DR. O. ILAUNIG: 18 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. Vsled važnega križišča cest, na katerem |e stalo to starodavno mesto, je razumljivo, da je bil ta kraj tudl središče prometa z različnim blagom, ki se je prevažalo iz južnih krajev proti severu in nasprotno. Ostanki tega živahnega prometa so sejmi, ki se vršijo Ietno in mesečno. Najbolj obiskani so letni sejmi na dan sv. Jurija, sv. Ožbalta in sv. Katarine. Posebno zadnji sejm je eden najimenitnojših; kajti toliko ljudi kakor tedaj pač ne pride na nobeden drug sejm. Od hrvatske strani pridejo cigani z vozovi, v katere imajo vprežene konje, kajti to je glavno, kar spravijo na trg. Zagorelega obraza so, temno obleko imajo, kakor so črni tudi lasje, ki se svetijo, kakor da bi bili namazani. Zadaj na suknjah imajo našite rože rdeče barve. Ženske, oblcčene v obleko kričeče barve, sedijo na vozovib ter se Zivab.no razgovarjajo. Črnih las so, v katere ima- jo vpletene srebrne novce, privezane na svetli vrvici. Vsaka ženska ima v ustib. pipo ter kadi kakor Turk. Možje živahno tržijo s konji in hvalijo vse vrline, katere baje imajo te živali, a jih navadno nimajo. Marsikateri kupec se pozneje praska za ušesi, ko spozna, da konj ni za rabo. A težko je najti prejšnjega lastnika, da bi sc ga moglo prijeti zaradi odškodnine. Odtod izhaja običajen izraz: On me je ociganil. Haložani iz prijaznih vinskih goric so prinesli različno suho robo, škafe, žlice, nlčke, loparnike, žehtnike, samokolnice, kuhalnike in §e mnogo drugih stvari, ki jih rabi slovenska gospodinja. Krojači so tudi tukaj z izgotovljeno obleko, čevljarji so dobro založeni s celo kopo narejenih čevljev vsake velikosti. Vsak ponuja svoje blago, ga hvali, kriči in vabi kupce, ki so po večini prišli iz Slovenskih goric. Živahno je življenje v mestu, po trgu se tere ljudi, še hujše pa je po gostilnah, kjer je taka gnječa^ da se ne moreš ganiti. Tako je bilo na god sv. Katarine leta 1666. Bil je prav prijeten dan, kakor so pogosLo še pozno v jesenl. Zato pa je bilo tudi ljudi, da jili mesto Ptuj že davno ni vldelo. Kupčija je bila živahna, saj je letos vse dobro obrodilo, zato pa je tudi vsak hitel, da se Je preskrbel s potrebnim blagom za zimo. Pred gostilno »Pri zlati kapljici« blizu glavnega trga je bila najhujša gnječa. Zakaj tudi ne, saj gostilničar Gašper je znal postreči gostom. Ker je imel vinograde v Halozah in tudi pri Sv. Urbanu, je lahko točil pristno vino; 5e ga Je malo krstil, Je bilo zaradi lepšega, samo preveč se to nl smelo zgoditl, kajti drugače bi prlšel nad njega član mestnega odbora in mu naložil občutno kazen: Statl bi moral v posmeh vseh meščanov na sramotnem kamnu in plačati težke cekine. Tudi za jed je bilo poskrbljeno v njegovi kuhinjl in pravili so, da so dobili takžne porcije, da je prišel vsak na svoj račun. Kadar je pretilo zavladati dolgočasje, je prišel njegov nečak Boltažar Ribl ter začel zbijati burke, da so se mu morali vsi smejati. Bil je kakih 20 let star, nosil je sivkast jopič, izpod temnih obrvi jc gledalo dvoje malih sivih oči, ki so povedale, da tiči za njimi zvitost in nagajivost. Postave je bil bolj male, toda vse kretnje so kazale izvanredno gibčnosrt, pri tem pa tudi nekaj nemirnega ter nestanovitnega. Stric Gašper ga je imel zelo rad, ker je hudomušnost, kl jo je kazal nečak, pripravljala vsem gostom zabavo. Včasih je zalotil tudi kje kakega muzikanta, ki je žnal igrati na gosli, Boltažar Ribl pa je pel s svojim lepim, prijetnim glasom različne pesml, včasih tudi vsebine, ki je bila primerna le za goste te gostilne. In tako je bil Boltažar Ribl privlačna sila za gostilno »Pri Sladkl kapljici«. Rad je tudi potegnil tega all onega za nos, najrajšl pa se je spravil na kakega žida, ki so bili takrat tudl v Ptuju. In tudi danes niso izostali. Boltažar Ribl je hotel napravitl danes dobro kupčijo, da bi kaj zaslužil. Ponudila se mu je kmalu ugodna prilika. Bila je zbrana velika množica, ki se je zabavala, kako se je Boltažar Ribl ravnokar pogajal z judovskim konjskim kupčevalcem zaradi prodaje konja. Tudi več plemenitašcv je postalo pozornih, ki so se približali Riblu. »Kaj hočete za konja, Boltažar,« vpraša jud. »Kaj bom zahteval.« odvrne ta malomarno. »ta krasni belec je pač več vreden, kakor 50 zlatih goldinarjev.« »Pravični Bog me naj kaznuje, 50 zlatih goldinarjev,« vzklikne jud, »konj vendar šepa.« »To je res,« pravi Boltažar, »toda Ce bi ne Sepal, bil bi 400 zlatih goldinarjev vreden.« Ribl je pustil, da je vodil jud konja gor In dol. »Dam ti polovico, torej 25 zlatih goldinarJev,« reče nazadnje jud, ko si je ogledal konja Se enkrat prav natanko. Ribl premišljuje nekaj časa, nato pa reče: »Kaj naj storim, rabim denar kakor vsakdanji kruh, tu imaš belca, Natan!« Jud potegne takoj mošnjiček iz žepa dolge •uknje, vzame 25 zlatih goldinarjev, katere zve•to prešteje ter jih položi kupcu na odprto dlan; Bato pa pogleda zvito ter hitro odvede konja. »JNeumni Jud,« oglasi se eden gledalcev, ki Je sedel na belcu, lep, mlad mož v z zlatimi nitmi obrobljenem španskem plašču, »ti si se dal prevariti in si dal za šepajočega konja, ki ni niti 10 zlatih goldinarjev vreden, §e enkrat toliko.« »Bog rne obvari,« odvrne jud ter se lokavo Bmehlja, »saj nisem ogoljufan, plemenlti gospod. Glejte. visoko spoštovani gospod. ko sem vodil konja, sem zapazil, da ima žebelj v nogi, ki žival boli. No, zaradi tega šepa; če odstranim žebelj, bo konj zopet lepo šel in prodal ga bom za 200 goldinarjev.« Po teh besedah zagrabi Natan prodanega konjička za uzdo in v trenutku zgine med množico, da ga odpelje domov ter proda v kratkem za štirikratno današnjo ceno. Boltažar Ribl je gledal za njim; kakor je bilo vldeti, je bil s prodajo prav zadovoljen, kajti zvit smehljaj mu je igral okoli usten. »No, ti norček,« zakliče mu mladi plemič, »all si slišal, kaj mi je rekel jud, konj vendarle šepa, ker ima Sebclj na nogi, ki ga Je zvitl jud takoj zapazil. Zviti kupec bo odstranil žebelj in konjiček bo hodil zopet tako kakor prej; prodal ga bo za veliko višjo ceno. Vidiš, to bi bil ti tudi lahko storll, 5e bi bil prej zapazil žebelj. Mladenič, kako more vendar jud tako opehariti kristjana!« Tedaj pa spači Ribl porogljivo svoj obraz, zmaje z glavo ter reče: »Gospod, ali rcs misl'te. da bi pustil konja judu, Ce bi bil ogoljufan? »Ne jaz, ampak on je ogoljufan.« »Kako to,« vpraša mladi plemič z očividno radovednostjo. »Ha, ha,« nasmeje se Ribl, »žebelj, da, žebelj! Zviti Natan Kohn naj le izdere žebelj; le tega sem jaz sam zabil, da bi jud verjel, da konj vsled tega žeblja Šepa. Jud bo žebelj izdrl, in konj bo še vendar šepal. Kdo je torej ogoljufan?« »Fant,« vzklikne mladi plemič, »ti si res bistra giava in midva se morava bolje spoznati. Take ljudi v teh časih rabimo.« »E, ta potepuh je goljuf, on je goljufal juda,« meni drugi plemič, ki je stal v neposredni bližini. »Mogoče,« odvrne mladi plemič, »saj je samo jud, katerega je prevaril, ker ga je hotel ravno ta goljufati. V tem slučaju je pač še bolj zvit prebrisanec preslepil manj prebrisanega.« »Slišiš, dečko,« reče plemič ter se obrne do Boltažarja Ribl, »ali hočeš stopiti pri meni v službo? Take ljudi rabim na svojih posestvih, da nadzorujejo mojo služinčad.« Ribl poglcda pozorno plemiču v obraz tcr reče po kratkem premišljevanju: »Zalcaj pa ne, saj ima Boltažar Ribl že davno željo, da bi prišel v gosposko službo. Kdo pa ste tedaj, Ce smem vpraSati?« ¦¦•-.*'- »Jaz sem državni grof Ivan Erazem Tatenbali,« odvrne mladi plemič, »imam mnogo posestev na Štajerskem. Tebi se res ne bo godilo slabo. Ivan Boltažar Ribl, udari v roko, ti boš moj prvi sluga.« »Dobro,« reče ta in seže v roko mladega grofa, »jaz sem važ, kam naj grem?« »V Freihaus v Mariboru, saj veš, kje je to poslopje, tam pri Dravi,« odvrne grof Tatenbah, »tam začasno stanujem.« »Dobro, hoCem biti vaš, gospod grof,« reče Boltažar Ribl, »hočem se samo posloviti pri svojem stricu v gostilni »Pri sladki kapljici«, jutri ob tej uri sem v Freihausu, saj mi je to poslopje tako znano kakor mariborski grad.« »Tu imaš nadatek,« reCe mladi grof ter izroči novemu slugi mošnjiček s cekini. »To j'e dober začetek,« reče Boltažar Ribl ter smehljaje spravi mošnjiček v žep, »z vami se bo dalo izhajati, gospod grof.« »Ta vam še pripelje pravega vraga v vašo hišo,« pripomni eden od treh blizu stoječih plemičev. »E, kdo bi vse tako strogo presojeval,« moni mladr grof smehljaje se, »hočem poskusiti » tem mladim dečkom, ki mi tako ugaja.«