RENESANČNI VITEŠKI NAGROBNIKI V SLOVENIJI SERGEJ VRIŠER % V svojem referatu o problem atiki naše plastike v renesansi se je dr. Cevc pomudil tudi pri nagrobnikih. Pri tem je posvetil pozornost spo­ menikom, ki so v gradivu te vrste brez dvoma najbolj pomembni —v ralnim viteškim nagrobnikom. Del tega gradiva smo imeli priložnost spo­ znati že v Slovenjem Gradcu, namen m ariborske razstave pa je, da prvič pokaže viteške nagrobnike iz vse Slovenije v sklenjeni, kronološki vrsti. Ob razstavljenem gradivu je treba upoštevati, da gre za izrazito in ­ terni, študijski prikaz, predvsem za pobudo k sistematičnemu prouče­ vanju, in nikakor za izsledke daljšega študijskega dela. V tej luči opra­ vičljiv skopi, inform ativni značaj razstave in tudi njena zunanja, teh­ nična podoba. Že na tem m estu velja opozoriti na nujnost enotnega nači­ na fotografiranja pri bodočih delih, kar je spričo neprikladnih nahajališč te plastike posebno delikaten problem. Kot je že bilo povedano na tem simpoziju, je vprašanje nagrobnikov v naši renesansi odločilnega pomena, saj so mnogokje prav ti spomeniki edine priče naše kiparske dejavnosti v 16. in zgodnjem 17. stol. P ri pro­ učevanju te plastike vsekakor ne more biti v prvi vrsti važen motivni kriterij, kot smo si ga izbrali za vodilo na tej razstavi, ampak bo mo­ rala veljati raziskovalčeva pozornost nagrobni plastiki renesanse nasploh. Vendar se ločeno obravnavanje viteških nagrobnikov ponuja ne samo zaradi kontinuitete, s katero se naša renesansa nazorno povezuje s pre­ teklostjo in prihodnostjo — z gotiko in z barokom, marveč se, kot bomo videli v nadaljevanju, prav v tej kiparski zvrsti dokaj jasno zarisujejo nekatere kiparske eksistence — izhodišči, iz katerih bi bilo moč razisko­ vati dalje. Nagrobniška plastika zavzema v zahodnoevropskem umetnostnem svetu obseg, ki bi ga na tem mestu mogli komaj približno orisati. V raz­ voju te vrste spomenikov se skozi stoletja razvija po lastni zakonitosti tudi tip viteškega figuralnega nagrobnika. V vseh stilnih dobah se je v tej vrsti ohranilo nekaj skupnih značilnosti, predvsem upodabljanje po­ kojnika v vojaški noši, z orožjem, insignijami in heraldičnimi znaki, re- prezentiranje stanu in rodu, ki sta ju sprem ljala času ustrezni priprošnji motiv in večja ali m anjša prizadevnost za portretno upodobitev pokojnika. Kakor nasploh v figurativni nagrobni plastiki razlikujemo tudi pri viteških nagrobnikih srednjega veka in renesanse med plastiko nagrob­ nih plošč-pokrovov grobnic, plastiko tumb in pozneje nagrobniki-epitafi. V prvih dveh prim erih imamo v mislih za horizontalno lego namenjeno r^ * m * SI. 90. Stara Loka, graščina; nagrobnik G. Raspa iz leta 1530 Stara Loka, Schloss; Grabstein G. Rasps; 1530 • Sl. 91. Novo m esto, frančiškanska cerkev; nagrobnik V. V illandersa iz leta 1547 N ovo m esto, Franziskanerkirche; Grab­ stein V. Villanders'; 1547 figuro, v zadnjem, pri epitafih, govorimo o vertikalno postavljenih, v ste­ no vzidanih reliefih. V tem razvoju se pojavljata v upodobitvah pokoj­ nikov v bistvu dva motiva: starejši, s pokrovov grobnic in tumb, ki kaže pokojnika v ležečem položaju kot mrliča, in drugi, značilnejši za čas od 14. stol. dalje, ko pričenjajo prevladovati epitafi, z likom živega upodob­ ljenca. V obdobju, ko je bil v veljavi eden ali drugi motiv, pa se sreču­ jemo z izjemami, se pravi, tudi med horizontalno ležečo plastiko najdemo upodobitve, ki prikazujejo pokojnika za življenja, enako pa naletim o v vrsti epitafov, ki so v bistvu nam enjeni stoječi figuri, na motiv s po­ končno postavljeno ležečo figuro. Na splošno pa je razvoj začrtan v smeri od arhaične, m rliške poze ležečega človeškega lika k živemu upodob-i ljencu, od sim etričnosti in statične kompozicije k akciji, večkrat v arhi-l tekturnem ali naravnem okolju, od idealizacije ali na karakteristike stanu I oprte pojavnosti k portretnim upodobitvam. Po tej najosnovnejši, tipološki opredelitvi figuralnih nagrobnikov se želimo pomuditi ob naših prim erih viteških epitafov. V celoti gre pri nas za nekaj nad trideset doslej znanih plošč, ki so nastale v časovnem SL 92. Vurberk, župna cerkev; nagrobnik Sigersdorferja iz leta 1589 Vurberk, Pfarrkirche; Grabstein A. Si­ gersdorf e r s; 1589 e SI. 93. Ptuj, prošti jska cerkev; nagrobnik J. Calausa-W azlerja iz leta 1595 Ptuj, Probsteikirche; Grabstein J. Calaus- W azlers; 1595 razponu približno dvestopetdesetih let. V rsta naših nagrobnikov se pri­ čenja v gotiki, okoli sredine 15. stoletja, in se končuje na pragu baroč­ nega 18. stoletja, glavnina teh del pa pripada obdobju renesanse, 16. in zgodnjemu 17. stoletju. Spomeniško gradivo, ki je pred nami, praktično še ni raziskano. Strokovnjaku naj spregovori v prvi vrsti samo, dovoljujem pa si opo­ zoriti na nekatere značilnosti, ki omogočajo — sicer fragm entarno — neko grupacijo stilnega, motivnega in tudi avtorskega značaja. V skupino najzgodnejših nagrobnikov se uvrščajo štirje: nagrobnika Friderika Ptujskega (1440—50) in Ju rija Schweinbecka (1459, Ljutomer), dalje plošča Pongraca Turjaškega (1495, Stična) in Andreja Hohenbar- terja (1503, Celje). Prva dva sta značilna tipa srednjeveškega nagrobnika s frontalno, statično pojmovano figuro, ki jo obdajajo heraldični znaki, napisni trakovi in gotski arhitekturni elementi. Iz tradicije izvira tudi figura psa kot simbola zvestobe, na kateri stoji Friderik. P ri Schwein- becku lahko opozorimo na kompromisni motiv med starim in novim: figura stoji pred nam i kot živa, vendar ji glava nelogično počiva na bla­ Sl. 94. Vurberk, župna cerkev; nagrobnik neznanega plem iča iz konca 16. stoletja Vurberk, Pfarrkirche; Grabstein eines unbekantten Adeligen; Ende des 16. Jahr­ hunderts Sl> 95. Tišina, župna cerkev; nagrobnik K. H erbersdorfa iz leta 1606 Tišina, Pfarrkirche; Grabstein K. Her- besdorfs, 1616 zini. Nagrobnik Pongraca Turjaškega je tipološko kom biniran nagrob­ nik: v zgornji polovici je poprsje pokojnikovo, spodnji del je nam enjen heraldiki v značilnem poznogotskem aranžm aju. Nagrobnik A ndreja Ho- henbarterja nam končno pokaže izrazit prim er nagrobne plošče, nam e­ njene za vodoravno lego. O tem nas prepričata predvsem um irjeno m rtve­ čevo telo in značilna, navzven obrnjena napisna bordura v gotski minu- skuli. Po svojem konceptu s heraldičnimi akcesorji ob straneh in končno tudi z upodobljenčevo nošo nas H ohenbarterjev nagrobnik v dobršni meri spominja na motive, ki jih je uporabljal na svojih epitafih T. Riemen- schneider. Korak dalje bi mogli ugotoviti v nagrobniku viteza Viljema Raspa iz Stare Loke iz 1 . 1530. Tudi tu gre za tip frontalno h gledalcu obrnje­ nega oklepnika, konstantni stojni motiv pa je zrahljan, desna noga po­ igrava in nad figuro se bočijo dekorativne tvorbe — spleti listja in sadja, ki niso več gotske. Če je v tem delu nova sm er le nakazana, se ta pojavlja izraziteje v dveh, po časovni vrsti naslednjih delih — nagrobnikih Ivana Kacija- Sl. 96. K ostanjevica, župna eerkev; na­ grobnik iz leta 1616 K ostanjevica, Pfarrkirche, Grabstein; 1616 **S1. 97. M etlika, muzej (nekdaj v Krupi); nagrobnik B. Burgstala iz leta 1630 M etlika, M useum (ehem als in Krupa); Grabstein B. Burgstals; 1630 narja (1538) iz Gornjega gradu in Viljema Villandersa iz Novega me­ sta (1547). Slednji je danes močno poškodovan) izrazito renesančno vzduš­ je pa diha z razmeroma dobro ohranjenega Kacijanarjevega epitafa. Zajetna postava v razkošnem oklepu je razgibana v*načinu, kot ga je" severu sporočila Italija, stroga frontalnost je ublažena z rahlim prem i­ kom telesa v stran, prikaz moža bogati psihično ožarjeno lice. Figura je postavljena v ornam entirano nišo, prizor pa dopolnjuje simbolika — re­ liefni prizor, ki je povezan s pokojnikovim življenjskim koncem. V celoti je to delo brez dvoma najpomembnejši viteški epitaf na Slovenskem, bo­ gat po vsebini in zunanji formi. Ob času, ko je nastal K acijanarjev nagrobnik, in še dolgo pozneje ne najdemo v naših krajih enako naprednih del. Vrsta reliefov (Erazem Schairer iz 1 . 1547, danes v Ljubljani; nagrobnik iz 1 . 1550, danes na blej­ skem gradu; brestaniški epitaf Franca Gradneka iz 1 . 1573) nosi sicer jasno razpoznavne znake renesančne dobe. Dasi po izvoru različne, družijo te nagrobnike sorodni kompozicijski principi: obligatno razkoračena posta­ va, prezentiranje orožja, zastave z grbom ali ščitom, nadrobnosti okle- pa itd. Po grobi, rustikalni obdelavi je pomemben epitaf Fr. Gradneka, kjer je avtor dokaj nedomišljenega dela bržkone segel po motivno pomoč h Kacijanarjevem u reliefu (prim erjaj oklepa!). Isto konstantno pozicijo kot našteti ima tudi relief neznanega ple­ miča na Vurberku. Vendar je razlika s prejšnjim i deli očitna. Figura je skladno vkom ponirana v nišo z volutnim čelom, izginili so vsi napisi (le-ti so bili verjetno na posebni plošči, ki je sodila h kompoziciji nagrobnika), heraldika pa se je spremenila v diskretno spremljevalko m arkantne, fi­ zično naglašene condottierske postave. V skupino zase se družita reliefa Jošta G allenberga iz Mekinj (1568) in Ivana Lenkoviča iz Novega m esta (1569). Gre za nagrobnika z že n a ­ štetimi značilnostmi stoječih viteških postav, s konvencionalno razpore­ ditvijo oblikovnih elementov, grbov, napisov itd. V sorodnem konceptu, le z dekorativno razgibanim okoljem — okvirom z reliefno oblikovanimi trofejnim i znaki — se približuje skupini tudi danes že močno poškodo­ vani epitaf iz Zasipa p ri Bledu s konca 16. stoletja. Posebnost med našimi viteškimi nagrobniki je plošča Sigmunda Schrotta v Celju (1571). V bistvu imamo pred seboj tip epitafa s kleče­ čim molilcem pred razpelom. Na značilnosti tega spomenika je opozoril že M. M arolt: razdelitev plastičnih gmot, diagonalnost v kompoziciji in sobi podobno prizorišče itd. Posebej poudarjam še portretno obdelavo pokojnikovega obraza, ki je v močnem nasprotju z anatomsko šibko kon­ cipirano postavo. V sedemdesetih letih 16. stol. zasledimo novo skupino nagrobnikov v Novem mestu. Epitafa Ju rija Sigersdorfa (1573) in Krištofa Galla (1576) označuje slej ko prej ista arhaična frontalnost; kot je značilna za pla­ stiko te vrste že izza srednjega veka, vendar sta bili figuri postavljeni v ornam entirani renesančni niši. Če sodimo po ohranjenem Sigersdorfu — Gallov epitaf se je izgubil — je šlo za rustikalno pojmovani, zgolj sumarično obravnavani viteški postavi. Rodbinske zveze so utegnile dati tudi zamisel za epitaf Avguština Sigersdorfa na V urberku (1589). Čerav­ no nista rokopisa kiparjev povsem enaka, se vendar zdi, da je novomeško delo botrovalo tudi vurberškem u. Manieristično sloka vitezova postava boleha za istimi hibami kot novomeška: okorna stoja, nenaravno razšir­ jeni lakti, pozornost nam vzbuja tudi heraldična kartuša — ščit, ki v nadrobnostih ponavlja obliko novomeškega ščita. Ob koncu 16. stoletja je nastal nagrobnik Ju rija Calausa-W azlerja v P tuju (1595). Za K acijanarjevim epitafom je to naše drugo delo te vrste, ki je pomenljivo po dognanosti kiparske obravnave. Statična, paradna pokojnikova poza se je um aknila zanimivejšemu agiranju, figura je usm erjena rahlo v levo, desna noga je sproščena in levica ne oklepa kot običajno meča, marveč se je v poigravanju naslonila na bok. Izrazito vertikalnost v kompoziciji (postava, kopje) ublažuje za vitezom vihra­ joča zastava — spomin na nekdanjo blazino, kot jo poznamo z zglavij ležečih figur. V časovnem zaporedju se srečujemo nato z dvema ležečima nagrob­ nim a ploščama. Iz 1 . 1606 izvira relief K arla H erbersdorfa v Tišini, iz 1 . 1615 pa plošča Friderika H erbersteina v Betnavi pri M ariboru. Oprta na starejša izročila — napisana bordura, blazina, priprošnji citati in pred- 'V '» muim. N 9 Sl. 98. Ljubljana, Narodni m uzej; nagrobnik J. Khisla iz prve polovice 17. stol. Ljubljana, N ationalm useum , Grabstein J. K hisls; erste H älfte des 17. Jahrhunderts vsem arhaični pozi ležečih pokojnikov, od katerih je prvi upodobljen z zaprtimi, drugi z odprtimi očmi, sta ta dva nagrobnika glede na čas red­ kost v tipološki vrsti naših viteških epitafov. Z naslednjim i deli se namreč zopet nadaljuje vrsta stoječih figur. Prvi polovici 17. stoletja pripada stilno in kakovostno dokaj heterogeno gradivo. Tu moramo omeniti formalno dognano plastiko iz Kostanjevice (1616), kjer je enaka skrb posvečena kompoziciji (grupacija figure, šlema, kartuše, zastave) kakor nadrobnostim in naturalistično naglašeni portret­ ni vnemi. Trije nagrobniki rodbine Burgstal iz Krupe, danes v Metliki, tvorijo v gradivu 1. pol. 17. stoletja nekako skupino zase, čeravno gre za tri povsem različne epitafe. V prvem, ki prikazuje K rištofa Burgstala (1619), in drugem z likom mladega Burgstala (1623) sta zavzeli figuri strogo in togo frontalnost, k novemu učinku celote pa je pritegnil kipar okvir niše z ornam entalnim i in figurativno-dekorativnim i elementi. V tretjem , naj­ boljšem epitafu (1630) se upodobljenec postavlja pred gledalca na učin- "kovit reprezentativen način, ki že napoveduje bližino baroka. In vendar nastopa sočasno še vrsta del, ki ponavljajo stari, statični motiv z vitezom s panirjem in ščitom v neznatno sprem enjeni obliki. Tu gre za tri epitafe, ki so v Ljubljani. Šablonsko podajanje obrazov (tip vojaka iz tridesetletne vojne) in sumarično nakazovanje oklepov in orožja na teh epitafih nam vzbudi vtis, da pri njihovi izdelavi ni šlo toliko za ohranitev pokojnikovih portretnih potez kot za simbolično, stanovsko označeno nagrobno dekoracijo. Dokaj drugače spregovori prav tedaj nagrobnik Ju rija Khisla iz Ljubljane. Epitaf nam kaže dovršeno oblikovano poprsje vojaka v noši W allensteinovega časa. K ipar je povsem prekinil tradicijo, udomačeno na naših tleh. S poudarkom je sedaj v središču pozornosti pokojnikov obraz, v ospredju je človek in poleg družbenega položaja izraža delo tudi psiho, pokojnikovo duhovno moč. Delo se v znatni meri približuje 4 epitafom v A vstriji živečega italijanskega kiparja M artina Paccobella. V zadnjem figuralnem viteškem epitafu, ki je nastal na slovenski^ tleh — nagrobniku V alerija Barba iz Šentruperta na Dolenjskem iz 1 . 1699 — se to prizadevanje za portretnim izrazom še enkrat ponovi, tokrat že v izrazito baročni zamisli. Če ponovimo bežne ugotovitve, lahko sklenemo: v prim erjavi z vite­ ško nagrobniško plastiko severnih sosedov, od koder so po fevdalnih vezeh prihajale glavne pobude, je opaziti pri nas neko konservativnost, neznatno variiranje v motiviki, vztrajno ponavljanje iz srednjega veka prevzetih kompozicijskih oblik, kar je lastnost glavnine naših viteških epitafov. Z izjemo nekaterih spomenikov (Kacijanar, Villanders, Wgzler, Burgstal, Khisl) obvladuje nezahtevno ponavljanje udomačenega tipa s stoječo, frontalno postavljeno figuro domala \}so dobo naše renesanse. Dalje je iz povedanega razvidno, da gre pri nas v celotj'za anonimne avtorje, odprto je vprašanje njih števila in rodu. Vsekakor pa bi si upali označiti nekatere vsaj z delovnimi imeni: govoriti smemo o m ojstru Ka- cijanarjevega in Villandersovega epitafa, o avtorju Gallenbergovega in Lenkovičevega epitafa, m ojstru Sigersdorfovega in izgubljenega Gallo- vega novomeškega epitafa. Iz skupne delavnice izvirata po vsej verjet­ nosti ležeči figuri H erbersdorfa in Herbersteina, govoriti bi si upali tudi o istem m ojstru treh ljubljanskih spomenikov. K ar je bilo že v uvodu povedano o značaju m ariborske razstave v okviru tega simpozija, naj velja tudi za pričujoča izvajanja: z njimi sem skušal začrtati pomembni in mikavni temi le najširši okvir in izreči le tiste misli, ki se raziskovalcu porajajo tako rekoč ob prvem soočenju s celotnim gradivom o viteških nagrobnikih. Prepričan pa sem, da bo ob sistematičnem proučevanju tega gradiva mogoče že km alu zaorati globlje in razbistriti prenekatero vprašanje, ki je bilo v mojem pregledu komaj nakazano. Naj mi bo za konec dovoljeno izreči željo, za katero vem, da ni samo moja. Vsi želimo, da bi bilo to spomeniško gradivo skupno z drugim i na­ grobniki deležno ne le raziskovanja, marveč tudi prim erne predstavitve na večji centralni prireditvi. Znano mi je, da se za uresničenje take raz­ stave ogrevata Ljubljana in Maribor. Za dolžnost si slednjič štejem, da končam z opozorilom. To opozorilo so v bistvu mnogi posnetki, ki leže pred nami in ki nazorno kažejo, v kako zanem arjenem stanju je večji del teh spomenikov. Mislim, da bi moral biti eden izmed sklepov letošnjega simpozija, da je treba prepre­ čiti sleherno nadaljnje propadanje tega dragocenega umetnostnega pre­ moženja. ZU SA M M EN FA SSU N G RITTERGRABMÄLER DER RENAISSANCE IN SLOWENIEN Im R ahm en des II. Sym posions d e r slow enischen K u n sth isto rik er v e ra n s ta l­ tete das M useum (P o k rajin sk i m uzej) in M arib o r eine A usstellung u n se re r R itte rg ra b m ä le r d e r R enaissance in P h o to rep ro d u k tio n en . Z um ersten m a l w u r­ den in chronologischer R eihe R itte rg ra b m ä le r aus ganz S low enien ausgestellt. W ie im L aufe des Sym posions b ereits b eto n t w u rd e, ist dem P ro b lem d e r G rab - m äler aus d e r Z eit u n se re r R enaissance ein en tsch eid en d er W ert beizum essen, da gerad e diese D en k m äler in m eh reren F ällen als einzige Z eugen u n serer b ild h au erisch en T ätig k eit in d e r 2. H älfte des 16. u n d d e r 1. H älfte des 17. J a h r ­ h u n d e rts zu b e tra c h te n sind. Bei w issen sch aftlich er B eu rteilu n g d ieser P la stik ste h t jed en falls ein M otiv k riteriu m , w ie m an es fü r diese A u steilu n g w äh lte, n ich t an e rs te r S telle, so n d ern soll die A u fm erk sam k eit des F orschers u n se re r R en aissan cep lastik im allgem einen dienen. T rotzdem e m p fieh lt sich eine geson­ d e rte B earb eitu n g des R itterd en k m als w egen d e r K o n tin u ität, w elche u n sere R enaissancezeit m it d e r G otik un d dem B arock v erb in d et, au sserd em sind gerad e in d ieser D en k m alreih e gew isse B ild h au erex isten zen , die als A usgangs­ p u n k te w e ite re r F o rsch u n g sarb eiten an gesprochen w erd en können, am d eu tlich ­ sten zu verzeichnen. Im G anzen h a n d e lt es sich u m ü b e r dreissig R itterg rab m äler, die in ein er Z eitsp an n e von u n g e fä h r zw eih u n d ertfü n fzig Ja h re n en stan d en sind. Die R eihe u n se re r R itte rd e n k m ä le r (m it liegenden o der steh en d en E inzelfiguren) b eg in n t um die M itte des 15. Jh. u n d en d et m it dem A usklang des 17. Jh., d e r grösste T eil fä llt in die 2. H älfte des 16. u n d die 1. H älfe des 17. Jh . D ieses D enkm al­ m a te ria l ist p rak tisch noch u n erfo rsch t, jedoch zeigt es schon bei flü ch tig er B etrac h tu n g gew isse M erkm ale, die uns G ru p p ieru n g en n ach Stil, M otiv u n d sogar A u to ren erm öglichen. In die G ru p p e d er frü h esten D en k m äler reih en sich folgende ein: die G rab - m ä le r F ried rich s von P tu j (1440—50) u n d G. S chw einbecks in L ju to m er (1495), fe rn e r d e r G rab stein P a n k ra tz von T u rja k aus S tičn a (1495) u n d die G ra b p la tte A n d reas H o h en b arters in C elje (1503). Die K om positionen d ieser G rab m äler m it s ta rr steh en d en o der liegenden F ig u ren w eisen grösstenteils noch au f eine sta rk e m itte la lte rlic h e T rad itio n hin. Im G rab m al aus S ta ra L oka (1530) ist das k o n stan te S tan d m o tiv bereits gelockert, in den D ekorationen kom m en n eu e v eg etab ile E lem ente m it F ru c h t­ gebilden zu r G eltung. In ec h te r K enassancestim m ung en tstan d en folgende zw ei D en k m äler — die E p itap h en J. K atzia n ers in G o rn ji g rad (1538) u n d W. V illan d ers in N ovo m esto (1547). R eich an in n e rlic h e r u n d äu sserlich er F o rm n im m t das K atzia n erep itap h u n te r den G ra b m ä le rn S low eniens zw eifellos den ersten P la tz ein. W ir fin d en zu r gleichen Zeit, a b e r auch noch später, kein zw eites G rab ­ m al m it so ku n stv o llem u n d fo rtsc h rittlic h e m A usdruck. M eh rere R eliefs zeigen zw ar d eu tlich e rk e n n b a re M erk m ale d e r R enaissancezeit, jedoch sind die K om ­ p ositio n sg ru n d sätze (obligate steh en d e F igur, P rä s e n tie re n d e r S tan d es- un d F am ilienzeichen) n ach w ie v o r stereo ty p u n d teils ru stik al. U m das E nde des 16. Jh . u n te rb ric h t diese R eihe die m a rk a n te C ondottie- rig e sta lt eines u n b e k a n n te n R itte rs au f V u rb erk bei P tu j; als G ru p p e fü r sich sind zu b e tra c h te n die R eliefs J. G allenbergs in M ekinje (1568) u n d I. L enkovičs in N ovo m esto (1569), w o w ir nochm als au f die b ereits e rw ä h n te n konvenzio- n ellen K ennzeichen h in w eisen können. M it äh n lich em K onzept, jedoch m it deko­ ra tiv e n Z u taten , n ä h e rt sich d ieser G ru p p e das G rab m al in Z asip bei Bled. E insam u n te r den R itte rg ra b m ä le rn w irk t d e r G rab stein des S. S ch ro tt in C elje (1571), d er im G ru n d e genom m en schon zum T ypus d e r E p itap h en m it dem M otiv v o r C h ristu s b e te n d e r V ersto rb en en ü b erg reift. In den 20. Ja h re n ist eine w eitere G ru p p e in Novo m esto feststellb ar. D ie E p itap h en G. Siegersdorfs (1573) u n d Ch. G allos (1574) zeigen ziem lich su m m arisch un d ru stik a l b e a rb e ite te F ig u ­ re n in o rn a m e n tie rte n R enaissancenischen. M it derselb en W erk stätte scheint au ch das E p itap h A. S iegersdorfs au f V u rb erk (1589) in V erb in d u n g zu stehen. Z u E nde des 16. Jh . en tsta n d das G rab m al G. C alaus-W azlers in P tu j (1595), das n ach q u a litä tv o lle r B ild h a u e ra rb e it sow ie au ch n ach in teressan tem A gieren d er F ig u r h e rv o rtritt. A us den J a h re n 1606 u n d 1615 sind zw ei G rab stein e m it liegenden F ig u ren zu verzeichnen, w as im B ezug au f die Z eit eine typologische S elten h eit b ed eu t (K. H erb ersd o rf in T išin a bei M urska Sobota u n d W. H er­ b erstein in B etn av a bei M aribor.) Es folgen w e ite re G ra b m ä le r m it steh en d en F iguren. E ine au sd ru ck sreich e F o rm en sp rach e k lin g t un s vom E p itap h au s K o stan jev ica (1616) entgegen. C ha­ ra k te ristisc h n ach den R ahm en, die m it O rn am en ten u n d A rch itek tu relem en ten reich b elad e n sind, b ild en sich zu eig en er G ru p p e die G ra b m ä le r d e r F am ilie B urgstal in M etlik a (1619, 1623, 1630), das letzte von den e rw ä h n te n d e u te t m it seinem re p rä se n ta tiv e n , effek tv o llen A usd ru ck schon die N äh e des B arocks an. G leichzeitig tr itt jedoch eine R eihe von W erken auf, in den en sich das alte statisch e M otiv des R itters m it S ch w ert u n d P a n ie r in gering v e rä n d e rte r F orm w ie d e rh o lt (drei E p itap h en aus L ju b lja n a au s d er 1. H älfte des 17. Jh.). Es scheint, als ob es sich h ie r w en ig er um P o rträ td a rsste llu n g e n w ie u m sym bo­ lische, lediglich standesgem äss b ezeichn ete G rab d ek o ratio n en han d elte. B edeu­ te n d a n d e rs d ü n k t uns d e r G rab stein G. K hisls aus L ju b lja n a , w o die A uf­ m erk sam k e it des B e tra c h te rs m it N ach d ru ck au f das A n tlitz des V ersto rb en en g erich tet w ird . D as W erk n ä h e rt sich a u ffallen d den E p itap h en des in Ö ster­ reich w eilen d en M. Pacobello. Im letzten R itterg rab m al, das bei u n s en stan d en , E p itap h V. B arbos in Š en t­ ru p e rt n a Dol. (1699), w ied erh o lt sich das B em ühen n ach re p rä se n ta tiv e r P o r­ trä td a rste llu n g , d iesm al schon im ausgesprochenen B aro ck arran g em en t. M it A ussnahm e ein ig er D en k m äler (K atzianer, W azler, B. B u rgstal, K hisl) w ied erh o lt sich d e r T ypus ste h e n d e r R itte rfig u r au f d u rc h sc h n ittlic h e A rt b ein ah e d u rc h die ganze Z eit u n se re r R enaissance. V on den A u to ren sin d uns v o rläu fig säm tlich e u n b ek an n t. A llerd in g s w eisen einige von den a n g efü h rten W erken au f einzelne M eister bzw . W e rk stä tte n h in (z. B. K atzia n er—V illanders, G allen b erg —L enkovič, G ru p p e Siegersdorf, u. s. w.). W as h ie r a n g e fü h rt w urde, sin d im G ru n d e lediglich G edanken, die sozusagen beim e rste n K o n ta k t m it den D en k m älern en stan d en sind, d u rch sy stem atisch e F o rsch u n g sarb eit w ä re es zw eifellos schon in a b se h b a re r Z eit m öglich zu erg eb n issv o lleren R esu ltaten zu gelangen. D ie M arib o rer A u sstellu n g setzte sich als Ziel das In teresse an F o rschungen d ieser A rt zu v ertiefen , schliesslich w o llte m an auch au f die N o tw en d ig k eit ein e r g rü n d lich eren D enkm alpflege d ieser w ertv o llen D en k m äler u n se re r R e­ naissan ce au fm erk sam m achen.