729
PROTEUS
J o ž e   U d o v i č
Vrinil sem se
iz morja,
iz temnih voda,
vstal sem iz valov,
gledal sem
podobe prihodnosti.
Tn vsa današnja
čarovnija
je samo zame.
Tebi, ki hočeš slišati mojo skrivnost, ne razodenem, kaj sem videl v somraku globin.
Tvoja slepota ne vidi mojih barv, tvoj sluh Taizloči le sive glasove.
Ne moreš
me prisiliti,         '
da govorim
o današnjem čaru.
Lahko me zvežeš, uidem ti iz rok, sto oblik imeim, voda sem in oblak, zemlja sem in drevo, tišina sem in glas, ptica sem in zrak, korenina sem in sad. Zmeraj isti, zmeraj drugačen.
Ti pa me ne poznaš:
kolikokrat
sem ti že zgorel
pred očmi —
nenaden plamen.
730