rv<\vPOTif IZDAIA UPRAVA NA' ROtNEBA ELEDAIIViA V IJUBU ANI'UREJA MllAN PUGEU’ CENA 2 D. Spored za 15. teden. Drama Sreda, 11. januarja — Peterčkove poslednje sanje. E četrtek, 12. januarja — Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izven. Petek, 13. januarja — Pampeliška. D Sobota, 14. januarja — Gardist. B Nedelja, 15. januarja, ob treh popoldne. — Peterčkove poslednje sanje. Izven. Nedelja, 15. januarja, ob osmih zv. — Ljubezen. Izven. Poned., 16. januarja — Gardist. A Torek, 17. januarja — Zaprto. Opera Sreda, Cetrtek, Petek, Sobota, Nedelja, °ned., Torek, 11. anuarja — Werther. B 12. anuarja — Labodje jezero. A 13. anuarja — Faust. E 14. anuarja — Carmen. C 15. anuarja — Boheme. Izven 16. anuarja — Zaprto. 17. anuarja — Werther. C - 1 — Začetek ob 8. Konec ob 11. Peterckove poslednje sanje Božična povest v štirih slikah. Spisal Pavel Golia. Režiser: O. ŠEST. I. Jezušček obdaruje bolnega Peterčka. Peterček ........................................gna Vera Danilova Babica............................................ga Juvanova. Berač ( „ „ , Čarodej Grča I ...................................ecek. Mamica....................................... ... ga Wintrova. Mesec, princ lazurnih dalj.................... . . g. Lipah. Jezušček, Marija, sv. Jožef. II. Pri kralju Matjažu. Peterček.............................................gna Vera Danilova. Čarodej Grča......................................g. Peček. Mesec, princ lazurnih dalj........................g. Lipah. Mamica...............................................ga Wintrova. Kralj Matjaž.........................................g. Danilo. Kraljica Alenka...................................ga Avgusta Danilova. Kraljična Alenčica................................gna Mira Danilova. Poveljnik telesne straže..........................g. Železnik. Prvi vojščak .... .....................g. Kralj. Drugi vojščak.....................................g. Subelj. Tretji vojščak....................................g. Strniša. Vratar............................................g. Drenovec. Glasnik...........................................g. Bitenc. Matjaževi vojščaki in vitezi, paži. III. Sveta noč v gozdu. Peterček..........................................gna Vera Danilova. Čarodej Grča......................................g. Peček. Mesec . g. Lipah. Mamica............................................ga Wintrova. Oče Hrast, župan gozdov gorjanskih .... g. Gregorin. Čarodejka Bukva...................................gna vRakarjeva. Meglica-Krasotica.................................ga Šaričeva. ' ■ Palček-Strahopetček...............................gna Gorupova. Jezušček.......................................... * * * Marija............................................ * * * Sv. Jožef . . ............................. „ n „ Gašper, ) t...................g. Daneš. Miha, ! Sv. trije kralji {........................S■ Sest. Baltazar, J |...................g. Gaberščik. Angeli, Palčki, Palčice, gozdno prebivalstvo: drevesa, živali itd. * IV. Jezušček odpelje Peterčka k mamici. Peterček..........................................gna Vera Danilova. Mamica............................................ga Wintrova. Berač.............................................g. Peček. Babica............................................ga Juvanova. ■> Bog Oče, Jezušček, Marija, sv. Jožef, sv. Trije kralji, sv. MiWa ” svetniki, angeli. — 2 — Začetek ob 8. Konec ob 10. Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Farsa v treh dejanjih. Spisal Ivan Cankar. Krištof Kobar, Jacinta . . . J^upan ^upanja Dacar . j^acarka . . {^kspeditorice NoS' Sv:1is'0i Računar ^tacunarka j~erkovnik . ebeli človek popotnik plodej . imenovan Peter I. gost j1- gost n.tf ga Režiser: O. ŠEST. S■ Kralj, ga Saričeva. g. Gregorin, ga Juvanova, g. Plut. ga Wintrova. gna Rakarjeva. g. Gaberščik. g. Danes, g. Ločnik. gna Rovanova. g. Rogoz, g. Cesar, g. Železnik, g. Peček, g. Medven. g. Lipah, g. Subelj. g. Smerkolj. Godi se v dolini šentflorjanski ob današnjih časih. - 3 - Začetek ob 8. Konec ob 11. španski PRINCESA PAMPELIŠKA. Pravljica v osmih slikah z godbo in plesom. Češki spisal Jaroslav Kvapil. Poslovenil Anton Funtek. Pesmi vglasbil Fr. Herzog. Režiser: DANILO- g. Daneš. gna V. Danilova, gna Rakarjeva g. Smerkolj g. Strniša g. Gaberščik g. Medven g. Bitenc g. Drenovec ga vDanilova g. Subelj gna S. Danilova, gna Gorjupova gna M. Danilova g. Ločnik g. Lipah g. Peček g. Kralj g. Gregorin g. Terčič. vojaki, stražniki. Ubogi kralj . . . Princesa Pampeliška Njena dojka Obrednik . Kuhar Mogočni princ Vojvoda Vojak . . Honza Mama I. pastir . . II. pastir III. pastir Sosedova hči Dorka Primator krepostnega mesta Odbornik . . Primatorjev sin Njegov prijatelj Stražnik Potepuh . . Sedem zamorčkov, vile, španski Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Prvo dejanje: Kako je princesa Pampeliška utekla ubogen>u kralju, in kako jo je Honza našel. Drugo dejanje: Kako so princeso Pampeliško in Honza zap^1 v ječo in kako sta ušla. Tretje dejanje: Kako je princesa Pampeliška Honzi odcve' tala in kako mu je odcvela. Četrto dejanje: Kako je odnesel princeso Pampeliško snežei’1 metež v zrak. (Pampeliška pomeni slovensko regrat.) Začetek ob 8. Konec okoli 10. GARDIST Komedija v treh dejanjih. Spisal Franc Molnar. Poslovenil Fran Govekar. Režiser: BORIS PUTJATA. Igralec..........................................g. Putjata. Igralka, njegova žena............................ga Medvedova. ^•r*t*k..........................................g. Danes. ........................................gna Rakarjeva. j sna............................................gna Gorjupova. Pn'k...........................................g. Šubelj. iljeterka......................................gna Rovanova. medija dejanjih Začetek ob 8. Konec ob 11. LJUBEZEN Tragedija v petih dejanjih. Spisal Anton Wildgans. Prevel O. Šest. Režiser: O. ŠEST. Martin.....................................g. Rogoz. Njegova žena Ana...........................gna Wintrova. Njegova mati...............................ga Juvanova. Vitus Werdegast............................g. Šest. Vera . ......................... gna V. Danilova. Madame Charlotte...........................ga ^Danilova. Osiveli gospod ...........................g. Železnik. Sobarica...................................gna Gorjupova. Dejanje se vrši v velikem mestu, drama, izvzemši tretje dejanje, v hiši zakoncev, tretje dejanje v sobi Vere v zavodu Madame Charlotte. Med prvim in drugim dejanjem ne mine celih 24 ur. Drugo in vsa ostala dejanja se odigravajo tekom par ur. V četrtem in petem dejanju igrajo za sceno tretji stavek K. Marksove sonate. Svetilke za prvo dejanje je posodila tvrdka „Vesta“. Začetek ob 8. Konec okrog 11. WERTHER Opera v štirih dejanjih. Besedilo napisali po Goetheju E. Blau, P. Milliet in G. Hartmann. Prevel M. Pugelj. Vglasbil J. Massenet. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: F. BUČAR. Werther (tenor)...............................g. Kovač. Lota (mezzosopran) ...........................ga Kavčnik- Thierry-jeva. Albert (bariton), Lotin ženin ................g. Bagrov. Zupan, Lotin oče (bas) . ................g. Zupan. £ofija, Lotina sestra (sopran)................gna Thalerjeva. Schmidt (tenor) \ v • •• . / g. Bratuž. Ivan (bas) / zuPanovl PrlJatelJ‘ { * Zorman. oruhlmann (bas)...............................g. Erklavec. Katica (sopran) ..............................ga Erklavčeva. Županovi otroci, meščani in meščanke, sluge. G°di se v okolici in v mestu Wetzlar na Nemškem od julija decembra leta 1788. — Dekoracije izdelala gg. Fajtinger in Magolič. ^rva predstava se je vršila 16. februarja 1892 v dvorni operi 119 Dunaju. V Parizu so opero prvič igrali 16. januarja 1893 v „Opera-Comique“. Županov dom. Župan, oče Lotin, stanuje v gradiču nekega kneza blizu malega mesteca na Nemškem. Na terasi sta* n°vanja uči svoje otroke peti božično pesem, kar pridejo prijatelji Znanci po Loto, ki je ž njimi vred povabljena na ples. Werther, 1 Je tudi povabljen na ples, pride, občuduje ta krasni kotiček pri» Proste domačije. Lota poskrbi pred odhodom na ples še vse po» ebno in da otrokom kruha kot namestnica umrle matere, potem °d>de z Wertherjem na ples. Albert, Lotin ženin, se vrne iz poto* . anJa> obžaluje, da Lote ni doma in reče, da pride jutri. Werther ln Lota se vrneta s plesa, on ji razodene svojo ljubav, ona pa mu P°ve, da je nevesta Albertova. Werthcr odide nesrečen. <•1 ^0 d lipami. Albert it* Lota sta poročena. V cerkvi je a božja, ljudstvo prihaja, med njimi tudi Albert in Lota. Werther vidi zakonsko dvojico in da duška svoji nesreči v otož« nem spevu. Ko gie Albert mimo, nagovori Wertherja rekoč, da mu je znano, da ljubi Loto, toda on to rad odpusti. Werther se mu srč.io zahvali za prijateljsko zaupanje in obljubi, da se odreče tej sreči. Zofija, Lotina sestra, pride s cveticami, namenjenimi župniku, ki slavi danes 50 letnico svoje poioke. Zofija nagovarja Wertherja, naj tudi on pride na današnjo slavnost, kjer bodo tudi plesali, in odide v župnišče. Werther očita sam sebi laž, češ, Albertu ni povedal resnice, in hoče oditi, ali Lota mu stopi nasproti iz cerkve gredoč. V njiju razgovoru se pokaže, da hoče ostati zvesta svojemu soprogu, da se morata ločiti, četudi ne za vekomaj. Od* hajajoča reče NVertherju, naj jo poseti božični dan. III. Lota in Werther. Lotina soba. Lota se spominja VVertherja, čita njegova pisma ter prosi Boga, naj ji iztrga to ljubezen iz srca. Nenadno vstopi Werther. V daljšem razgovoru ji zatrjuje nepremagljivo ljubezen, roteč jo, naj prizna resnico, naj bo njegova. Lota se bori, se obvladuje ali konečno zmaga ljubezen, ne brani se več njegovega objema. Ko se zave, kaj je storila, zbeži v sosedno sobo. Wcrther v obupu sklene usmrtiti se. — Albert se vrne domov, vidi odprte duri in prazno sobo, pokliče Loto, zapazi njeno zadrego ter vpraša, kdo da. je bil baškar tu. Sluga prinese pismo VVertherja, v katerem prosi W'erther Alberta, naj mu posodi svoja dva samokresa, ker mora iti na dolgo potovanje. Albert veli Loti, naj da slugi samokresa. Tako mora Lota sama izročiti orožje, s kojim se \Verther usmrti. Po odhodu Albertovem hiti Lota k Wertherju, da prepreči- nesrečo. IV. Wertherjeva smrt. \Vertherjeva soba. Božični večer. Wcrther leži ob mizi smrtno ranjen. Lota prihiti vsa preplašena ali kmalu spozna, da mora Wcrther umreti. Lota razodene umira* jočemu Werthcrju svojo vročo ljubezen, ga poljubi, in kmalu na to izdihne Werther svojo blago dušo. — 8 — Začetek ob 8. Konec ob 10. LABODJE JEZERO Balet v štirih dejanjih. Glasbo zložil P. 1. Čajkovski. Dirigent: A. NEFFAT. Vladajoča kneginja . . Princ, njen sin . . . Njegova zaročenka . . V labode začarane princese Njihova mačeha, čarovnica Dvorni maršal . Pisar.............. Zupan .... Učitelj .... Dvorjani, kmetje, Režiser: V. POHAN. . ga Puhkova. . g. Pohan. gna Koreninova. gna Nikitina. gna Spirkova. gna Chladkova. gna Vavpotičeva. gna Moharjeva. gna Svobodova. g. Simončič, g. Krže. g. Dežman. . . . . g. Bekš. sluge, vile itd. Plesi v tretjem dejanju: 1- Tirolski ples 2. Češki ples . . Indijski Ples . 4* Ruski ples . . Francoski ples 6- Slovaški ples . Španski ples Italijanski ples Poljski ples dejanje: Velika slavnost na gradu stare kneginje. Obha« njen rojstni dan in obenem zaroko njenega sina. Stara neginja pride samo za trenotek med goste in se po napitnici ',nie v svoje stanovanje. Po njenem odhodu se svečanost nada* ,.je. Naenkrat prilete v park labodi. Princ pošlje po puško, da 1 enega ustrelil. Puška se ne sproži in princ zasleduje v parku . °de, da bi enega ujel. Za labodi leti sova, mačeha labodov, ki začarala pet princes v labode. gne Moharjeva, Jezerškova, Habičeva, gni T. Haberletova, Valenčakova. gna Vavpotičeva. gne Moharjeva, Jezerškova, Habičeva. gni Japljeva, Zorčeva. gna Spirkova, g. Maliatsky. gna Chladkova, g. Drenovec, gni Jančarjeva, Volbenkova. gni Spirkova, Zorčeva. 9 II. dejanje: Princ lovi labode, jim prestreže pot ter pride prej k jezeru kakor oni. Labodi so začarane princese, ki spremene samo v vodi svojo ptičjo postavo v človeško. Princ vidi, kako se labodi spremene v princese, ter opazuje njihovo igro z gozdnimi vilami. Pri tem se zaljubi v eno od teh začaranih princes in jo prosi, naj gre ž njim na grad. Ona se skraja brani, potem pa mu obljubi, da pride kasneje s prošnjo, naj jo reši čara. Rešiti pa jo more samo mladenič, ki še ni poljubil nobenega de* kleta. Da se spoznata, mu da polovico svojega pajčolana in odleti nato za svojimi sestrami. Stara mačeha posluša, ko princesa pri» poveduje princu, kako jo more rešiti. Da bi to preprečila, ukrade princu pajčolan. III. dejanje: Mačeha spremeni v svojem domu s pomočjo ukradenega pajčolana svojega slugo v kavalirja, črnega mačka v paža, sama pa se preobrazi v princeso in gre mesto nje na slavnost h kneginji. Sprememba: Slavnost pri kneginji se nadaljuje. Fanfare naznanijo prihod novega gosta. Čarodejka vstopi, spremenjena v laboda»princeso. Princ pripoveduje kneginji o svojem doživljaju v gozdu in ji prizna ljubezen do princese ter prosi svojo zaročenko, naj mu oprosti, ker ljubi drugo. Med plesom poljubi spremenjeno mačeho, ki se preobrazi v svojo pravo podobo ter se porogljivo smeje. Vsi gostje se prestrašijo. V tem pride prava princesa in pove, da ji je prinesel princ mesto rešitve smrt in da mora zato umreti. IV. dejanje: Labod pleše svoj zadnji ples in sc poslavlja od svojih sester in gozdnih vil. Princ pride ves žalosten k labodu in ga prosi odpuščanja, da ga reši smrti. Toda prepozno je. Labod umira. Ko princ vidi, da je labod umrl, se vrže ves obupan v jezero. — 10 — Začetek ob V2 8. Konec okrog 12. FAUST Opera v petih dejanjih. Besedilo po Goetheju spisala J. Barbier in M. Carre, vglasbil Charles Gounod. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Faust (tenor)..............................g. Sovilski. Mefisto (bas)..............................g. Zathey. Margareta (sopran).........................gna Zikova. Valentin, njen brat (bariton)..............g. Levar. Marta, njena soseda (mezzo-sopran) . . . gna Revviczeva. Siebel, študent (sopran)...................ga Levandovska. Wagner, študent (bas)...................g. Zorman. Vojaki, meščani in meščanke. Prikazni v podzemeljskem kraljestvu. — Plese priredil g. baletni mojster Pohan. — Godi se na Nemškem v začetku šestnajstega stoletja. — Prva vprizoritev 1. 1859. v Parizu. I. Faust obupuje, ker je uvidel, da je v vedi zaman iskal re* šitve svetovne uganke. Že si hoče vzeti življenje, kar zapojo veliko* nočni zvonovi in ga iztrgajo mračnim mislim. Sedaj pokliče hudiča na pomoč. Mefisto mu obljubi novo mladost, če se mu Faust zapiše. Faust privoli po težkem boju še*le, ko mu je Mefisto pri* čaral Margaretino podobo pred oči. II. Ljudstvo pije in raja pred mestom. Valentinu, ki se od* Pravlja na vojno, obljubita Wagner in Siebel, da bosta čuvala njegovo sestro Margareto. Pivcem se pridruži Mefisto in se spre z Valentinom; a Mefistu ne škodi orožje; vsi spoznajo osupli, da se tepejo z vragom samim in se umaknejo. Mefisto pokaže Faustu Margareto, ki prihaja iz cerkve. Faust jo nagovori, ona ga zavrne. III. Mefisto položi Margareti na prag dragocen nakit. Deklica Ea najde, si ga nadene in je vsa očarana. Faust pride in med °bema vzplamti ljubezen. IV. Valentin se je vrnil domov. Mefisto zapoje zabavljivo Podoknico. Valentin plane iz hiše in pade smrtno ranjen v boju ZoPer Fausta in Mefista. Margareto, ki se vrže plakaje na umira* J°čega, prekolne. — Premena. Margareta išče uteho v cerkvi, al* zli duh jo muči, dokler se nezavestna ne zgrudi. 11 — V. Mefisto privede Fausta v svoje čarobno kraljestvo, kjer ga omamijo lepe grešnice. (Balet.) Toda Fausta peče vest. Spomni se Margarete. Prikazni izginejo, in nenadoma je zopet na zemlji. Mefisto ga pelje k Margareti. — Premena. Margareta je v ječi, ker je umorila svoje dete. Faust jo hoče rešiti, a jo ne more pre* govoriti, da bi šla ž njim. Ko se prikaže še Mefisto, kliče prestra* šena devica v skrajni sili nebesa na pomoč; Bog se je usmili in jo sprejme k sebi. Fausta odvede Mefisto. — 12 - Micaela, kmečko dekle (sopran) rTasquita, ciganka (sopran) Mercčdes, ciganka (sopran) . J^ancairo, tihotapec (tenor) ^emendado, tihotapec (tenor) j^Uniga, dragonski častnik (bas) Začetek ob V28. Konec ob 11. CARMEN Opera v 4 dejanjih po Prosperu Merimee-ju napisala H. Meilhac in L. Halevy, vglasbil G. Bizet. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Carmen (mezzosopran)......................ga Kavčnik- Thierryjeva. jJon Jose, dragonski podčastnik (tenor) . g. Drvota. Jpscamillo, toreador (bariton)............g. Levar. ga Lovšetova. gna Thalerjeva. . gna Šterkova. . g. Mohorič . g. Trbuhovid ..»v . . . . g. Zathey ‘•lorales, dragonski podčastnik (bariton) . g. Zorman Ljudstvo, vojaki, otroci, delavke tovarne za cigarete, tihotapci. ^lese priredil g. baletni mojster Pohan. Plešejo: gospodične v°bodova, Chladkova, Spirkova, g. Pohan in baletni zbor. Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny. Godi se na Španskem v začetku 19. stoletja. Prva vprizoritev leta 1874. v Parizu. 1. T r g v Sevilli. Micaela išče med vojaki svojega žaro« “enca Don Josčja; ker ga ne najde, zopet odide. Z novo stražo Pride Jose. Ko se začuje zvonec tovarne za cigarete, pridejo de« med njimi Carmen, obče znana krasna koketa. Mladeniči, ki s° jo že pričakovali, se ji laskajo, ne da bi kaj dosegli; njej je do C^*no Vrnivša se Micacla prinese Josčju pismo od ma in mu pripoveduje o ljubezni njegove skrbeče matere. Jose ' Sanjen spominja ljubeče matere in rojstnega kraja ter naroči bajajoči Micaeli, naj mater presrčno pozdravi in poljubi. V to* rtli nastane prepir in pretep, zato pošlje poveljnik straže Zuniga Rednika Joseja, da napravi red. Jose privede iz tovarne Carmen, 1 bila neko tovarišico ranila. Poveljnik zapove Carmen zve* k 0 odvesti v zapor. Carmen, dobro vedoč, da lahko omami vsa» e8a moškega, sc začne prilizovati Josčju in res kmalu doseže svoj - 13 • - namen. Josč se strastno zaljubi vanjo ter jo na poti v zapor iz« pusti. Zuniga, zapazivši to prevaro, zapove odvesti Josčja v zapor. 31. Na vrtu krčme. Tihotapci in cigani plešejo in popi« vajo. Začuje se veselo petje prihajajočih »toreadorjev«; med njimi je slavni zmagovalec Escamillo. Vsa družba ga navdušeno pozdravi, in Escamillo pripoveduje o svoji zadnji zmagi v bikoborbi. Po od« hodu Escamillovem prigovarjajo tihotapci Carmen, naj gre ž njimi, Carmen pa jih zavrne, poudarjajoč, da pričakuje svojega ljubčka. Jose pride in kmalu ga Carmen zopet očara s petjem in plesom. Toda začuje se vojaški signal, ki kliče Josčja domov. Carmen je užaljena, da jo hoče Jose tako kmalu zapustiti, zato mu porogljivo veli, naj le gre nazaj v kasarno. Baš ko se Jose napoti domov, po« trka zunaj na vrata Zuniga, ker pa mu nihče ne odpre, kar šiloma sam odpre in vstopi. Zuniga zapove Joseju, naj gre takoj domov, Jose se mu upre ter celo preti s sabljo. Tihotapci razorožijo Zunigo in ga, rogaje se mu, odvedo. Po rahlem odporu se Jose pridruži tihotapcem. III. V soteski. Tihotapska družba hoče po naporni poti počivati, poprej pa naj se preiščejo pota, je li kje skrit kak cari« i*ar, Jose pa naj med tem straži odloženo blago. Josčjeva mati je poslala Micaelo iskat sina. Micaela pride vsa zbegana, in ko zazre Joseja na skali, ki hoče baš ustreliti pri« hajajočega Eseamilla, se silno ustraši in pobegne. Na vprašanje Josejevo, česa tu išče, odgovori Escamillo, da je prišel k svoji ljubici Carmen. Po kratkem prerekanju se začne boj z nožem; Jose bi bil Eseamilla premagal, če bi ne bila prihitela Carmen na po« moč. Carmen hoče z Escamillom proč, Josč pa ji to zabrani. Micaela roti Joseja naj sc vrne domov k umirajoči materi. Globoko ganjen se odpravlja Jose z Micaelo na pot, nezvesti Carmen pa reče, da se bosta kmalu zopet videla. IV. Pred areno v Sevilli. Ljudstvo pričakuje slovitega Eseamilla in ga prihajajočega navdušeno pozdravlja. Carmen želi biti priča nove zmage svojega Eseamilla in ne posluša svarjenj* svojih tovarišic. Ko hoče Carmen stopiti v areno, jo ustavi Josč, roteč jo, naj gre ž njim, ona pa mu pove, da ljubi Eseamilla. Jose jo ponovno roti, toda zaman; ona sname prstan, ki ji ga je bil podar'1 Josč in mu ga vrže pod Vioge. Besen ji zabode Josč nož v srce da sc zgrudi mrtva. — 14 — Začetek ob 8. Konec ob 10. La Boheme Opera v 4 dejanjih. Po H. Murgerju napisala G. Giacosa in L. Ulica, vglasbil G. Puccini. Dirigent in režiser: Rudolf, poet (tenor)............................. Marcel, slikar (bariton)......................... Schaunard, glasbenik (bariton)................... Collin, filozof (bas)............................ Mimi (sopran) ................................... Musette (sopran)................................. Alcindor (bas)...................................I Benoit (bas)...................................../ Parpignol (tenor)................................ Carinski stražnik (bas) ........................ dijaki, šivilje, meščani, prodajalci, vojaki, natakarji, otroci. Godi se v Parizu približno leta 1830. Prva vprizoritev leta 1897. v Turinu. F. RUKAVINA. g. Kovač, g. Romanovvski. g. Trbuhovid. g. Zupan, gna Zikova. gna Thalerjeva. g. Zorman. g. Mohorič, g. Drenovec. I. V manzardi. Pesnik Rudolf in slikar Marcel zmrzujeta v nezakurjeni sobi, premišljujoč, kako bi jo ogrela. Rudolf se odloči žrtvovati svoj rokopis neke drame, zakuri ž njim in oba se pri peči veselita °plote. Pridružita se jima filozof Collin in glasbenik Schaunard. Poslednji je bil k sreči zaslužil nekoliko Srebrnjakov s tem, da je na željo Nekega Angleža toliko časa sviral, dokler ni poginil papagaj, ki je bil ^n?ležu nadležen. Četvorica umetnikov pozabi vse nadloge siromaštva, popiva veselo, lazuzdano, ali kruta usoda že prihaja v osebi hišnega gospodarja Be-n°'t-a, ki prinese pobotnico za 3 mesečno stanarino. Ali naši umetniki ne dado z lepa preplašiti; z najsladkejšimi besedami vabijo Benoita, ,a! ž njimi pije, kar se jim tudi kmalu posreči. Benoit sicer poskuša j .itj denar, ali četvorica se ne uda in Marcel omeni, da^je bil Benoit, as' ie oženjen, nedavno zvabil v past mlado krasotico. Četvorica hlini poučenost, očita Benoit-u nečistost, ter ga končno pahne skozi vrata, j. °lfovi prijatelji odhajajo v kavarno, on pa obljubi priti za njimi, 61 hoče končati neko pesniško delo. Mrači se že in delo pesniku ne =!e ‘spod rok; kar potrka nekdo na vrata. Rudolf odpre, vstopi Mimi, jJeSova soseda, ki ji je ugasnila sveča. Šibka deklica namah omedli, žir* se trudi, pomagati ji, toda ona se predrami in hoče oditi; pri-cl na sveča ji na pragu spet ugasne, prižge jo vnovič in zdaj zapazi, a l6 izgubila ključ svoje sobe, ko je omedlela. Oba iščeta ključ v temi, — 15 - Rudolf ga najde in vtakne v žep. Dražestna deklica je pesnika očarala, ali tudi ona že gori zanj, v razgovoru si vzajemno razodeneta ljubezen ter skleneta ostati skupaj. Srečna se napotita za prijatelji v kavarno. II. Na trgu v quartier latin. Veselo vrvenje pred kavarno „Momus“. Tudi naša četvorica je tu, Rudolf v družbi z Mimi. Snidejo se v kavarni in popivajo. Marcel je slabe volje, ker ga je bila zapustila Musette, ki je sedaj ljubica bogatega starikavega gizdalina Alcin-dora. Kar se prikaže znana krasotica Musette, za njo Alcindor. Musette takoj zapazi svojega Marcela in sede nalašč k sosedni mizi, blizu njega, da ga zopet pridobi. Na poti pa ji je Alcindor, zato hlini bolečine na nogi, češ, čevelj jo tišči. Alcindora pošlje s čevljem k bližnjemu čevljarju, tako se ji je mogoče združiti z Marcelom, ki jo spet radostno sprejme. Začuje se vojaška godba. Ko pride mimo, se ji vesela množica pridruži, na čelu je naša četvorica z Mimi in Musette, prepustivši plačilo računa v kavarni Alcindoru. III. Pribarieri d’Enfer. Rudolf in Mimi ne živita več složno, ljubezen Musette in Marcela je tudi že precej zrahljana. Marcel, Rudolf in Musette popivajo v veseli družbi v gostilni, Mimi pride in prosi Marcela za svet. Marcel pravi, naj se ločita, Mimi meni, da bi bilo res najbolje tako. Ker Rudolf baš prihaja iz krčme, svetuje Marcel, naj Mimi odide' Mimi gre, ali skrije se v bližini. Marcel opominja Rudolfa, naj ne bo ljubosumen, naj se spravi z Mimi in spet v ljubezni veselo ž njo živi. Rudolf pravi, da iskreno ljubi svojo Mimi, da je pa njegova ljubav ne more oteti preteče smrti, sumljivi kašelj da jo ugonobi. Skrita Mimi je vse čula, stopi k Rudolfu in hoče poslavljajoč se oditi. On ji prigovarja, ali ona pravi, da hoče zopet biti sama in izdelovati umetne cvetice kakor poprej. Ganjena vzameta slovo in odideta. Musette in Marcel sta se zopet sprla in se jezna razideta. IV. V manzardi. Siromašna četvorica uganja svoje burke, kar prihiti Musette in pove, da ji sledi na smrt bolna Mimi. Hitro ji pomagajo vsi, polože jo na postelj in kmalu ji toliko odleže, da moče govoriti. Da morejo preskrbeti zdravil, sklenejo, zastaviti in prodati kar kdo more; Mimi in Rudolf ostaneta sama. Ko se vrnejo prijatelji, je Minu že oslabela, mirno leži na postelji. Vsi mislijo, da spi, ali kmalu se uverijo> da je mrtva. — 16 perdo kozak: Hamlet. (0 priliki gostovanja moskovskega umetniškega gledališča v Pragi leta 1921.) Njegov prvi korak je srečanje z očetovim duhom, njegova fPojitev z zasvetjem, z brezkončnim, ko čuje skrivnost zločina ‘n absolutni ukaz za svoja dejanja. Svet je trenotek, ko ga «leče nagovori s tresočim, pridušenim glasom. Tako se bliža človek velikim skrivnostim, tako se ruši na tla pred silami, jih njegov razum ne more obseči. Na kolenih, z obrazom J18 zemlji posluša na oddaljenem koncu terase strašno raz-in šele ko izgine prikazen in začuti, da je sam. se r^gne počasi od tal, spremenjen v veličini svojega doživetja. '■ obrazu je razlit nepopisen izraz, v očeh mističen ogenj. zemskega ni v njem; posvečen blaznik, z razpetimi ro-a,°i in z obličjem proti nebu je še ves pri svojem bogu; 2Subljen v vesoljstvu, slep za svojo okolico, za zemljo pod seboj. Poljub večnosti trepeče na bledem čelu, in le počasi, z °čmi tipaje po svoji okolici se vrača v življenje, ko začuje Pasove svojih prijateljev. To je hip, ko pridero iz vseh otrplih vrelcev duše in razuma zastale energije in se v zaletu ftiejo v pretresujočo prisego; Amen! Tako je! — Na vse Popravljen, z vsem na jasnem, odločen k dejanju, ki ga tirja ^asvetje, božja resnica. Ura razodetja je minila, človek se je in3Sel ^al ki jo je ljubil. Takrat ga požene bolečina in ranjeni 08 h grobu; k nebu raste pretresljive tragike polni, po — 19 — svoji priprostosti in globoki doživljenosti naravnost impozantni njegov kredo. Visok in teman stoji nad vsemi kakor svetopisemska prikazen in svobodno bije črni gnjev srca tem malim ljudem v obraz: „Jaz, princ danski! Jaz sem jo ljubil!" -— Tedaj se spuste zagrinjala nad njegovim bistvom, da pojmiš človeka, ki stoji sredi celega življenja nad grobom svoje edinke, sam po sebi krik ljubezni, nem, nikdar izgovorjen, toda v dnu duše zasluten, v spoznanju slišen. Ta ljubezen krvi, ta elementarna, popolna ljubezen, to posvečenje zemlje zveni kakor tajni spev podzemlja v celem Hamletovem bistvu, izživlja posredno svoj izraz in daje vsem tresljajem duše osnovno barvo. Tu, v tem skrivnostnem jezeru treba iskati vrelcev Hamletove dobrote, njegove mogočne vere, ki je od nje prožeto celo njegovo pojmovanje. V znamenju očetovih razkritij in njegovega ukaza je posvečen k dejanju pravičnosti; zato ni v njem želja po prestolu, po osebnih koristih. Toda ljubezen ga veže s tisoč sponami k zemlji in ga vrača ljudem. Tu se Hamletova duša razživi v svoji visoki etiki, ki zasenči samo dejanje pravičnosti. Zdaj gori kakor glas vesti, za edinim najvišjim ciljem: da bi človek sam spoznal svoj greh, sam začutil nizkotnost svojega zločina in bolečino krivde. In v zadnjem prizoru drugega dela stiska materine roke na svojih prsih in ji zatrjuje: „Ne okrutnost, mati, ljubezen m* narekuje, kar govorim!" V izživetju zgoraj orisanih svetov Hamletove duše zor* notranji konflikt, ki zavratno, komaj čutno zruši njeno ravnovesje. „Biti ali ne biti!44 Ni mogoče, spuščati se v podrobno analizo monologa samega, pač pa poudarim najvažnejše, osnovnost, kakor so jo Rusi izrazili in osvetlili. Že način Hamletovega prihoda, tisto čudno bolestno tavanje in proženj® rok pred seboj kakor v sanjah označa bistvo doživetja. Na robu med resničnostjo in med slutnjo, med časom in med večnostjo, med smrtjo in življenjem niha slabotna senca človeškega bitja, ki je zdrselo iz svoje osi in ni nikjer več prl' peto, nikamor ne stremi, nobenemu spevu življenja več ne pripeva — niha v zraku in zdi se, da je v tem polresničnem, strahotnem nihanju le ena težnja, da se pomalem izziblje; zastavi, upokoji. Da ima ta zgolj notranji, tako zgolj duševni pojav svoj obraz v slišnih, govorjenih besedah, nikakor n® pomenja, da so te besede vsota človeškega razmišljanja. Rl,sl so podčrtali baš transcedentalnost doživetja. Ne človeka, senco njegovega bitja si slutil, projicirano v vesoljstvo, v luči čuton1 nikdar razkritih zakonov. Čul si pogovor duše z njeno lastno skrivnostjo; ne videl, občutil, doživljal si njene blodne smeh' Ijaje nad vabečimi, pokojnimi gladinami sanj in njene pogled’ zdaj trepetajoče nad pustinjo človeškega križevega pota, — 20 — kakor ugasle, pokoja žejne utrinke, drobeče se v temine nikdar razodetega. Z grozo se je nagnilo uho nad najtisje globine duše, k njenemu živemu utripu v naročju prirode. Kar sledi temu samogovoru do konca drugega dela, je izraz porušenega ravnovesja, opletanje človeka, ki je obvisel v zraku. Oba sveta, ki jih niti dejanje niti vera ni mogla usmeriti v enoten cilj, sta treščila skupaj in užgala svojo posodo, v grizočem, vse razjedajočem dvomu se izživlja notranji kaos. Hamlet gori sredi zločina, sredi teh nizkotnih, slabih src in ?ge neusmiljeno. Z vročično naslado trga svoji okolici krinko iz obličja in se ne zaveda, da trga pred vsem samega sebe. Odvrača se od Ofelije in dvomi o očetovi prikazni; vročo kri bi pil, toda ne ubija. Je kakor človek, ki mu je v podzemlju naenkrat ugasnila sveča. Po vseh duplinah in skritih razpokah bega in treska z glavo ob skale, toda izhoda ne najde; polblazen se niti več ne briga zanj. Pred in po vprizoritvi „mišnice“ se vzpne celo bistvo, kakor bi jezero Prestopalo bregove. Napetost se veča od trenotka do trenotka, v besnem pogonu se ženejo valovi sil h koncentraciji, k odločilnemu trenotku, k dejanju. Toda to je le varljivi videz. V bistvu svojega duševnega položaja je Hamlet bolj daleč od ^ejanja, kot sploh kdaj prej. Sposobnost zanj je v njem že ^rtva oziroma izgoreva v kaosu. Osnovno zdaj pa ne gre za dejanje, pač pa zgolj za notranji problem, za izživetje dušev-nfcga razkola. Tekom razgovora z materjo se razdivjani elementi razžare v poslednjih plamenih in se takorekoč zrušijo Vase, puščajoč za seboj razdejanje, sled prirodne katastrofe. (Konec prih). ----------- Dama v gledišču. „To ni škrjanček, to je slavec, večera zlata je zavesa, ostani, Romeo, ne hodi strani, brez tebe so pekel nebesa." Skoz okno Julija se sklanja, roti najdražjega s solzami, ljubezni bol mu razodeva, nazaj v objem ga sladki mami. Posluša dama jo v fotelju, noči plamtečih se spominja — sedaj je trudna, v lica bleda, v očeh se solza ji utrinja. C. Golar. — 21 - K zgodovini opere. Krasno laško mesto Florenca je zibelka tega čudnega in vendar lepega umotvora, polnega paradoksov, neinogočnosti, krasote in neresničnosti — opere. Prvi njeni početki spominjajo skoro na pravljico. Okrog leta 1580 se je shajala na domu grofa Giovannija Bardija prijateljska družba duhovitih mož, umetnikov in učenjakov ter se pogovarjala o najrazličnejših umetniških temah. Posebno priljubljena jim je bila misel, tičoča se obnovitve antične tragedije. O tem, kako bi jo spet oživotvorili in spravili na oder, so se vršili plamteči razgovori entuzijastičnih članov „Camerate“, kakor se je ta družba imenovala. K obnovitvi grške tragedije je bila brezdvomno potrebna glasba že zato, ker poročila starogrških učenjakov in filozofov dokazujejo eksistenco glasbe kot važnega faktorja drame. Tako igra v antični tragediji zelo veliko vlogo kor. Iz tega razloga in iz fakta, da ni bilo nikjer več sledov starogrške drame, se je morala ustvariti nova glasba, primerna duhu antične tragedije. In tu leži ravno glavni zanimivi historični moment. Iskali so obnovitev antične tragedije in slučajno in nevede so ustvarili s tem podlago novemu dramatičnemu stilu v v glasbi, ki se je pozneje, seveda po mnogih spremembah, razvil v nov tip glasbene umetnosti — v opero. Omenjeno je že, da je bilo treba ustvariti glasbo, pri' merno duhu antične tragedije, to pa zato, ker ni bilo m°' goče porabiti takratnega stila za take namene, kar so dobro čutili vsi, ki so se s tem načrtom bavili. Glasba 16. stoletja se je gibala v takozvanem polifoničnem stilu, t. j., večinoma vokalne kompozicije za štiri in več glasov so bile zložene tako, da so bili vsi glasovi enake vrednosti in so šele posa-mezne linije skupaj tvorile enoto. Torej o nekem glavnei® glasu in o spremljajočem glasu ni bilo govora. Pri tem — ”1 to je florentinskim renovatorjem najbolj belilo glave — 111 bilo nobene pažnje na tekst, ki je bil sploh postranska stvai in čestokrat prilepljen na že gotovo glasbeno delo brez oz|ra na akcent, dolgost in kratkost posameznih zlogov. Zato s° iskali nov stil in so ga našli v tako zvani „monodiji“, t. j-principu enega solo-glasa s spremljevanjem. In to je bil P°' četek prvih oper. Prvi tak važnejši poskus je bila skladba „Daphne“, *ske šole Claudio Monteverdi (1567 —1643). Od njegovih °Per se jih je žalibog mnogo izgubilo, „Orpheo“ pa, ki je 0stala, dokaz uje njegov veliki napredek v novem stilu. Sicer ?e naslanja na obliko florentinske šole, toda njegov recitativ ■*e innogo živahnejši in melodičnejši. Uvedel je tudi medigre 8atnega orkestra, ki je pri njem obsežnejši kakor pri Periju 1 Cacciniju. Poslužuje se tudi novih orkestralnih efektov ak°r pizzicato in tremolo, ki ima še dandanes najboljši dramatični „efekt“. Kot novo formo je upeljal v opero tudi duet. — 23 — Tudi libretisti postajajo boljši in njihova dela ne kažejo več toliko naivnosti kakor prejšnje pastirske igre. Znana imena med njimi so Agazzi, Landi, Melani, Mazzocchi itd. Svoje snovi so jemali pogosto iz narodnih epov. Znamenita za tisti čas je Monteverdijeva opera „L’incoronationedi Poppea“. Že libreto ima značaj beneških opernih sujetov. Vrste se intrige, preoblačilne scene, satire na lokalne zadeve in tako zvani komični intermezzo, ki ni smel manjkati v nobeni tedanji operi. To so bile komične scene med dojiljami, med paži, med služabniki, iz česar je nastala pozneje „opera buffo“. Beneška šola je pričela postavljati pred opero tudi simfonijo, iz katere se je razvila poznejša uvertura. Najboljši komponist beneške šole je Francesco Cavalli (1600—1676). Ta že deli recitativ in arijo, ki šteje navadno po več kitic. Najboljša njegova opera je „Giacone“. Poleg Cavallija so najslavnejši komponisti beneške šole Cesti, Ziani, Legrenzzi in Sartorio. Prvo javno operno gledališče so otvorili v Benetkah leta 1637. O gledališču teh časov pa prihodnjič kaj. A. Balatka. •♦<>♦ •---- Gozd pozimi. Zdaj ni v mojem gozdu rož bleščečih, pesem kosova iz smrečja ne kipi, — taščica samo kot rdeč plamenček v brinju med zelenjem temnim nežno tli. Bele plašče bori so oblekli, in device, trumo brez, objema mraz — o, kako je tiha gozdna jasa, kjer pod smrekami se zvija ozka gaz! Zdrave, bele sestre, mračni bratje, naj zaganja se vihar ledeni v nas, z zlatimi peroti plava pomlad z rožami in solncem že od juga v vas. Rdeča pastirica v gozd me spremi, češnjev venec zorel v zlatih bo laseh, pred oltar ljubezni me pokliče kot srebrni zvonček njen veseli smeh. C. Golar. - 24 — KABINDKANAT TAGORE: Iz knjige „Žetevu. Poslovenil Alojz Gradnik. 1. „Gospod,“ je naznanil služabnik kralju, „sveti Narottam n> še nikoli blagovolil stopiti v tvoj kraljevi tempelj. Bogu poje slavo pod drevesi na javni cesti. Tempelj pa je prazen. Ljudstvo se gnete krog njega, ko čebele okoli belega lotosa, ne meneč se za zlato posodo medu.“ Razjarjen v svojem srcu je kralj šel tja, kjer je Narottam Sedel na travi. Vprašal ga je: „Oče, zakaj se ogiblješ mojega templja z zlato kupolo in oznanjaš božjo ljubezen sedeč v prahu na cesti ?“ „Ker Boga ni v tvojem templju," je rekel Narottam. Kralj se je namršil in rekel: „Veš, da je dvajset milijonov zlatnikov veljal ta čudež umetnosti in da je bil posvečen B°gu s svečanimi obredi?“ »Dobro vem,“ je odvrnil Narottam. „To je bilo tisto leto, ko so tisoči in tisoči tvojega ljudstva, ki so jim hiše pogorele, P*'oseč pomoči, stali zaman pred tvojimi vrati. In Bog je dejal: »Bedno bitje, ki ne more dati krova Sv°jim bratom, hoče meni zidati hišo!1* In je sedel z brezkrovnimi pod drevesa ob cesti. »In tisti zlati mehur je prazen vsega, samo ne vroče pare ftapuha.“ Kralj je zavpil ves iz sebe: »Poberi se iz moje dežele !u Mirno mu je rekel svetnik: »Le izženi me, kakor si izgnal mojega Boga!14 2. , . Upagupta, učenec Budov, je ležal speč na zemlji ob z'dju mesta Mathura. Vse svetiljke so bile ugašene, vse duri zaprte, in zvezde 0 bile vse skrite od temnega neba v avgustu. ^ Čigave noge so bile, žvenketajoče z obročki, nepriča- vano dotikajoče se njegovih grudi? — 25 — Prebudil se je osupnjen in luč žarke svetiljke je ošinila njegove odpuščajoče oči. Bila je plesalka, obsuta z dragulji, ovita v inedlomoder plašč, pijana od vina svoje mladosti. Nagnila je svojo svetiljko in videla mlado obličje najstrožje lepote. »Odpusti mi, mladi asket,“ je rekla ženska; „milostno pridi v mojo hišo! Prašna prst ni prava postelj zate.“ Asket je odvrnil: „Žena, pojdi svojo pot; ko čas dozori, pridem k tebi.“ Nenadoma je črna noč pokazala svoje zobe v plamenečem blisku. Vihar je grmel iz kota na nebu in ženska je trepetala v strahu. Veje dreves kraj ceste so ječale pod cvetjem. Veseli zvoki piščalke so prihajali valujoč v topli pomladni vzduh iz daljave. Meščani so odšli v gozdove na rožni praznik. S srede neba je strmel polni mesec v sence molčečega mesta. Mladi asket je hodil po samotni poti, ko so nad njim od ljubezni bolni koeli drobili z inangovih vej svoje brezkončne žalostinke. Upagupta je šel skozi mestna vrata in je stal ob vznožju obzidja. Kdo je bila ženska, ki je ležala v senci zidu pri njegovih nogah, zbičana od črne kuge, telo pokrito z uljesi, naglo izgnana iz mesta? Asket je sedel na njeno stran, vzel je njeno glavo >ia svoja kolena in je namočil njene ustne z vodo in namazal njeno telo z mazili. „Kdo si, ki si se me usmilil?" je vprašala žena. „Čas te je slednjič prišel obiskat in jaz sem tu," je odvrnil mladi asket . . . 3. Nad relikvijami Budovimi je kralj Bimbizar sezidal sve-tišče — molitev v belem marmorju. Tja so ob mraku prihajale vse neveste in hčere iz k ra' ljeve hiše darovat rože in zažigat svetiljke. Ko je sin postal kralj ob svojem času, je izpral svojega očeta vero s krvjo in prižgal žrtvene ognje z njegovimi svetin11 knjigami. Jesenski dan je umiral. Večerna ura češčenja se je bližala. — 26 - Shrimati, služabnica kraljičina, zaobljubljena Budi, se je okopala v sveti vodi, okrasila je zlato posodo z lučkami in svežimi, belimi cveti in je molče vzdignila svoje temne oči h kraljičinemu obličju. Kraljica se je zgrozila v strahu in rekla: „Ali ne veš, blazno dete, da je smrt kazen za slehernega, ki časti Budovo svetišče ?“ Takšna je kraljeva volja.“ Shrimati se je priklonila pred kraljico in zapustivši njene duri, je prišla in stala pred Amito, novoporočeno nevesto kraljevega sina. Zrcalo iz brušenega zlata v svojem naročju, je novo-Poročena nevesta pletla svoje temne, dolge kite in barvala rdeči znak dobre sreče v prečo svojih las. Njene roke so se tresle, ko je zagledala devico in je zavpila: „V kakšno strašno nevarnost me spravljaš! Zapusti me Pri tej priči!" Princezinja Shukla je sedela ob oknu čitajoč svojo knjigo Povesti pri luči zahajajočega solnca. Skočila je na noge, ko je zagledala na svojih vratih devico s svetimi darovi. Knjiga ji je padla iz naročja in šepnila je Shrimati v ^sesa: „Ne sili v smrt, drzna ženska!" Shrimati je hodila od duri do duri. Dvignila je svojo glavo in vpila: „0 ženske od kraljeve hiše, hitite!" Čas za našega Gospoda češčenje je tu! Nekateri so ji zaprli duri pred nosom in nekateri so jo Zamotili. Poslednji žarek dnevne luči je medlel od bronaste kupole Palačnega stolpa. Globoke sence so se vgnezdile v cestnih kotih; trušč ®sta se je polegel, gong Shivovega templja je oznanjal uro Večerne molitve. V temoti jesenskega večera, globokega ko jasno jezero, 80 zvezde trepetale v svetlobi, ko so stražniki palačnega vrta Prestrašeni zagledali skozi drevje vrsto svetiljk gorečih v sve- 'sču Budovem. Pritekli so s svojimi golimi meči vpijoč: „Kdo si ti, °rec, ne meneč se za smrt?" t, »Jaz sem Shrimati", je odvrnil sladek glas, „služabnica “Udova." V tistem hipu je njenega srca kri pobarvala rdeče mrzli Marmor. £ vv v tihi uri zvezd se je utrnila luč poslednje svetiljke 8cenja ob nogah svetišča. — 27 — 4. Tulsidas, pesnik, je hodil zatopljen v misli ob Gangesu, v onem samotnem kraju, kjer zažigajo mrliče. Našel je žensko, sedečo ob nogah trupla svojega pokojnega moža, pisano oblečeno kakor za poroko. Vstala je, ko ga je zagledala, priklonila se mu in rekla: „ Dovoli mi, Učenik, da s tvojim blagoslovom sledim svojemu možu v nebesa." , „Zakaj se ti tako mudi, moja hči?“ je vprašal Tulsidas. „Ali ni ta zemlja tudi njegova, ki je ustvaril nebesa ?“ „Ne hrepenim po nebesih,“ je rekla ženska. „Hočem le svojega moža." Tulsidas se je nasmehnil in ji rekel: „Vrni se v svojo hišo, hčerka. Predno bo mesec pri kraju, boš našla svojega moža.“ Žena se je vrnila domu z radostnim upanjem. Tulsidas je prihajal slednji dan k nji in ji je dajal visoke misli, da bi o njih razmišljala, dokler ni bilo njeno srce napolnjeno do roba z božjo ljubeznijo. Komaj je bil mesec pri kraju, so prišli sosedi k nji i» jo vprašali: „Žena, si našla svojega moža ?“ Vdova se je nasmehnila in je rekla: „Sem.“ Radovedni so vprašali: „Kje je?“ „V mojem srcu je moj gospod, eno z menoj,“ je rekla žena- Geslo. Skozi tajne grem lesove, iščem pota, zvezde nove, da napijem se vedrine, jasnih žarkov in sinjine. C. Golar. - 28 — Ponatisk dovoljen le z označbo vira. ^ ®dališkl list izhaja vsako soboto in prinaša poročila o reper-^ ariu Narodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti jn J188 ‘n drugod, kratke članke o važnejših dramskih in opernih delih p n)’h avtorjih. Sodelujejo: Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel Golia, |^riln Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, Alojzij raigher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Zupančič in dr. TISKA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI.