, reg, št. 8738, ser. št. 711159. 5564 Marinšek Mihaela, Ljubljana, Litijska 44, zdravstveno izkaznico, številka 059419. 5540 Megič Sead, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 5493 Medjedovič Rifad, Polhov Gradec 29, dijaško avisto vozovnico za relacijo Polhov Gradec—Ljubljana, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 5463 Mirič Milenko Ljubljana, Vrbovceva 9, spričevalo o zaključnem izpitu poklicne šole (elektro inštalater), izdano leta 1971 in spričevalo 3. razreda iste šole. Izdano leta 1971 v Ljubljani. 5622 Mirnik Rudi, Celje, Lopata 44, spričevalo avtomehanske vajenske stroke, izdano leta 1973 od Šolskega centra Boris Kidrič, Celje. 5446 Naglič Jože, Ljubljana, Knezova 4, zdravstveno izkaznico. 5623 Ogrin Alojzija. Stara Vrhnika 56, zdravstveno izkaznico, številka 07769. 5464 Ovsenek Jože, KPD Dob pri Mimi, spričevalo o' zaključnem izpitu poklicne šole ključavničarske stroke v Mariboru. 5624 Petelin Dušan, Ljubljana, Majaronova 2, zdravstveno izkaznico. 5465 Petelinšek Anton, Vitanje 46, delovno knjižico. 5328 Pivovarna Laško, štampiljko z besedilom: »PIVOVARNA LAŠKO št. 5». 5030 Pobega Danilo, Koper, propustnico VS. št. 28638. 5382 Podlipnik Jože, Kranj, Staneta Rozmana 9, zdravstveno izkaznico. 5586 Pogačar Janez. Domžale, Prevoje 60, zdravstveno izkaznico. 5494 V sodelovanju s skupščino pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je CZ Uradni list SRS izdal brošuro STATUT SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SR SLOVENIJI IN DRUGI PREDPISI S PODROČJA POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA s pojasnili Cena 25 din CZ Uradni list SRS, Ljubljana, Veselova 11 p. pr 379 Vil Polšak Elza, Ljubljana, Cizejeva 12, zdravstveno izkaznico. 51524a Potočnik Zdenka, Ljubljana, Crto-mirova 1, spričevalo o zaključnem izpitu OŠ Ledina, izdano leta 1965. 5467 Povše Bogomir, Ljubljana, Brod ob Savi 20,v spričevalo I. letnika elektro strokovne šole Ljubljana, izdano leta 1970/71. 5495 Prepič Mehmedalija, Ljubljana, Zaloška 1, zdravstveno izkaznico. 5468 Prešiček Ivan, Ljubljana, jšcntvid 51, spričevalo 1., II. in III. letnika poklicne kovinarske šole na Viču, izdano leta 1952/53/54. 5541 Radosavljevič Marija, Piran, 1. maja 1, delovno knjižico. 5447 Recek Andrej, Ljubljana, Kvedrova 19, dijaško avisto vozovnico, št. 9405 za relacijo Javna skladišča— Stegne, izdano od podjetja »Vlator«, Ljubljana. 5469 Rener Egon, Ljubljana, Černetova 17, zdravstveno izkaznico, številka 463078 II. 4614 Rikič Slavko, Ljubljana, Moste, zdravstveno izkaznico. 5470 Rode Rado, Kranj, Mleknrniška 29, spričevalo o zaključnem izpitu elektrogospodarske šole v Mariboru —- za elektromonterja, izdano lota 1970. 5542 Rutar Stane. Ljubljana, Runkova '8, zdravstveno izkaznico. 5471 Sadiku Smajl, Ljubljana, Brnčičeva 12, zdravstveno izkaznico 5197 Savič Željko, Dol pri Ljubljani 3. zdravstveno izkaznico. 5498 Slabšak Nada. Kočevje, Ornik 1. spričevalo o zaključnem izpitu DŠ Kočevje, izdano leta 1971. 5543 Skutnik Zora, Ljubno ob Savinji, Trg 109, zdravstveno izkaznico, št. 290725 na ime Skutnik Bojana. 5423 Smolnik Maks, Ljubljana, Zelena pot 16a, zdravstveno izkaznico, št. 148455. t 5587 Sodih Julijana, Celje Skaletpva 7a, zdravstveno izkaznico. 5544 Srša Stjepan, Ljubljana, Šmariinska 135, zdravstveno izkaznico. 5588 Stankovič Mijoljub, Domžale, Ihan 121, zdravstveno izkaznico. 5473 Stevi Nena, Ljubljana. Cez gmajno 53, zdravstveno izkaznico. 5589 Stojanovič Dobrosav, Bled. Zele-ška 24, zdravstveno izkaznico. 5590 Stojanovič Aleksander. Škofja Loka, Novi svet 9, spričevala izdana od IKŠ — TRM — Maribor; št. 26 2234 in 28/2234. 5545 Strajnar Marija, Ljubljana, Močnikova 11, zdravstveno izkaznico. 5825 Strehovec Franc Komenda, Gora 5, zdravstveno izkaznico. 5499 Struna Branko, Ljubljana,- zdravstveno izkaznico. 5546 Sudarič Ivan, Lucija, Liminjan 29, zdravstveno izkaznico. 5448 Svetel Franc, Kranj, Struževo 54, vojaško knjižico, izdano v Kranju. 5547 Sebijan Valentin, Ljubljana, Je-lovškova 11, spričevalo za poklicnega voznika motornih vozil, izdano leta 1964 v Ljubljani, Ježica. 5591 Škoda Ernest, Ljubljana, Posavskega 26, zdravstveno izkaznico, št. F 498313. 5500 Sokac Djurdjica, Gomje Bazije 184, zdravstveno izkaznico. 5548 Šubic Pavla, Hotavlje 25, Poljane, zdravstveno izkaznico na ime Šubic šimon, št. 166864 in Šubic Roman, št. 305877.. 5113 Šuligoj Ljubomir, Šmartno pri Litiji, Ustje 29. zdravstveno izkaznico in delovno knjižico. 5501 Tomc Justina, Žigrski vrh 46, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 485090. 4778 Topčagič Rešad, Ljubljana, Tomačevo 55, zdravstveno izkaznico. 5549 Trbojevič Snežana, Litija, Trg na stavbah 1, zdravstveno izkaznico. 5592 Tubak Nedeljko, Donji viječani 288, zdravstveno izkaznico. 5593 Tukfekčič Mehmed. Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 5472 Turistično društvo Fram hranilno knjižico, št. 5544 Kmetijske zadruge Rače naslovljeno na Turistično društvo Fram. 5187 Turjačanin Ljubo, Domžale, Ljubljanska 1, zdravstveno izkanico. 5503 Ulčar Frančišek. Radomlje, Šesko-va 1, zdravstveno izkaznico. 5474 Vidmar Andrija. Ljubljana, zaključno spričevalo za poklic zidarja, št. 440, izdano leta 1964'65. 5594 Vidovič Ljubo. Hrastnik, Novi Log 11. zdravstveno izkaznico, številka 041628 3849 Vinšek Ema, Trbonje 53, spričevalo o zaključnem izpitu OŠ Trbonje, iz-zano leta 1947. 5449 Vrtovec Marjan, Ljubljana, Ilirska 6, delovno knjižico. 5475 Zabovnik Nastja, Ljubljana, Stražarjeva 19. dijaško avisto vozovnico, št. 15851 za relacijo Javna skladišča —Ajdovščina, izdano od podjetja ->Viator«. Ljubljana 5550 Zaletel Ignac, Šentvid pri Stični, zdravstveno izkaznico, številka E-294359. 5504 Zeneli Alija, Ljubljana, Avšičeva 206, zdravstveno izkaznico. 5476 Zgonc Marija, Trbovlje, Ulica 1. maja 32, delovno knjižico registerska št,- 3482. 5595 Zlatkovič Zoran, Zg. Kašelj 103, zdravstveno izkaznico na ime Zlat-kovič Zoran, št. 69648 in Zlatkovič Jasmina, št. 67051 5502 Zmajšek Marija, Ljubljana, Ulica borca Petra 14, zdravstveno izkaznico. 5626 Zver Drago, Ljubljana, Vrhovci X/ 22, dijaško avisto vozovnico, št. 1257 za relacijo Vrhovci—Stadion, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 5596 Žakelj Frančiška. Selo 13, zdravstveno izkaznico št A 086354. 5000 Žerjal Nives, Ljubljana, Povšetova 58, zdravstveno izkaznico. 5597 Žezel Obrad, Ljubljana, Djakovi-čeva 10, zdravstveno izkaznico. 5551 Izdaja »Uradni Usr SRS«- — Direktor In odgovorni urednik: Milan Biber — Tiska tiskarna -Toneta Tomgića- v Ljubljani