106. štev. Velja v Ljubljani in po pošli: telo leto pol leta . V Ljubljani, četrtek 5. maja 1921. Poštnina plačana v gotovini. fcetrl leta za mcsec K 350*— » 180 — „ 89'— 30- Za inozemstvo: celo leto pol ictn. tein leta za mesec K 480*-p 240--„ 120-.. 40-- IV. leto. Za Ameriko: celoletno polletno . četrtletno. 8 dolai 4 doki j« 2 dolarja Novi naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici. j,r'M l*a f med temi Izplavlnami se nahaja tudi častit*' Ijivl slovenski liberalizem, pa naj se poiz« kuša zakriti pod še tako donečimi novimi priimki. Vse, kar nam Je bilo svetega je posta-, vilo Ilberalstvo na prodaj za skledo leče« za bilko slame, kl se ob nji upa še obdržati nad vodami — za ustavo, ki bi H patentirani demokratki dalo v roke oblast kljub! najdemokratičneje Izraženi volji večine ljudstva pr) volitvah. V ta namen se meče na mernike denar bank, ki podpirajo absolutizem proti pravici, ker vedo, da Jim 1® mogoča špekulacija le v kalnih vodah absolutizma manjšine, k| se bori proti večini % vsemi sredstvi, za vsako ceno In deli v. tem boju kapitalistom vse koncesije. Ta nemoralni boj se je vršil zadnje dnt pri nas v ostudni goloti, vrši se dalje $0 danes In banke javkajo: naprednost Je vi nevarnosti. No, mlade sile, kl Jih ]e rodilo zdravi, življenje, se zavedaio, da polje po njih žilati čista kr| in da Je naprednost v smtMd splošne koristi vseh trpečih sinov ene domovine slgurnejša kakor kdaj poprej. Zave« dajo se, da prevzemajo baš oni dodščind prave naprednosti in bodo brez pomislekov^ sesulo trhleno tramovje avstrijske »napred-J uosti*, kalrt siavbišče se mora osnažttl. ■ _—'Ar—— • ■ Nemčija se bo udala. Amerika proti zasedbi. — Briand odstopi? Mnenje angleških trgovcev. Beograd, 4. maja. Po vesteh iz Berlina se zdi, da bo nemška vlada kapitulirala in sprejela zavezniške predloge, preden se prične zasedba ruhrskega ozemlja. Nemški veleindustrijami so uvideli, da bo ruhrska kotlina v resnici zasedena, če Nemčija ne bi popustila in izvajajo pritisk na vlado, da b| opustila svoje trdovratno zadržanje. Nemški industrije) se boje za svojo Interese, ker bi bili znatno oškodovani, če zavezniki izvedejo svojo namero. Misli sc, da bo vsled njihovega pritiska vlada gotovo sprejela zavezniške pogoje in tudi zavezniško zahteve glede dolgov in modalltet plačevanja. Beograd. 4. maja. Washingtonska vest javlja, da je Hughes izjavil francoskemu poslaniku, da Zedinjene države niso naklonjene takim zavezniškim ukrepom, katerih rezultat bi bil gospodarsko uničenje Nemčije. Po drugi vesli pa se zdi, da je izjavil Hughes francoskemu poslaniku, da Zedinjene države ne nameravajo zavzeti nikakega stališča, ki ne bi bilo v skladu s stališčem zaveznikov. VVashingtonska vlada bo v Interesu miru prosila, naj bi se sporazum zj Nemčijo dosegel brez nasilne zased-« be ruhrskega ozemlja. Zedinjene dr« žave ne bodo intervenirale poprej; dokler jih zavezniki ne naprosijo; za to. Pariz, 4. maja. (Izv.) Pri prihod*, nji otvoritvi parlamenta bo imel Bri« and z ozirom na svoje dosedanje sta« lišče glede represalij proti Nemčiji jako težavno stališče. Splošno se sodi. da je njegovo stališče močnogoje. vendar pa ni trgovsko izku« šenega Angleža, ki bi trdil ali verjel, da bo Nemčija zahtevano svoto kdaj poravnala. Če bi se plačilo izvršilo Vj blagovnih dajatvah, bi bila s tem lini« čena svetovna trgovina. VPRAŠANJE TRGOVINSKIH POGAJANJ Z ITALIJO. Rim, 4. maja. (Izv.) Glasom zajamčenih vesti je italijanska vlada podvzela vse korake, da se čimprej izvede rapallska pogodba. Vsled tega je upati, da se bodo tudi trgovinska pogajanja čimprej obnovila. Ta trgovinska pogajanja bi se imela prl-| četi po končani drugi seji ministrskega sveta. KMEČKI NEMIRI V SIBIRIJI. Helsingfors, 4. maja. (Izv.) V za-padni Sibiriji so ponovno izbruhnili veliki kmečki nemiri. Upornim kmetom poveljujejo bivši častniki Kol-čakove armade. Proti upornikom so bile odposlane močne čete. ki razpolagajo s številnimi oklopnimi vlaki.____________________________ BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 4. maja Valute in devize. Beograd: Valute: Dolarji 30.1— 31.80, iuutl .135-139, Iranki 265—266, lire 165—166, leji 55—55.75, levi 42.50—43, marke 53.50—54, češkoslovaške krone 47—J S, avstrijske krone 5.90—6, napoleondorl 119, do 119.50. Dunaj: Valute: Dolarji 602—60fy marke 921—930, lunti 2420—2440, Iranki 4815—4855, lire 2955—2975, dinarji 1703 do 1725, poljske marke 69—71, švicarski Iranki 10.675—10.725, češkoslovaške krone 841 do 847, ogrske krone 0, v zasebnem prometu 2.76—2.80. Praga: Berlin 110.25, Curlh 1283.50* Milan 351, Pariz 573.50, London 288.75, Newyork 7175, Beograd 200.50, Bukarešta! 11.37, Varšava 8.37. Curlh: Berlin 8.60, Ncwyork 566* London 2250, Pariz 4185, Milan 2765, Praga 780, Varšava 0.68, Budimpešta 265, Zagreb 405, Bukarešta 925, Dunaj 157 In po!, av. strijske krone 697. Efekti. Zagreb: Banka za Primorje 920—< 935, Jadranska banka 0—2000, Jugoslovan-* ska banka 552-580, Ljubljanska kreditna1 1 bauks 900-930, Rijcčka pučka banka 435 i 445t Praštediona 9600—0, Stran 2. v--------------------- Intrige. Naj JDS kombinira tako ali tako, V Ljubljani in Mariboru ne dobi Župana. To pa JDS ni po volji. 2e z ozirom na Beograd ne! Slovenski demokratje so v Beogradu vedno zatrjevali, da so slovenska centra v ogromni večini njihova domena. S tem so hoteli povedali. da je vsa naša inteligenca z njirni. Volitve v občinske zastope so pokazale obratno. Politični vpliv slov. demokratov je vsled tega občutno trpel. S številkami je dokazano. da je slovenska demokracija stranka brez pristašev. Oziroma, vsaj tiste moči nima. ki si jo prisvaja v Sloveniji. To ve danes Beograd in utis tega fakta hočejo slov. demokrati na vsak način izbrisati. Slov. demokrati na vse načine poskušajo, prisvojiti si vsaj županovanja v Mariboru in Ljubljani. Vsako sredstvo jim je dobro. Najprvo so poskusili srečo pri soc. demokraciji. Pridobili so Toneta Kristana. Toda Kristan še ni soc. demokracija In posojeni denar za zadružne organizacije še ni socijalističen komunalni program. Kristanova akcija v korist liberalcem je bil prazen udare v vodo. ob odporu izvoljenih soc. dem. obč. odbornikov, ki danes še vedno ločijo bankokratstvo od socijalizma. Za soc. demokrati so prišli na vrsto nar. socijalisti. Liberalno časopisje je pričelo zlivati golide gnojnice na posamezne pristaše NSS z namenom, da jih politično ali gospodarsko onemogoči. Obenem so se razširjale o NSS bajke, da je ena struja za liberalce In proti sedanjemu vodstvu stranke, druga struja za komuniste, klerikalce in podobna strašila. Vendar storje o strujah so se razblinile y ponovnih enodušnih izjavah NSS, da je stranka proti JDS županovanju. Kaj sedaj? JDS se je oprijela zadnje bilke — advokatskih rekur-zov. V Mariboru in Ljubljani so vložili rekurze proti občinskim volitvam z edinim namenom, da zavlečejo volitev županov za nekaj tednov. Med tem časotm upa JDS, da z lepa ali z grda pridobi to ali ono stranko za glasove na korist liberalnih županskih kandidatov. JDS se ne poslužuje poštenega boja za načela. Politična nemorala, terorizem in demagostvo je njihovo orožje. Izrabljajo socijaino odvisnost nasprotnikov. Izrabljajo avtoriteto vlade. Pravi nasledniki Šušteršiče-vih metod! Tudi rekurza JDS v Mariboru in Ljubljani sta pravi tip Larape-Štefetovih rekurzov proti naprednemu življu; neutemeljena in smešna po vsebini — resna vsled zlobnega namena in vsled obznanske vladne politike. Da JDS ni sram sprejemati dedščino kranjskega klerikalnega absolutizma! Toda zastonj je JDSarski napor! Razbil se bo ob idejnem poslanstvu nacionalizma in socijalizam; razblinil v odporni sili poštenosti; uničil v solidarnosti trpečega ljudstva. Intrige imajo samo trenoteit efekt! Bodočnost je v volji ljudstva In ta je proti politični nemorali. Reparacijsko vprašanje John Forster Dulles. član ameri-kanske mirovne delegacije v Parizu, je v Ncw Yorku nedavno objasnje-Val problem reparacij približno takole: Ko se je diktirala Nemčiji provizorična vsota (20 milijard zlatih mark) v svrho reparacij vse v vojni povzročene škode aliiranim. so bile klavsule o načinu tega plačevanja vsekakor prenaglo in nepremišljeno formulirane. Te so namreč vsebovale oddajanje vrednosti, katerih potreba je bila v onem času največja, kakor: brodovje. premog, stroji, gradbeni materi ial. kemikalije in nemška delavna moč. t. j. okoli 500 tisoč nemških delavcev, ki bi morali pri obnovi opustošeniii krajev sodelovati. — Po dveh letih pa ne smatrajo nekatere zvezne države ta modus reparacij najbolj primernim, kar le čisto umevno, če upoštevamo zle posledice, ki bi jih one pri tem trpele. Skoraj bi lahko rekli, da je prešlo reparacijsko vprašanje v oni Stadij. ko se več ne premišljuje, kako visoke vsote naj se Nemčiji naprtijo in koliko je ta zmožna plačati, nego koliko so opravičenci sploh pripravljeni sprejeti! Zasledujmo kako nesi-gurno so se odklonile zadnje nemške ponudbe glede reparacij, pa najdemo vzrok temu cincanju le v preveliki razliki interesov, ki naj jih imajo posamezne zvezne države ne tako v slučaju, če bi se reparacijska sredstva plačevala na prvotni način (po mirovni pogodbi) kakor tedaj, ako bi Francija monopolizirala eksploatacijo nemških (premogovnikov) rudo-kopov ad infinitum. Ne čudimo se, če so vesti odločilnih trenotkov iz Pariza. Londona in Washingtona tako različne. da je vsaka orientacija v tem pogledu nemogoča! — Vprašanje je vsekakor kočljivo. V slučaju, da se pusti Nemčiji pri plačevanju odškodnine proste roke preti nevarnost, da so ta, ki Ima poleg 70.000.000 marljivih in inteligentnih ljudi, tudi krasno razcvelo industrijo, svojih obveznosti prehitro oprosti, kar pomeni rehabilitacijo Nemčije v predvojno stanje! Drugi način, čigar možnost se ravno sedaj odločuje, je pa izvedba sankcij. — Francija se hoče na ta način osigura-ti na vse veke pred eventuelnim vojaškim napadom Nemčije, čigar uresničenje se v francoskih političnih krogih precej domneva. Da je ta njihov strah deloma upravičen, potrjujejo zadnji dogodki v nemškem državnem zboru, kjer ie pričakovati vsak trenotek padec sedanie vlade, povzročen po reakcionarcih. Besede, ki jih je pred par dnevi govoril v istem nacionaiec Helferloii so: 40 milijonov Francozov ravno tako ne bo obračiuialo z 70,000.000 Nemcev, kakor ne 36,000.000 Angležev s 4,000.000 Ircev. — Prorokuiejo nam zopet novo svetovno klanje, ki bo imelo svoj izvor le v težnjah po lm-perijalizmu. Končno odločitev perečega vprašanja naj prinesejo seje vrhovnega sveta v Londonu. — Velik del tehničnih del pa ni še gotov, zato bo potrebno še nekaj sej.., Radovedni smo. kaj bodo sklenili. —★—■ »Peskov boj proti kapitalizmu v teoriji in praksi/4 Ker z naskokom na * Jugosi. kred. zavod« niso mogli g. Pesku do živega in ker tudi obdolžitev narodnega izdajstva ne drži. so pogruntali sedaj pri »Jutru«, da se je »v g. Pesku pobunii čut podjetnika in gospoda« ter izrabljajo zadevo bivšega urednika »Jugoslavije« g. Kosovela. da bi očrnili g. Peska kot krutega »kapitalističnega gospodarja«. Stvar pa je sledeča; Dne 19. marca se je vršil v Unionu v Ljubljani shod NSS, na katerem so govorili dr. Rybaf, Deržič in odposlanci češke nar. soc. stranke. G. Kosovel, ki je kazal že prej uprav strupeno sovraštvo do NSS, je isti večer v uredništvu »Jugoslavije« zasmehoval nar. socijaliste in tudi g. Peska, kateremu je bilo zbadanja že odveč ter si je prepovedal »štenkarijo«. Ker pa g. Kosovel le ni odnehal ter je g. Peska celo naravnost zasmehoval, je prišlo do spora med njima. G. Kosovel je imel celo to predrznost, da je hotel v »Jugoslaviji« s posebno notico gosp. Peska osmešiti, češ da je poročilo o shodu NSS neresnično in da je g. Pesek uredništvo prisilil, da ga je priobčilo. Priobčitev te notice v lastnem listu je g. Pesek seve zabranil, ker je bila le strankarska zagrizenost in hudobija. Da je bilo poročilo o shodu NSS. 19. marca, ki ga je priobčila »Jugoslavija« drugi dan resnično. lahko potrdi na stotine prič, ki so sc udeležili shoda. Seve slavno »Jutro« je druzega mnenja, zato pa še se g. Pesku ni treba dati zasmehovati od urednika, ki je uslužben pri njem. G. Kosovel je tudi Še Isti večer t. j. 19. marca dejal, da »gremo narazen« t. j. da izstopi iz uredništva »Jugoslavije«. Zaradi opetovanega nekvalificiranega obnašanja g. Kosovela na-pram g. Pesku in ker je sam dejal, da izstopi iz uredništva »Jugoslavije«. ga je g. Pesek odslovil. G. Kosovel je dobil za ves mesec marc polno plačo čeprav bi imel pravo le do dve tretjine plače. Za nadalje pa mu seve ni hotel dajati plače. Začetkom aprila je zahteval g. Kosovel trimesečno plačo kot odpravnino. G. Pesek mu je odgovoril, da je bil upravičen ga odpustiti, ker se je nekvalificirano obnašal na-pram njemu kot svojemu šefu in ker je sam dejal, da »gremo narazen«. Da pa ne bi g. Kosovelu nenadoma morebiti oteškočil gmotnega položaja ie bil g. Pesek pripravljen ga vzeti nazaj v službo; da še več, da mu olajša službovanje, je celo dejal, da mu ni treba delati službe v uredništvu. temveč lahko dela kot eks-temlst t. L spiše doma tedensko po 2 ali 3 kakršne koli že članke ln bo dobival polno plačo, zahteva pa. da med tem časom ko bo dobival od g. Peska plnčo ne sme sodelovati pri »Jutru«, kajti nilcdo ne more in ne sme zahtevati od g. Peska, da naj komurkoli še plačuje zato. da bo sodeloval pri listu, ki ruS* zoper njega in ga blati. G. Kosovel lega ni hotel, temveč raie sodeluje pri »Jutru«. G. Kosovel je napačno informiral stanovsko društvo časnikarjev, katerega odbornik je tudi on in društvo ie, ne da bi prej se informiralo pri g. Pesku — ki je celo ustanovni član društva in notabene edini doslej, kajti v drugih izdajateljih časopisov, se ni »pobunii čut podjetnika in gospodarja«, da bi pristopili kot usta-novnild k temu društvu -— in ne aa bi ga prej le obvestili, izreklo zaporo nad uredništvom »Jugoslavije« t. j. da ne sme noben organiziran član društva sodelovati pri njej. S lem so nameravali namah razbiti oz. ugonobiti »Jugoslavijo«. Da so to bile le predpriprave za obč. volitve, je jasno, in neurrdjivo je. kako da stanovsko dništvo novinarjev _ ne uvideva skrbno pripravljene politične intrige. G. Pesek je vendar pred pričami izjavil, da da g. Kosovem plačo, zahteva pa, da ne sme sodelo- gBaeBBiaga