Krajina kot vrednota in njene vrednosti Author(s): Vesna KOLAR PLANINŠIČ Source: Urbani Izziv, No. 18, VREDNOTE IN VREDNOTENJE (december 1991 / December 1991), pp. 46-48 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180680 Accessed: 09-11-2018 13:22 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 09 Nov 2018 13:22:52 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms cęgesp št. 18/1991 Vesna KOLÁR PLANINŠIČ Krajina kot vrednota in njene vrednosti V vseli evropskih sistemili se vlade, sektorske adininistracije in medna- rodne organizacije tru dijo najti ná- čin, kako nskladiti prostorske Pro- bleme plani ranja posameznih sēk- toijev na eni in varslvo krajinskih vrednosti in lepóte na dirigi strani. Tildi Evropská skupnöst si v letu 1092 posta vija kot splošen čilj urav- noteženi razvoj (sustainable deve- lopment). Raziskave bodo usineije- ne na podrotje integracijskih pro- storskih problemov in razumevanja ekosistemov. Njihov naiíien je obli- kovanje kmetijskih, indnstrijskih in gospodarskih politik na državni ravni, ki bi vključevale krajino kot osnovno vrednoto in potencial po- sameznih dr/av in celotne skupno- sti. Evropská izhodišca se oblikujejo na podlagi perdili problemov, kot so že obstoječa degradiřana krajinská območja in novonastajajoči degra- dacijski procesi, ki povzročajo ve- čanja obrno čij, v katerih tvegamo ekološko katastrofo. Na Evropském kongresu krajinskih ekologov v Ros- kildeju (IALE, 1991)je bila predstav- ljena množica primerov reševanja krajinské problematike in oblikovan tudi skupili raziskovalni program Antropogene spremembe ņaravnih regij v Evropi, katerega cilj naj bi bil. zbrati podatke o antropogenih pose- gih v naravno krajino, ugotoviti regionalno krajinsko tipiko, ovred- notiti intenzivnost spremembe in ob- javiti elaborat, v katerem bodo zajete infomiacije o rajonizaciji Evropě kot celóte, opredeljene in ovrednotene krajinské enote ter njihov potencial. Opredeljevanje krajině kot vrednote družice ima svojo zgodovino. "Dobro znano dějstvo je, da so se pogoji človekovega okolja (krajina, atmosfera, tekoče vode in celo oce- ani) spremenili v zadnjih nekaj desetietjih. Degradacija narašča iz leta v leto, celo iz dneva v dan z vedno večjo hitrostjo in zdi se, da bo pre- živetje vseli živili organizmov postalo vprašanje," je navajal že Sioli (1973) v svojem delu, v katerem je poskušal intemacionalizirati problem in na- věsti osnovna izhodišca za varovanje krajině, potem ko je že nekaj let deloval projekt Člověk in biosféra, ki je bil pokazatelj spreminjajoče se za- věsti in ko je mednarodni komité znanstvenega združenja (ISCU) us- tanovil znanstveni komité za pro- blème okolja (SCOPE). Rast znan- stvenih in teliničnih publikacij je omogočilo krožénje informacij in ta- ko sklenjen kulturni krog, v katerem je lahko povzročitelj íizičnih posledic vplival nanje tudi povratno. To po- meni, da "akcije" v okolju povzročijo tudi reakcije med človekom in oko- ljeiii. V tej verigi nastopa člověk kot individualist. Nácelo gotovosti, ki je vodilo homo sapiensa v2000-letnem roparskem obdobju, ni véč nujno edino načelo. Nova ekološka niša člověka nastane tudi izven njegovega ega. V svet po- šilja impulze, ki jih prestrezamo in spoznavamo skozi selekcijski filter. Prvi filter predstavljajo organi cutil med svetom in človekom, preko ka- terih naša čutila doseže najmanj dvakrat filtrirana slika světa, drugi filter pa predstavlja zavést, oboga- tena z izkušnjami in učenjem. Tako je člověk pričel dojemati tudi kultur- no krajino kot rezultat dialoga med seboj in okoljem. Dojemanje pomena krajině se je od- razilo tudi v odnosu različno orga- niziranih družb, ki so svoje doje- manje krajině izrazile preko skrbi zanjo, sistema varovalnih ciljev in ukrepov zanjo. Značaj potřeb po va- ro vanj u je prepoznaven preko pla- nerskih sistemov, ki izražajo úspěš- nost vnosa varovalnega vidika in s tem filozofije spreminjanja vrednot ter razvoja żnanosti. Argumente za varovanja naravne krajině in krajině pod kulturnim vplivom lahko opredelimo z vredno- stmi. Te so podrobneje analiziranev 46 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 09 Nov 2018 13:22:52 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV št. 18/1991 metodah krajinskega vrednotenja, te pa obstajajo kot osnova za pla- niranje varstva in posegov v krajino, oblikovanje uspešne strategije raz- voja krajině in sistema ukrepov za dosego zastavljenih ciljev v vseli us- pešrnh planerskih sistemili. Argumente za varovanje krajině je že Green (1981) delii na etične in uti- litárně. Vecina so argumenti antro- . pogeni in uporabni, ker só povezani z vzdrževanjem nečesa, kar služi člo- věku. Etični argumenti navadno na- stopajo skupaj z utilitárními. Etične vrednosti Opredelitev etičnih argumentov je težka, ker zadeva abstraktně občut- ke na racionalni podlagi. Raziskave so pokazale, da veliko ljudi cuti, da je varstvo dejanje vesti in da člověk kot najmočnejša misleča vrsta ni pravno zavezana, da bi prevzela vod- stvo planeta. Tradicije v navezanosti na naravo so različne. Zasledimo jih v povezavi s številnimi religijami, tudi pri krist- janihi. Vzhodna civilizācijā je še močneje navezana- na naravo. Pod vplivom taoizma in podobnih lilo- zofìj, ki učijo podrejanje ķozmične- mu redu, so se razvijale smeri tudi v zahodni civilizaciji. Naraščajoče za- nimanje mladih ima za poslediœ vzporedno rastoč interes za varslvo narave.- Kot svetovno motivacijo za varstvo paje Moore (1969) opredelil člove kov kompleksen in mogočen občutek, da je del narave. Estetske vrednosti Številna literatura o tej skupini težje definiranih argumentov kaže na ve- liko zanimanje raziskovalcev za to področje. Apple ton (1975) je razis- koval statične vizuálně , elemente, a danes ugotavljamo, da krajino do- jemamq tudi s čutili, Zvok, duh, gi- banje püc, větra, trate, dreves, oblike in barvě so sestavni del zadovoljstva v neki krajini. V zgodovini je bila divjina obmoqe strahu in nevarnosti. Zato zasledimo potřebo po sekanju dreves, čistini in močjo nad krajino že v svetem pismu. lopota divjine ni bila opazna, vse doklei: je člověk ni uspěl ob- vlad vati. Poročila o deželi Angliji npr. oj^evajo lepo, a groźno dežeío. V srediijeveških časih je bil zaradi se- kanja gozdov možen bolj spraščen ódnos do narave, moderna percep- cija 18. in 19. stoletju pá je že "opisovala zadovoljstvo v romantični literaturi, poeziji, glasbi in slikar- stvu". Piovine ki*ajine, ki so- postale redke, so povzročile tudi interes in strali pred izgubo. Nekoč, ko ję bil v krajini kaos, je lepoto predstavljal red (Versailles). V zgodnjem in srednjem 17. stoletju so se kot reakcija na i^araščajočo civi- lizirano družbo pričeli buditi interesi po naravnem in divjem. Danes je doživljanje krajině vezano na njeno raznolikost, ki jo v postop- kih vrednótenja opredeljujemo z li- kovnimi kritēriji. Od raznolikosti je odvisno naše dojemanje, ali f)o Greenu: "Različnost oinogoča izbiro, izbira paje svoboda. In svoboda je zadovoljstvo." Kulturně in znanstvene vrednosti Kot kulturně vrednosti opredeljuje- mo dediščino, ki jo je razvila družba in od kate re družba pričakuje neki dobiček. Znanstveni interes za varstvo pa preçlstavljaj obíiK)čja znanstvene viednosti, to so območja, ki so po- meinbna za proučevanje zgodovine in íiaravnih delov, za prostorśki mo- nitoring, kot baza kontrolnih obmo- čij proti umetnim okoljem, za pri- merjalne študije in študije ekosi- stemov. Materialne vrednosti Materialne wed nos ti so posredno ali neposredno eksaktno izmerljive wednosti. Ekološke vrednosti Študije v zadnjih desetih letih (Go- dron, Fonnan) so potrdile vrsto dom- nev o pomembnosti ekosistemov in določenih procesov ter komponent naravnega sistema. Pomembnost 47 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 09 Nov 2018 13:22:52 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms Št. 18/1991 sistèma za ohranjanje ravnotežja znotraj ētudiranega območja opre- delimo z ekološkimi ki*i te rij i. Ohranjanje krajinskih vrednot je po- memben mednarodni cilj. V Sloveniji je ohranjanje krajinskih značilnosti in vrednot okoļja pomemben cilj tudi v osnutka novega zakona o varstvu okolja. Ne glede na to, kako sebov příhodnosti razvijalo normativno urejanje in vzpostavljanje planer- skega sistema, je v tem poględu opredeljevanja krajině kot vredote viděn napredek. Medtení ko so na potřebo celovitega reševanja krajin- ské problematike prej opozaijali le posamezniki, katerih glasòvi so iz- zveneli v sektorskih planiranjih družbě, ki ni gradila strategije raz- voja na vrednotah krajin, je v tem pogledu v zadnjem letu viděn na- predek. Slovenska krajina je krajina maj- hnega merila, ki kaze veliko ekološko in vizualno pestrost, pa tudi veliko slevilo že degradiranih pivin v pro- storu. Krajinské prvine tvorijo siste me, oblikujejo bol) ali manj vredna območja, Id predstavljajo del nacio- nal nę ali regionalne identitete. Pro- cesi urbanizacije, ekstenzifìkacije in intenzifikacije kmetijstva, vodno- gospodarskih ureditev in gospodar- jenja z gozdom so v določeņih pre- de lih že spremenile krajinsko iden- titeto prostora. Procesa integracijè in individualizacije se tako odražata v pritisku na prostor in v politikah do prostora. Z nadaļjnjim razvojem Slo- venije in morebitnim vstopom v Ev- ropsko skupnost je pričakovati po- večan pritisk na slovenski prostor. Ob uatrezni zakonodaji, razvoju me- todology krajinskega vrednotenja, vključitvi raziskovanja in izobraže- vaňja, bi proces ' prevrednotenja vrednot in tako nadaļjnjega vklju- cevaņja krajině kot vrednote lahko vodil tudi k uspešni strategijì va- ro vanj a ob hkratnem razvoju. Vesna Kolár Planinšič, dipl. inž. ufej. krajině, Závod za varstvo naravne in kulturně dediščine v Kranju. Lieratura: Appleton, J., Experience of Landscape, London, 1975. Annuario Europeo dell' ambiente, La pro- tezione della natura, La pianificazione urbanistica e la questione del territorio, Docter, Milano, 1989. Bramsnaes, A., International conference: The Contribution of Landscape Planning to Enviromental Protection; Hannover, 1990. Godron, F., Landscape Ecology, New York, 1986. Green, B., Contiyside Conservation, The Resource Management Series No. 3, 1981. IALE, Proceedings of the European LALE Seminar on practical Landscape ecology, Roskilde University Center, 2.-4. 5., 1991. Ny planer for Europa, Schuman - er- klaringer, 1950/1990, Eoropeàn Docu- mentation, 1990. Ocologie und Lebenschutz in interna- tional sieht, SI OLI, Verlag Lombach, Frei- burg, 1973. Planning Control in Western Europe, De- partmentofthe Environment, HerMajes- tys Stationery Office, London, 1989. World Conservation Strategy, The con- servation and ecology programme, Lon- don, 1983. 48 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 09 Nov 2018 13:22:52 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms