ms HaratpanknBote Verlag unđ Schrlftleitung; Klegenfurt, Bl»marclcrtog 18, Portfach IIS > Besugsprala (Un rorau* wmibw) monJiUicIi RM 1— firel Haim («Uiac#Ue61ioh RM 0Л0 ZustellgeMlhr A.bbe8teUuiigen d*r Zeltung fUr den nachfolfenden Monat werdta aui achrilUlcb und Bur Мж 36, dM laulandeii lionate angenommen Nt. 10. Krainlmry, dew 8. Februar 1*44. Poqied v driaio, ki hoče prinesli Eiropi kulliiro Jezus hoče dolarje - Girl-revija v templju - Pridiga z letala - Cerkovnik dela ročno stojo - Patroni na padalih - Cerkev z zabavnim vložkom - Cerkev kot bar - Reklama s prižnice - Lepotna tekma pred oltarjem v nočno nebo Los Angelesa žari v velikanskih črkah ime »Tempelj milosti«. V o-gromnl stavbi, ki nosi ta daleč vidni napis. Je zbranih okoli iesttisoč vernikov. Videti in slišati hočejo »najboljšo razlagalko Kri-sia«, mlado Almće, ki se Je zato, da bi usta-Tiovila novo vero, odpovedala odrski karieri. Tempelj milosti je grajen v krogu, njegovo središče tvori oder s svetlomodro zaveso. Pred odrom sedi Aimće na zlatem prestolu, obdana z trumo ljubkih deklet z angelskimi perutnicami in v tančicah. Dekleta začnejo nek ritmični ples, in kmalu se jim pridružita dva žonglerja, ki Izvajata v svetlobi žarometov nenavadno igro" s srebrnimi krog-1 Л:, stalno svetllkanje teh krogel učinkuje na zbrane z neko vrsto hipnotične sile. Končno se dvigne duhovnica Aimće in prične s nrldlgo. Med tem se dvigne zavesa in na odru se vidi čudna slika: okoli električnega stola, ki Je zgrajen z grozno stvarnostjo, so ^brani sodnik In priče, pa tudi krvnik, ki ča-na svojo žrtev, Ze privedejo obsojenca, Vendar v trenutku, ko, bi ga naj privezali na morllnl stroj, se obrne Aim6e k odru in ZAkliče: »Ne, on ne bo umrl!« In potem obrnjena k vernikom: »Ravno tako, kot vam jaz lukaj kažem, je z življenjem duše. Grešnik, ki stoji pred peklom, se lahko še zadnji trenutek reši, če postane deležen milosti. Po n^eni lahko doseže to milost in tako pobegne električnemu stolu onostranstval« Zavesa pade, oder se zasuče in tako! se pokaže nova slika: velika kotanja s krstllno vodo, obdana z angeljsklm zborom »Kdo se prijavi h krstu?« vpraša »eJaJ sijoča duhovnica in se ozre prlčakufoCe po množici. Novinci, ki se javijo, se napotijo v garderobo, kjer odložijo svoja oblačila in se odenejo z rjuhami. Nato jih odvedejo na oder, kjer jih angeli potope v krstno vodo ob svečanih zvokih godbe. S t«m je DMv za prav »božja služba« končana In Aimce da znamenje, na kar vzamejo dekleta z angeljsklm! perutnicami velike nabiralne pušic* In obhodijo vrste zbranih. In duhovnica, visoko vzravnana sledi z ostrim pogledom svojim služabnicam in tu pa tam se sliši njen kllc; »Prosim ne drobiža, — Jezus hoče dolarjel« »Tempelj milosti« nikakor ni kak izreden primer. V Zedinjenih državah Je okoli 250 samostojnih verskih občestev, in preobširno bi bito, če bi se hoteli tudi samo z malim delom pobliže bavltl. Kako daleč pa sega pri mnogih Izmed njih pojav sprijenosti, nas pouči profesor Sterne z univerze Harvard, ki S# )e pred nekaj leti zaman poizkušal s pomočjo časopisja boriti proti tej vedno bolj prevladujoči razvratnostl: V državi Kentucky je nastala pred kratkim »cerkev«, ki razpolaga že v več krajih s postojankami. Vsako i.edeljo zjutraj se pojavilo pred zbirališčem te cerkve skupine mož, ki razgalijo pred čudečo se množico svoje telo do pasu In pokažejo kožo, ki je čez in čez posejana s tetoviranimi slikami iz svetopisemskih zgodb. V cerkvi pa potem poziva pridigar navzoče, naj si dado v znak priznanja k novemu cerkvenemu občestvu svoja gornja telesa tudi tako poslikati z ustreznimi slikami. Istočasno nosijo okoli vabeče slike In skice in samo ob sebi umevno tudi k temu spadajoče cenike. Nek posebni nav. dušenec. Jack Redhould iz New Yorka, si ni poslikati samo p;sa in hrbet, marveč ce-telo z svetopisemskimi dogodki. Na pleši noi) (liko Kristusa. Veliko število cerkev In sekt, ki si med labo konkurirajo, nikakor ne zaničuje reklame, In kakšnih sredstev in potov se pri tem poslužujejo, je večkrat več kot groteskno: George M. Stocklade, pastor cerkve St. Ja-— Methodist-Episcopal — se Je dal ne-, odnesti z letalom, viseč na vrvastl •VnTi višave pri tem pa je govoril I. propagandni govor. Istočas- u .1.« c'rkvenl sluga na nosilni plo-*}l\ medtem ko Je osem deklet cerkvenega zbora odskočllo s padali, pri čemer so razvti, velike zastave s sliko njihovega patrona. Pastor W. '^.Blymoutha pa je zo- pet v letu 1937, dal deliti v,»k teden letake, v katerih je dotlčnemu, ki se pri njegovi pridigi ne bo smejal, nagrado desetih dolarjev. In župnik M. »аИ.г iz Denvera le nastavil v interesu »pridobivanja odjemalcev« cel6 komika, ki je moral pripovedovati %branlm vernikom najnovejše dovtipe. Dru gi cerkveni predstojniki posvečajo posebno Pažnjo stvarnim dobavam. Medtem ko deli Pastor v Bradfordu ob slabem vremenu med Vernike sladkorčke proti kaSlju, ponuja Ellas Knoch, župnl gospod Štefanove cerkve v Wheetlngu obiskovalcem cerkve različne pijače, seveda le proti plačilu. Trgovska podjetnost sega pri posameznih Cerkvah v ostalem tako daleč, da se njih du- hovni nikakor ne sramujejo opozoriti po končani pridigi na primer na novo rezilo za britje ali pravkar na novo uvedeno znamko viskija. Nek pridigar v Penusylvanijl po ime-John Rideale pripominja od časa do časa, da se mora zahvaliti za svoj čist glas vodi za grgranje tvrdke Jeiferson v Ohiu, nek njegov tovariš pa stalno opozarja na svojo bogato rast las in pri tem nikakor ne pozabi hvaliti z zgovornimi besedami sijajne lastnosti tinkture za lase iz kozmetičnega salona Doolittle. Da se v marsikateri teh kurioznlh božjih hiš prirejajo cel6 tekme, je znano, toda prvenstvo Je nedvomno odnesla mestna cer- kev v Portlandu, v kateri je dal božji služab. nik izbrati iz trume prisotnih lepotno kraljico, kateri je na koncu lastnoročno z merilom in šestilom ugotavljal klasične oblike. Ob takih prilikah se nikakor ni čuditi, če se vrše poravnave prepirov in različnih mnenj, ki nastanejo med duhovnimi gospodi večinoma iz zavisti radi zaslužka, včasih na prav čuden način; profesor Sterne poroča o dveh dušnih pastirjih občine Jones v Ar kanzas, ki sta zašla v prepir, na kar je eden Izmed njih, pastor Crbwle* vdrl neko nedeljo v cerkev svojega nasprotnika in. začel divje streljati. Ohranihni nspeh v proslorii pri Vilebxkii Srdita borba okrog gorovja pri Cassinu - Hudi boji v severnem odseku fronte Oberkommando der Wehrmacht je dne 3. februarja objavilo: Vtem ko so se naše čete ubranile krajevnih sovjetskih napadov ob mostišču pri Ni-kopolu, stoje v prostoru jugozapadno od Dnjepropetrovska v težkem obrambnem boju z nasprotnikovimi prodirajočiroi skupinami oklopnjakov. Na bojišču med Kirovogre-dom in Beiajo cerkvo je lastna napadna skupina zadela na silne sovražne nasprotne napade. Razvili so trdi boji, ki še trajajo. V ozemlju južno od močvirij ob Prlpjetu so se zrušili ponovni napadi Sovjetov na Sepetovko. Dalje proti severozapadu smo v teku srditih obrambnih bojev opustili kraja Rovno In Luck. Med Pripjetom In Be-rezino kakor tudi v prostoru severozahodno od Vitebska, kjer so Sovjeti znova povzeli svoje napade, so naše čete včeraj po pre-menljivi borbi dosegle obrambni, uspeh. Med Ilmenskim Jezerom in Finskim morskim zalivom itoje naše divizije še dalje v hudem obrambnem boju. Zlasti zahodno od Novgoroda, kjer smo pri uspešnih nasprotnih napadih odstrelili 22 sovražnih oklopnja. kov, in vzhodno od Narve so Sovjeti z močnimi silami nadaljevali svoj napad. V Južni Italiji Je sovražnik včeraj izvršil iz mostišča pri Nettunu nekaj brezuspešnih krajevnih napadov proti severni fronti. S koncentričnimi nasprotnimi napadi smo uničili včerajšnje uspehe sovražnikovega napada. Na južni fronti se vrši srdita borba za gorovje pri Cassinu. Prevladujoči vrhovi so ostali v nemški roki. Zgube so na obeh straneh visoke. Na ostali fronti je potekel dan mirno. Nekaj sovražnih letal je v pretekli noči •odvrglo bombe na. Zapadno In Severozapad-no Nemčijo. Emtina Eiropa proli siolim svi/raJnIkoro „New York Times": Po Teheranu nI nobenih različnosti mnenja Stockholm, 4. februarja. V angleških in a-merikanskih odmevih na Fiihrerjev govor se opaža neposredna bojazen, da bi našla opo-zoritev na velikost boljševiike nevarnosti In apel k skupnemu obrambnemu boju proti sovjetskemu imperializmu posebno v tistih deželah priznanje, ki so medtem spoznale, da ne smejo pričakovati od plutokraclj niti najmanjše pomoči. Menda jim postaja iz lastne slabe vesti, iz spoznanja, da ne more več ostati dalje prikrito izdajstvo nad Evropo in malimi zavezniki, očjvidno bolj jasno, da bi bil možen popolnoma nov razvoj v psihološkem In tudi političnem ozlrli In da je Imel FQhrer nagovor v pomembnem času povečane dovzetnosti. Tudi nadaljnji nazorni pouk brutalnega ravnanja z zadnjimi nevtralcl tega sveta, mora pač končno pri narodih mnogih držav (četudi ne pri njih, po judlh vodenih časopisih) zapustiti za plutokrate zelo neugoden utls. Angleški m amerikanskl časopisi namigu, jejo, da se z ozirom na poljsko-sovjetskl konflikt boje vloge Nemčije v vodstvu borbe proti Sovjetskemu Imperializmu In boljševizmu. V resnici mora imeti kontrast med to vlogo in rabeljskimi deli anglosaških sil, ki so doslej Izdale vse male narode, ki so se dale vprečl v vlačllno vrv, zanje pomirjujoče perspektive. »New York Times« očitno občuti, da bi lahko postala ta vprašanja polagoma neprijetna In posledice nevarne. Ev-ropejsklm narodom je treba nekaj povedati, da bi se lahko zanesli na kompromise med zavezniškimi velesilami. Istočasno pa zagotavljajo, da po Moskvi In Teheranu nI več javnih razlik v mnenju, ki bi »mogla vplivati na vojskovanje«. Čemu torej ta boj s senco? Evropa ve dovolj dobro, kako bi se razvila njena usoda, če bi se mogli uresničiti takratni sklepi, med drugim boljševiške nadvlada na Za; udu. Апј^ИЦа ima dvojno lice Meje med razredi obstajajo še nadalje - Kapitalizem diiftira ^•neva, 4. februarja. Tednik »New Leader« prinaša pod nailovom: »Se vedno dve različni Angliji« članek, v katerem obravnava locialna vpraian{a. Danes iliiimo v Angliji, piše časopii, toliko o odstranitvi mej med razredi in o lociainem izenačenju. Tako govoričenje nam ne sme premotiti. Dnevno lahko zbiramo v Angliji Izkušnje, ki dokazujejo popolnoma nasprotno. Dopisnik časopisa »New-Leader« dokazuje to z dvema do-iivljajema. Anglija št. 1 »Pred nekaj meseci sem stal na peronu londonskega kolodvora Paddlngton«. poroča pisec članka. »Namenjen sem bil v BIrmIng kam. Okoli mene je stala vrsta šolarjev, dečkov, starih sedem do petnajst let, spremljal) so jih dobro rejenl, očlvldno premožni starši. Dečki so se peljali zopet v šolo in starši so jih spremljali na kolodvor. Bilo je ob 2.10 url, vlak je prišel In dečki so vstopili v zanje rezervirani oddelek « Anglija št. I »Teden dni pozneje, ob 7.30 uri, sem hitel na postajo Boston, grollja Lincolnshire. V zatohlih ulicah so stali tovorni avtomobili vseh vrst In velikosti In na cestnih oglih v malih skupinah enajst- do štirinajstletni deč ki In deklice. Mrazilo jih je In videlo se jim I" da še niso popolnoma budni. Stopil sem k taki skupini In vprašal, ka| delajo tako zgo daj zjutraj na cesti Ali morda čakajo ne ne, z avtomobili se bodo odpeljali na krompirjeva polja. Niti oče, niti mati nista bila prisotna, da bi se poslovila. Njihovi starši ie delajo v tovarni. Za te otroke nI bilo rezerviranih prostorov In ne lepih čistih oblek. Plačujejo jih skoraj tako kot odrasle poljske delavce. Toda na račun njihove vzgoje In bodičnoitl.« Tu razkošje — tam skrb Tu sta obe Angliji, zaključuje »New Leader«, za otroke na kolodvoru Paddlngton: šola, knjige, razkošje, za otroke v Bostonu; poljska dela, bolečine v hrbtu in gmotne skrbi. V nekem drugem članku napade »New Leader« osnutek zakona, ki ga je Izdelal delovni minister Bevin In s katerim hoče zagotoviti analešklm možem In tenam, ki se nahajalo sedaj v vojaški slulbl, njihovo staro delovno mesto za povojni čas Tu imamo »enega izmed v oči bodečih primerov« o načrtu, ki stoji samo na papirju in se v ničemer ne ozira na stvarnost, pravi članek Ta osnutek zakona o zopetnl zaposlitvi teh, ki so se udeležili vojne, v starih civilnih službah, nalaga dejansko delodajalcu le zelo (NadaljevaAje na 2. atranl.) 4. Jahrijanf. Krivda in sprava K novi ureditvi Jugovzhodne Evrope Spisal Golin Ross Ko sem spomladi minulega leta zadnjikrat stal na Kalemegdanu, sta se pod menoj lesketala v sončnem svitu oba veletoka, ki združujeta svoje vode tukaj ob vznožju stare turške trdnjave. Onstran rek je šinil pogled daleč preko prvega zelenja In cvetočih neskončnih ravnin, in kamorkoli se je kdo obrnil, je naletel na svit mladega, veselega nastajanja. Danes, pozimi, sta Donava In Sava sivi, namesto lesketanja in svetlobe megla In sopara. Zrak je vlažen od kopnečega snega, ki se spreminja v črno blato, jedva da se dotakne tal. In vendar prestolnica Srbije, ki je morala pretrpeti toliko tragične usode, prikazuje v megleni zimi bolj veselo lice, kot pred devetimi meseci v svetil pomladi. Ljudje so bolje rejenl, — letina je bila dobra. Oblečeni so bolje, — poiskali so svoje maloštevilne dobre obleke, ki jih še imajo, žene predvsem svoje krznene plašče. Izložbe prodajaln "so pripravljene vsaj bolj ljubeznivo, četudi niso bogatejše. Predvsem pa so obrazi zadovoljnejši in bolj polni upanja. Razmerje med posadko in zasedeno državo se je zboljšalo. Imelo medsebojno zaupanje. »Neubacherjeva akcija« je pričela učinkovati. * Najbolj vroča In najbolj krvava tla v Evropi so na Balkanu. Raztrganost evropskega prostora je tukaj najmočnejša In zategadelj tudi najmočnejša ■ razcepljenost plemen, ki ondi stanujejo. To pomeni prepir, državljansko vojno in krvno osveto, pričenši že s spori in vojnimi pohodi helenskih mestnih držav do naših dni. Hkrati pa se Ima tem močnim notranjim napetostim zahvaliti za svoj nastanek vsa kulturna dobrina, ne samo tista, ki jo je Izvedla stara Grčija, ampak tudi Bizanc, da celd balkanski narodi pod gospostvom Turkov. Balkan je najvzhodnejše nasprotje Pirenejskega polotoka, Kakor ta, je naprej porinje-na bastlja Evrope, izpostavljena postojanka, ki tvori hkrati most in prehod do drugega prostora, ki je sam zopet prehodno in raztrgano ozemlle. Tako je razumljiva pozornost usode obeh prostorov. Oba sta bila skozi stoletja torišče prostoru tujih »agresorjev«. In v obeh je intrlglrala Anglija, ki je znala še vedno In povsod izkoristiti tujo razprtijo za svoje lastne interese. Je pač ena globoka razlika. Prostor Pirenejskega polotoka je, ako ga primerjamo z Balkanskim polotokom, razmeroma enoten. Zaradi tega je bilo mogoče, da sta se tam navzlic tudi .am obstoječi močni mešanici narodov, ki je šla preko njega — če ne upoštevamo Baskov — razvile tam samo dve državi, dva jezika, dočim je blagoslov In zlo Balkana danes še neštevllna množica njegovih narodov in narodnih drobcev, ki jih ni zvaril ali pa vsaj združil enoten prostor. In še nekaj drugega je važno. Evropsko bastijo na Jugozaoadu je ogrožala samo Afrika preko razpoke Gibraltarske morske ožine, ono na Jugovzhodu pa razen morske ožine, v nasprotju Gibraltarske morske ožine, tudi še širna vzhodna stepa. S tem pridemo do tragične zmote, vedno napačne ustanovitve evropskih mej. Meja med Evropo in Azijo ne leži ob Uralu, Obe ti tako zvanl celini nimata sploh nobene skupne meje. Ce hočemo porazdeliti pokrajinsko maso »vzhodne poloble« v »kontinente«, moramo izvzeti šimo aziatsko evropejsko stepo, ki tvori nedeljivo naravno celoto, kot samostojen veleprostor, kot eurazljatskl stepnl kontinent. Šele če to storimo, lahko pravilno presojamo prostorne in plemenske prilike Vzhoda. Potem se pa tudi pokaže, da je iikcija ideja -panslavizma. Nikoli ni mogoče vzporedni ljudi eurozijatske ravnine z onimi iz balkanskih gora, tudi če bi govorili tisti jezik, kar niti ni slučaj. Panslavistlčna misel, je bila propagandna Ideja carske države, da je pokrila pohlep stepe po zavojevanju, nič drugega kakor najbolj komunistično boljše-vlškega sistema. Anglija pa ne more niti s senco pravice uveljaviti sosedstvenih zahtev na Balkanu, In Zedlnjene države Se cel6 ne. Ravno obe ti državi pa sta bili tisti, ki sta še pred Sovjetsko zvezo zanetile požar na Balkanu. Ni bilo nikoli treba velikega truda, da so mogli spodbostl razne balkanske narode drugega proti drugemu. Handžar je vedno rahlo tičal v nožnici, krogla je kar lahko zletela iz cevi. Boji plemen in krvava osveta so bili od nekdaj tu doma. Ce torej govorimo o kriv-dl in spravi, so zagrešili prvo v znatnem delu narodi sami, ki se tam bojujejo. In spravo že tudi doprinašajo. * Toda najmanj tako težka krivda zadene Anglijo in Ameriko, da, zadnjo najtežja, za katero niti ni mogoča sprava. V temelju miroljubni državljani Zedinjenih držav bodo šele pozneje spoznali, kakšen zločin je za- Stree J. — WwT. 1#. KARAWANKKW BOTE Sobot*, 5. februarja 1944, greSila njihova vlada, ko je, zlorabljajoč dober glas Amerik«, podnetila hujskajočo propagando, ki je nato ttala balkanske narode bržkone več krvi, kot Nemčijo vsa dotedanja vojna. Vstaja in državljanska vojna, ki so )ih podnatlU Angleži in Amerikancl, bi morala biti seveda namerjena proti Nemčiji, r resnici so pa trpeli škode, bol in grozo v prvi •Tsti naščuvani in zapeljani balkanski na-r'>di sami. Svet, zlasti pa Anglija in Amerika, nimajo nobenega oojma o tem, kaj s$ dogaja na Balkanu. Nemške čete so le deloma udeležene pri boju. Večinoma itoje tukaf Srbi proti Hrvatom, stoje katoliki proti pravoslavnim, kristjani proti mohamedancem, ravno tako pa tudi Srbi proti Srbom, Hrvati proti Hrvatom, moslemi proti moslemom, kakor so pač ali anglolili ali prijatelji Sov}«-tov, komunisti ali liberalci. Približno en milijon ljudi |« i« poginilo v tej državljanski vojni in bojih tolp. »Padel« se ne mor« reči, komaj »umrl«, kajti deloma so bili po mukah, ki se jih človek niti ne nore predstavljati, zaklani, do smrti pomendrani, potopljeni. Kdor kakor ▼ reviji pre-aleda dogodke, vidi grozo, kakršna tudi na Balkanu nima primere. In to pomeni veliko. Balkanski Slovani nimajo s Slovani eura-zijatske stepe pač nič skupnega kakor ime, predvsem pa niso nobeni komunisti. Tudi nočejo postati komunisti. In tako gre danes skozi Balkan protikomunisttčno gibanje, ki povzroča v taboru zaveznikov osuplost In deloma prepadlost. Balkan ne spada niti k eurazljatski stepi, pa najsi jI vlada kak carski ali pa komunistični ^ktator. Se manj pa spada k britanskemu ali cel6 amerikanske-mu življenjskemu prostoru, ampak popolnoma nedvoumno k evropskemu. Silo, s katero se uveljavlja ta občutek, dokazuje dejstvo, da stopa namesto označbe »Balkan« popolnoma splošno in samo ob sebi razumljivo označba »Jugovzhodna Evropa«. To pomeni, da je rešitev balkanskega problema mogoča semo v okviru celotno evropskega. V tem pa Ima Nemčija obveznost posredovalca In mešetarja. ЛпуШа Ima diojno lice (Nadaljevanje s 1 strani t omejeno dolžnost zopet zaposliti udeležence vojne, namreč samo, т kolikor je to lanj« »pametno in praktično«. В«т1во¥ osnutek — tpotnan kot al«part|« Način, kako so ta osnutek sprejeli v brit-skih vojašnicah in v kantinah oboroževalnih obratov, jasno kaže, tako piše »New Leader«, da ne nasedajo tej slepariji nlM vojnousluS-beni možje niti žene. Kaj pomeni najprej »pametno in praktično?« Osnutek zakona o tem nič ne pravi, kdaj je za nekega podjetnika pametno in praktično, zopet nastaviti kakšnega vojaka. Razen tega grozi vsakemu vojaku, čim dalj bo vojna trajala, da bo prišel ob vse pravice. Pri združitvi raznih vele industrij bo večina podjetnikov Izjavila, da jim je nemogoče zaposliti zopet pozneje neko delovno moč, ki Je bila vpoklicana k vojaščini, na Istem mestu Za delodajalca j« tudi >elo važna doba te odredbe, kajti, č* kapitalizem to vojno preživi, potem se pojavi dve leti po tem vojna nevarnost dai«l(o-sežne brezposelnosti. Razen tega se ta osnutek ne ozira na storitve posameznega vojaka T vojni. Brltska država ne mor« In noč« nlCeiar obljubiti za povojni čas, ker angleški kapitalizem nikdar пч more skrbeti za zaposlitev vs«h, marveč gradi svoj obstanek zlasti na nekem prebitku dejovnih moči. Samo socializem mor« položiti gospodarske temelj« x« pravične aooialne pogoje v bodočem mirnem času. Anglo ameriška izdaja Evrope ( ZIRCALO ČASA ) Vzhodne države so bile prodane že v Teheranu - „Time" o teheranskih dogovorih tenevm, K. i*bruar)a. SevtrnouKcriiM ta-■epli »Timt« ugotavlja т aokam razmotrlTa-■Ju glad« konlorrace т Tehormnu, da bo Sot-|«tika Жиа1|а goipodujota aUa v povojni Evropi, Č# bodo savaznilti Izvojavali zmago. Jlaijlija v*, da la bo morala »edat eeI6 v Zapadel Ivropl politično bofavatl, *a bi hotela pridobiti zopat nazaj minimum kontinental-m#g# praatiia. O problemu lotednlh drlav Sovjetike zve-ze — Finske, Karellje, Baltskih držav, Poljske ia Besarabija — ao že, kakor poudarja »Time« temeljito razpravljali že pred Teheranom in v T^etanu aamem. Sovjetaka Unija je pristala nato, da bo stanje baltskih držav po vojni predmat javnega ljudskega giaso. vanja. Sovjatl lo prepričani o tam, da bodo narodi teh držav glasovali za svoj poznejši priključek k Sovjetski zvezi. Da 11 bosta ob-atajali še naprej Romunija in Finska sploh, je še vprašanje. Finska bo lahko Izbirala, ali se hoče sedaj popolnoma podvreči Sovjetski zvezi, ali pa da bo pozneje popolnoma vključena v Sovjetsko zvezo. Divizija črncev v Italiji Stockholm, 4. februarja. Z nekega v ospredju ležečega letalskega oporišča v Italiji po. roča nek amerikanski dopisnik, da tvori 99. zračna divizija, ki se sestaja Izključno is črncev, sestavni del 12. zračnega odreda, ki izvaja zračno obrambo nad mostiščem južno od Rima. Resnica o napadu na London Hudi bo]I ob mostišču pri Nettunn - Uspešna podvzetja nemških torpednih letal Oberkommando d«r Wehrmacht )• dn* t. februarja objavilo: Jugozapadno od Dnjepropetrovska so Soviet! nadaljevali s svojimi zgubonosnimi napadi in po •rdltih bojih dosegli na enem kraju vdor v maše položaje. Na bojišču med Ki-rovogradom In Belajo cerkvo )e nasprotniku kljub številnim napadom ipodletel vsak uspeh. Odredi nemških oklopnjakov so v nasprotnem naoadu vdrli v tovrainika In mu prizadeli visoke zgube ljudi In materiala. V prostoru jugozahodno in zahodno od Novo. grad—VolInska se nadaljujejo boji s proti za-padu prodirajočemu sovražniku z odvraitvijo številnih sovražnih napadov. Med Pripjetom In Berezino je zopet oživelo bojno delovanje In povedlo do uspešne obrambe številnih nasprotnikovih napadov In sunkov. Severno od Nevla so Sovjeti s podporo številnih bojnih letalcev tudi včeraj napadli naše položaje. Ubranili smo se jih, in »o imeli visoke zgube ter so zgubili večje števMo oklopnjakov. Med Ilmenakim jezerom in Finskim morskim zalivom je trajal sovražni pritisk v južni in zahodni »meri. V velikih močvirnih ozemljih lapadno od Novgorod«, ob železnici Leningrad — Pleskau In v prostoru pri Jamburgu so se vršili hudi boji. Kraj Jam-burg smo po,trdem boju opustili. V Južni Italiji nadaljuje sovražnik s svojimi močnimi, po oklopnjaklh podprtimi napadi, da bi razširil mostišče pri Nettunu proti severni Irontl v odseku »Aprilia—Cisterna. Vtem ko se mu je na enem mestu posrečil globok vdor, smo na ostali fronti krvavo zavrnili vse napade in odstranili večje število sovražnih oklopnjakov. Lastni nasprotni napadi la odstranitev vdomega mesta ugodno napredujejo. . Na južni Irontl je sovražnik tudi v6#raj v#% dan napsdal s pomočjo močnega topništva In oklopnjakov v odseku zahodno od Sam Ella. Dasi j« bil it«vllčno v«lt)*o močn«|šl. I* ob visokih zgubah dos*g«l I« z«Io pičlo pridobitev sveta. Naše čete so z nasprotnim napadom zavsele zopet več višinskih položajev. Pri ponovnem, po oklopnjaklh podprtem sunku južno od jadranske obale je Imel sovražnik posebno visoke zgube. Nemška torpedna letala so v noči na 1. februar pred severnoafriško obalo uspešno napadla nek sovražni konvoj z novimi pošiljkami. Pogodila In deloma težko poškodovala so eno krlžarko In sedem trgovskih ladij z 52.000 brt In v zračnem boju sestrelila dve britanski letali. Nekaj britanskih letal je v pretekli noči odvrglo bombe na Berlin in Zapadno Nemčijo ter v južnem ozemlju Reicha. Uničili smo tri sovražna letala- Oberkommando der Wehrmacht je dalje objavilo: Britanci poskušajo z zavestno napačnimi navedbami o Številu napadajočih nemških letal in nastali škodi umaliti učinek nemških zračnih napadov v noči od 21. na 22. januarja In od 29. na 30. januar 1944. Temu nasproti se ugotavlja: Poslanih je bilo nad devetsto letal, od katerih je 750 letal napadlo London г celotno daleč nad en tisoč tonami razstrelnih in zaži-galnih bomb. Ostala letala so izvršila odvajalne napad« nad Jugovzhodno Anglijo- Od vseh napadov pogrešamo 34 letal. Kakor so poročale posadke, so pri obeh napadih v nizkem poletu opazovale v obmeitju Londona velike požare in razdejanja. Angleži brez zaščite proti Ameriliancem UxboBB, 4. februarja. V londonski Spodnji ibornici to lopet enkrat govorili o tem, ka-ko neoteaano ae vendar Amerikancl vedejo v Angliji. Gre za poseben primer, za brezobzirno vožnjo amerikansklh vojaških avtomobilov, po katerem nastanejo često nezgode. Amerikancl niti malo ne mislijo na to, da bi plačali odškodnine Doškodovanlm Angležem. Britanska komisija za škodo se je glede tega proglasila za nepristojno. »Škandal je«, je ogorčeno rekel konservativni poslanec H. Williams In vprašal: »Ali ni že čas, da britanska vlada ščiti svoje lastne državljane?« Neto je Izjavil vojni minister Grlgg, da se začasno proti temu ne da nič storiti. Tako }e tor«) angleško prebivalstvo v svo)! .Jaatnl državi Izpostavljeno muham 'pH|ata>' Ijev Iz USA. Britanska vlada se čuti tako odvisno od Washingtona, da si niti ne upa nastopiti proti nesramnemu obnašanju In raje odreče zaščito svojemu lastnemu prebivalstvu. Smer boigarslie vlade odobrena toH|e, 4. februarja. O seji bolgarskega parlamenta je bilo uradno objavljeno, da so vsi poslanci, ki so povzeli besedo, odobravali smer vlade, ki je povedla do Izpolnitve bolgarskih nacionalnih Idealov In pravic. Hkrati so poslanci poudarili, da je treba z vsemi silami naclje braniti bolgarska obmejna ozemlja, med nlimi Tracijo In Makedonijo. Lastna poročila švedsMh listov is Londona soglašajo v tem, da so britanski vojaški kritiki nezadovoljni z razvojem vojaških dogodkov, prav posebno pa onih v Južni Italiji. Britanski vojni dopisnik v Burmi, Richard Sharp, je izjavil v nekem poročilu v London, da so položaji Japoncev prav odlično tzgra« jeni In da napravijo zapadnim silam ogromne težkoče. Newyorškl guverner in kandidat za predsednika Dewey je Izjavil v poslanici konferenci »Narodnega sveta za Palestino«, da s* morajo priznati zgodovinske pravice Židov v Palestini. Bistveno je, da se najde pot, da bodo odprta vrata Palestine. Sovjeti hočejo imeti ožje stike z Islandom, javlja »Daily Sketch«. Dosedanji islandski poslanik v Londonu Benediktssnon je postal islandski poslanik v Moskvi, medtem ko so Sovjeti imenovali poslanika za Islandsko. Stara pesem; kjer so nastopili Anglo-Amert-kanci, jim sledi za petami boljševizem. Posebi^i sodni dvor v Italiji je razpravljal proti štirim generalom In trem admiralom prejšnje italijanske oborožene sile in jih ob. sodil. Obdolženi so bili, da so s svojim raimi nanjem in s podpisom premirja po Badogll# prispevali k izdajstvu italijanske Vojske In mornarice. Hkrati je bilo obsojenih Sest članov bivšega fašističnega sveta. Stanje že pred nekaj tedni zbolele Gandhl« j eve žene, katere britanske oblasti niso hotele spustiti iz zapora, označuje zdravniški komunike od torka kot resno. Egiptovski iinančni minister je objavil, da namerava vlada napraviti Iz Egipta eno izmed največjih letalskih središč sveta. Kdo bo imel od tega koristi? Angleži ali Amerikancl? Prav gotovo pa ne Egipčani. Vojni minister Grigg je v Spodnji zbornici v odgovoru na neko vprašanj* sporočil, da se nahaja v britanski armadi in v krajevnih bojnih silah Srednjega Vzhoda 40.000 Židov. 2idje se torej še vedno ne prerivajo k službi na fronto. Na 1775 se je v 1943. letu'zvišalo število stavk in delavskih sporov na Angleškem; tako so v sredo uradno poročali v Londonu. MnoStveni kazenski postopek je, kakor poroča »Folkets Dagbladet«, na vidiku proti 12.000 angleškim rudarjem, ki so se upirali, da bi Toppt povzeli delo. Japonski tajni državni svet je v svoji seji v sredo soglasno odobril ustanovitev japonskega poslaništva na Hrvatskem. Komunistični organ »N7 Dag* poroča ponosno, da narašča razširjenje komunističnih spisov, knjig in časopisov na Švedskem, zlasti v Stockholmu. V zadnjih štirih mesecih so samo v Stockholmu nakupili za 30.000 kron komunistične literature. Glavni Bv*t vseindljikega delavskega kongres* pe »broeilu' swglaama sprejel resolucijo, v kateri protestira proti dopustitvi podnevnega dela žen, češ da j* ta ■ ukrep vlade »v načelu reakcionaren« In da tudi Vrši mednarodne dogovore. Japonski mornariški minister Zimada je poudaril, da se gradnja ladij gladko odvija. V letu 1943. je bilo zgrajenih dvakrat toliko ladij kot 1942. leta. Prav lahko je mogoče, da se bo 1944. leta zopet gradilo dvakrat toliko ladij kot v preteklem letu. VnrUc end Dnick: NS.-GauTfria« und Druckerei gttmten GmbH. KlHEunfurt. — Verliwleiter: r. Bnitl Heltjnn. — llHniitsphriftleitpr* Priedrich TTormlmnnn rKmif Nr 1 srHUiff. Usoda kmehce tVJilke Wlarhnove SPISAL KRIEGSBERICHTER KARL ОПО ZOTTMANN • COPYRIGHT ВУ DEUTSCHER VERLAG, BERLIN Ko sva se bila najedla In tudi Izpraznila vrč vode, je vzel stari Iz svojega brloga gosli In sedel k nama. S tresočim glasom je pel nekaj glasov, da sva komaj skrivala smeh, ki naju je vedno znova silil. Poiem je skomlzgnil In rekel, njegove besede pa skoraj niso bile razumljive: »Dolina tam doli je bila nekoč moja last, ljuba moja otroka, In nekoč bi vaju bil lahko bogateje pogotfl. Sedaj pa sem samo v zasmeh mladine. Bog vama naj odpustil« Ci Osramočena sva molčala in gledale široko dolino pred nama, ki se je naglo zavila v teme. Nekaj razvalin Je stale pod bukovim gozdom, kt je že rumenel. Sioer je pa bila pokrajina pusta In prazna. »To tam doli so bile moje njive«, Je etarček zopet povzel besedo, »tukaj In tam moji pašniki. Imel sem sedem bikov In 49 govedi, povrh 70 koz In več kot 300 ovac, da ne štetem kokoši In gosi. MoJi konji so bili najhitrejši vseh gor. 33 žrebic sem imel In 4 žrebce, in moj kmečki dvor je bil bogat kot kak kraljevi sedež v starem času. Vprašajte tol-pe, kam J# šlo vse tol Ovce so zaklane, kokoši ie davno snedene, koze ukradene, krave edgnane. In konji le davno nosijo kje ▼ gorah bremena tolp. Sedaj sem reven pastir, ki ga mladina sasmehuje«. Je govoril bolj zase In poiskal zopet gosli ter pel, — njegov glas pa je zvenel kot razbito sleklo — ora-staro pesem o hajduku Starini Novaku, ki je živel na RomanJi. Ker me je zeblo, je prinesel lončen ттв s vtnom, ki pa Je bilo teko ognjevito in tladko, da še nikoli nisem pila takega. Naglo ml Je steklo po grlu. In zdelo se ml Je, kakor da bi se bil starček smehljal. Tudi mladič je рП In me gledal s svojimi črnimi očmi. Tu sem čutila, da so se vsbnjale njogove moči. Dvlg-■ita a#m vr« ta o« i« Mikral maatavila M #- sta, bilo ml |«, kakor da moram od ieja umreti, 6* a« bi pila. In godba gosli m« )• omamila. Ko I* i* bil fiac za apat, tam s* globoko zakopala ▼ suho koruzno ličja, kakor da bi a# morala skriti, toda mladič )• našel moja usta in divja sladkost vina se j« razlila č#z naju večkrat ▼ globini oo4i. Drugi večer —, ko sva v aehodnem gorovju lahko hodila tudi podnevi in hitreje prišla naprej — sva prišla v Bihač. Vprašala sem po poveljniku, in peljali so me preko neke vode v samostan, v katerem )e takrat prebival poveljnik tolp. Bil Je takrat velik vrveš v mest«. Berači so postopali okrog, strata v raztrganih oble. kah so hodile preko cest. Posamezne rdeče zastave so visele raz nekaterih oken. Na nekem kraju so stale kuhinje, v katerih so tolpe dobile, hrano. Veliko prodajaln Je bilo razbitih, kakor sem to ie videla v Prijedoru. Lekarna, ki se Je nahajala na glavni cesti, Je bila zaprta. Ni imela ničesar prodajati, ker so jo bili kot prvo izpraznili. Poveljnik ni bil v svoji sobi In peljali so me čez koridor v neko dvorano, v kateri Je sedelo in kadilo veliko mo2 in *ena. Velikanski lepaki tn transparenti so s# nahajali ob stenah; Imeli so znak tolp. Zraven neke mize Je stal Janki, kakršnega sem ga videla v vasi svojega očima. In govoril z možmi In ženami. Ko sem bila vstopila, so se nekateri ozrli. Tisti, ki m* Je bil vodil, je šel ob steni in obstal pred neko mizo. Tam Je pozdravil In so »klonil k nekemu molu, ki se Je, Jedva da mm Jo oni pri6*1 govoriti, ozrl k meni. Nate sta govorila oba pri mizi. In eden J* pomtnnll. naj stopim bliže. Prlftoplla sem in pozdravila. Eden izmed moš, ki eo sedali ob mili, me J# tiho vpra-»Ti Л MdrallM Milk« Marte—v t. ki a# te poslali iz Papuka kot odposlanko na proti-fašistični kongres?« Odgovorila sem: »Prihajam iz Papuka s .pismi in pozdravi tovarišev, ki se tam bojujejo za osvoboditev naroda.« »Je 11, bila si tudi v Kozari?« me Je vprašal dalje. Odgovorila sem, da sem bila tudi tam. Tu Je vstal In Sel k Janklu, In ta Je prekinil svoj govor. Ko sta bila končala svoj razgovor. Je prišel Janki k meni, me prijel za roko in rekel ljudem, ki so sedaj ie vsi postali pozorni name: »Tukaj pozdravljamo odposlanko iz Papuka, kjer se naši sodrugl i# več mesecev brez podpore bljejo v glavnem delu našega boja. To Je Milka Marto-nova, ki je bila tudi pri Kozari zraven, ko so se naše brigade borile kot levi.« Tu 'J Ч",'," ploskali in vpili: »Živela, Martonoval Zlveiai« Povedll so me k neki mizi, in morala sem se usesti med žene, ki so i« Smehljale so se ml, toda čutila me zavidale, ker sem bila tako pozdravljena. O zadnjem Janklovem govoru In nekoga drugega nisem slišala ^ač veliko, ker sem med tem zaspala PfA i 1*'* zbudila, ko so me z velikim hruščem po- tegnlll za roke navzgor. »Oprostite«, sem rekla, »toda hodila sem daleč peš in' sem malo spala. Sedaj se m* pa loteva utrulenost močneje, kot je ljubo meni In vam Ce dovolite si bom poiskala posteljo in se ulegla spat, da vas bom mogla vsaj Jutri poslušati « Nekateri so se smejali. In smela sem M. * »No, mala zaspanka«, ml Je rekel prihodnji dan nek m)ad človek, ko sem stopila v dvorano, kjer so začeli zborovati možje in žene, »ali si se sedaj v resnici zbudila, aH pa boš zopet dalje spala med govoril« Debelo sem ga pogledala tn odgovorila: »Ce ti lahko živiš brez spanja, se ti. pač dobre prilega, da z«sm*!hu)eš IHiđl. ki so M dni tekli skozi gozdove In nato postali trudni.« Smejal se Je in rekel> »Dobro je, da |« tvoj )«iik Mtrejil od tvojih odi, ktJU atoor м mislil, da si bila vse svoje življenje v kakšnem haremu.« »Mali moj bratec«, sem odgovorila, »nikar se ne Jezi, če sejrt ti dala po tvojem š« zelenem kljunu, vidim pa, ti si moslem, ki mu velja žena na svetu toliko, kakor vrab-6eva nesnaga na njegovi dlani.« Sedaj se Je zasmejal on na glas In rekeli »Da boš vedela, kdo sem; Osman Karabego. vič, politični komisar prvega bosanskega zbora.« Odgovorila sem; »MoJe ime al slišal <• včeraj. Od kod prihajam, veš tudi. Da si m* tako prijazno sprejel. Je zelo ljubeznivo od tebe. In da misliš, da prihajam Iz kekega harema je v čast tvojemu mišljenju. Pa četudi bi bil kralj Bosne in Črne gore, bi ti vendar hotela povedati, da v tej deželi žena ne prenese zasramovanja, ne da bi na (o odaovo-rila « S tem sem ga odslovila in s* usedla. Ta dan sem spoznala tudi Jankla, ki le bil belgrajskl žld in ki mu je bilo Ime MoSa Pl-Jade. Bil je vodja komunistične propagande. Njegov Jezik Je bil oster In pogled njegovih oči prežeč, nezaupljiv In nemiren. Ta dan Je začel z dolgo vrsto predavanj In govorov, pozdravil 8e enkrat zastopnika dežel Jugoslavije in opozoril na to, da se bo vršil kongres, na katerem bo končnoveljavno progla« šena volja narodov Jugoslavije. Priprav za ta kongres pa se naj po navodilih Moskve lotimo ml, ki smo se tukaj zbrali. Za njim je govoril dr. Vladimir Bakovlč, ki )e bil politični komisar NOV (Narodne oslobodilačke vojske). Prebral je besedila neke not* sovjetske vlade, ki Je Izrekla na|< večje priznanj* Jugoslovanski narodni osvo« bodilnl vojski. To J* bilo sprejeto z volikiat odobravanjam, in nekateri so rekli, da mor« zdaj Moskve tolpe tudi oHcIalno uvrstiti v Rdečo armado. To bodo tudi predlagali, so odgovorili na to oni pri prvi mizi. #)alj* prihodnjial XABAWAWESV Mto S. — Kr. 1«. Wie Stalin sein europiiisches Sowjet-Empiie wilnscht Augenanswischerei f3r die demokrolischen Sirohkopfe - Eine Rechniing ohne die deotoche Front rd. ВсгПв, 4. Tcbroai. (Eigcnbericht.) Molotow cnthuihe tor ikm Oberstcn Rat der Sowjets die wei-teren ErobcrungfpliiBe Sulins. Es handelt sidi urn die Schaffung ciner Rcibe von Sowjetrepubliiten im eiiropaitdieti Gcbict der UdSSR. and in Europa bis zur Elbe. Jede diesei Kepubliken soil eine ei;ene Reflenin* habcn, die »Herding: det Mosk»uer Zentralrcgicrung untertteht. N*ch auBcn bin wurden tie im Range von Dominicn auftreten, mit eigenen Stimnen in alien intcrnttionalen AMsdifisien, nadt innen total abhiinjilg nnd absoint bolsdiewisiert. Oieser Anfptrtz dcr aoficnpolititdien Verwtltunn itt eine so schwadie und unzureidiende Tamung dcr gegcn En ropa gerichteten Eroberungspline. da8 die imperial!-atischea Bcstrebungen der Sowjets deutlichcr alt je herrortreten. wcrdcn bereit* Bcdenken fiber die bevorstchende «o-wjetische Uberfremdung der dtplomatischen Korps gcauBcrt. Die Polen-Re^ierunj in Mo.skau soil bezeichncnder-weise dM егМе Beiipiel liefern. Sie wird ein AuBcn-. konim;ss«riat eAal'cn und damit die Exitpclcn in Lpnion vollends eus dem Sattel heben In Helsinki *»([t man ironisch vortius. dafi die sogcnannte Re-jncriwj! der Exil-Finnen in Mosk*u wohl cbenfalls mit dem oeuen Redit, einen AuBenminister ?.u stellen, b(g]uit werde. Die Wassilewska konnte dann Arm 'n Arm mit dem finnisdien Verrater Kuusinin den BritfB und Amerikencrn in Europe oder im Mittel-meeraivssdiuB ?egcnubcrtreten. Der Dritte im Bunde ware Herr Beresdi, Regierungsdief eines nidit exietie-renden tsdiecho-slowakisdien Stantes. im Verbande dee St«liR-F.iDf>ire. Er lieferte den Mustervertrajj. wi« man aof .volkerreditlichcm" Wejje Europe »o*|eti*iert. Enjtlaode Aufienrainieter Eden war so tijricht. die Patcnetelle im Ben«sdi-Pakt zu iiber-nebmtn. Jetzt »icht diestr Gijiolo im Foreign Office bereite. was er angeriditet hat. und echiichtcrn er-hebee tOKlitdic ХмШпцел ihre Stimmcn gegcn den Molotow-Plan. Seltee bat sich eint Politik als «o kurzsichtig crwiesen wie die enjlieche in ihrem Spiel mit dem bol.sdiewistiechtn Freer, daa sie nun nidit mebr %u ISsche« тегша*. Natiirlich ist dcr Moskauer Plan mit dcr Sdiaffung Yoti 16 AoJenkommi»eari«ten nur eine Farce, wit Molotow ungeniert zn verstehen gibt wenn er hinzu-fiijjt «efb»tTefstandlidi werde in Moskau ein Zen-iral»ullenkommig,^.ariat aller Sowjetrepubliken arbei-ten. Zo dieten Republiken Mhlen nech Informationen #D# Heleinki auRer Finnland nnd der Tschecho-Slowakei audi die baltisdien Randsteaten Bessarabien und die Bukowin* wa< cajteidi erneut beetiitift. w o die trste Grenit der Einilicdernngen in dat Sowjet-F, mpire verlaufen w # r d «. wenn d ' e deutsche Front nicht wire. Wenn die Citernowitser Juden als апБев-pdlltisohe Vertreter der Bukowina im Londoner Europa-AuischuB Sit* nnd Stimme bittern, wiire die ym den EnglWndeni erstrebte Demokratisleruu* der Welt «in jTitts Stiitk vorwarfsgekommen Melotow wiirrte seine Vorschlage mit dem be-striditen Hinweis umer dem Sowjetrejime febe «# keinerlei DifkrHninierun; der einselaea Natienalitlten. D« Molotow im jleichia Alemzuje die balti^chen Volkemchaftea erwSbnte wilrden die hinotmerdetea E.4teil. Lcttcn nnd l.itauer wohl die dciitlictwte Ши-stration zu der ..bebutsamen Schonung der Na-tionelitSten dnrcb den Krom! abjjeben. Andernfall# konnten ancJi die iim^ebrachten Rumiinen in BcSM-rabien nod in der Bukowina als stumme Zftigen det „BefrelunjrwBjtee" der Stalitischeti Armet auftreten. USA wenig erbaut iiber Sowjetplane k Limbon, 4. Februar Mit Skeptizinmus betradi-t*t mu In Washington die aus Mo.ikan jemeldete Absidit der sowieti.^chen Regierunj; den Status der ein»elnen Sowjetrepubliken jo reformicren Amtlldie Krtiee der Bundesbauptstadt, bericbtet die „New Yerk Times", nehmen die.se Plane mit MiBfallen auf. Nadi den Informationen de.s Blattcs Ziehen die gt-nanntea Krcise aut dcr bevorstchenden Reorganisation den Schlufi. dafi sich die Sowjetunlon auf dicse Weil# einen bc.sseren Platz in den Nachkricjjskon-ferCBMB dtr Alliicrtgn zu sichcrn wiinscbc. Es wiirde dahin kommcn dafi die Sowietunion mit nicht wteintr alt 16 Vcrtretern bei dieten Konfcrcnr.cn aultreten und damit praktisch allt Bcscbliisse in ihrem Strine beelnftusscn kbnne. Die Kommcntare dcr enflisdiea Prcs.ett la frla^cr relner Luft. IB nicht su achnall! Di# Sp#la#n' mUaten renUgend gekaut warden. WHhrend des Essens soil man nicht viel trln-k#n, M wllrde dadurch die Verdauiing bcein-triobtlft. Bai der Ber«itun( der Speleen l#t Mt Шл вгвли IUinUohk#lt au Acbten. Nur gem rtktm. kkPML ktthlaa TrlnkwuMT «ha# B arbe unti ohne Qeruch 1st der Gesundhelt zu-tr&gUch. Die frleche, relne Luft let dem Menechen so notwendig wie Spelae und Trank. Man mufl daher darauf achten, daft die Luft In den Wohn- und Schlafrftumen recht oft erneuert werde. Sonnlge Wohnungen sind vorzuziehen. Die Arbeit schenkt dem Menechen blUhende Gesundheit und langes Leben. Nach der Arbeit bedUrfen wlr der Erholung. »Das n&hrendste Gerlcht belm Fest des Lebene let«, wie Goethe sagt, >der Schlaf«, der jene Krtlfte dee KCr- . pers wlederhersteilt, welche durch die Bewegung Oder die Arbeit verlorengegangen slnd. Flir den Schlaf 1st die Nacht beetlmmt. Kinder sollen 10 bis 12, Erwacheene 6 bis 8 Stun-den schlafen. D. U. Rolff. WHrtfrr i. 3. einer S*rh« »rhten — oelratl me na kaj de« Lebens froh werden — veseliti #e življenja 3. Gut, dan — dobrina, blago, posest 4 erzlehen — vzgojiti 5. hievon — od tega, o tem e. »bhKngen — odvisen 7. den Orund legen — polomiti temelj 8. hinrelchend — zadoaten 9. erzeugen izdelati, proizvajati 10. (Irtn KOiper warm halten — telo obdržati toplo 11. vor der Luft RchUtzea — varovati, čuvati pred zrakom 12. verwelchllchen — pomehkuHU 13. empfangllch — •prejemljlvo 14. befeatigen — utrditi Rittlichkelt, die - nravetvenost WUule, die Cast, dostojanstvo »'beltern — razvedriti, rasvetelltl le. »m^tem — ebudltl spodbuditi 15. 16. 17. Der 2000. Loftslei D»s stit 1940 gegen England »ingesetzte Jegd-gesdiwadei „S di I a g e t e г" unter Fiihrung seinej Kommodore, des Eidienlaubcragers Oberstleut-nant P r i 11 e r, meldece ietzt — wie vor kurzem »chon dat }agdgeschwader „Ricfathoten" — teincn 2000. Luftsieg. Der friihere Kommodort des ]agdgeseiea von den Japa-nern alt weit vorgesdiobene Basis nidit stark befetcigt worden, ebenso wie die weiter siidlich gelegenen Gilbert-lnseln. Die eigentlidien japa-niscnen Befestigungshnien begannen erst bei den Karolinen-lnseln, von denen die Ameriktner je-doA noch weit entfernt tind. Dennoch meldet die britische Exdiange-Agentur bereitt, das eigent-lidie Ziel der »on Admiral Niemitz eingeleiteten Oper*tionen seien nidit die Marshall-Inseln, sondern die Insel Truk, die im Osten der lang-gestreckten K*rolinen-Inselkette liegt . und den rermutlich niirksten Stiitzpunkt der Japaner dar-stellt. Der ftidisdie Binfiul) in der Sdiweiz Stockholm, 4. Februar. ,,FoIkets Dagbladet" beschaf-tigt aich in einer Eigenmeldung au« Genf mit dem Judentum im der Schweiz, in der das volkschadiidie Verhilten der Juden onterstrichen wird. Besonders wird darauf hingewiesen, da6 die Juden sidi in der Freimanrerel und den gebildcten Kreiscn. In der Flnani and dem Handel bereitgemacht und dafi sie dea tchweitcrisdien Koromunismus stark gefdrdcrt haben. Es wird betont, daB die schweizerisdie Bevol-kemne. obgleich sie an der Agitation gegen die deutsche Judenpolitik teilnehme. in allgemeinen nicht al* fudenfreundlidi bereidinet werden кбппе. AbschlieBcnd wird festgestellt, daB die jiidische Infiltration in der Schweiz wehrsdielnlich den Kommunismus gefordert habe, der bedeutend groBer sel, ale man von auBen her beebachten konne. Mlllionen iiungem in der Sowjetunlon osdi. Ben, 4. Februar. In eeinem Jahresberlcht an den USA-KongreB erklSrte der amerikanische I,andwirt*chaftsmlnlster Widiard. es bestehe keine Ausslcht auf die MSgllchkelt Japan auszuhnngcrn. Dagegea betonte Wickard. in der Sowletmiion wiirde« *>icb „tateiidilidi Mlllionen тов Mensdieo einer Hungerenot je«eniiberedien". Bine Neger-Dlvision in itaiien Stockholm, 4. Februar. Von einem vorgesdiobe-nen Flugstiitzpunkt in Itaiien teilt ein amerika-niadier Korrespondent mit. dafi die 99. Luft-division, die ausscblieBlicii aus Negern besteht, einen Bestandteil des 12. Luftkorps bildet, das fiir den Briickenkopf siidlich von Rom den Luft-schutz ausiibt, Der erkannte Friedensbluff rd. Sofia, 4. Februar. (Eigenbericiit.) Der tiir-ki.sche Abgeordnete Sadak welst in der Zeitung .,Akscham" nach, die Atlantik-Charta sei noch verworrener und unklarer als Wilsons 14 Punkte. Zwisehen den allilerten Grundprinzipien iiber die beabsichtigte Weltneuordnung damals und heute eei kein wesentlidier Untersdiied n erkennen. Die Genfcr Lig«, die «U Ergebnis der Friedena* bemtthungen cntetandcD war, sei ein ,Ло11г> wood der Politik" gewesen. Der neue Weltkrieg sei aumgebrodien, well die GroRmachte damals nicht king genug gewesen seien, Deutschlaiid nifriedencuetellen, um von teiner Zuummen-•rMt mk вЛт IriadiiebeedM NatkMea 1 stran *. — sfpT 19. KARA^ANKRX BOTE Sohota, 5. fp-brnarja 1M4, ^акс be je končata (^ugo&Cavija Spiral Danilo 4ire)(OriĆ ' »0"!iybt Ш43 ov VViiliclm Цојишапп vena>; in Juiip^is 37 Olajšanje se je občutilo v državi, ko so eUšaH, da je Maček prišel v Bc*grad. Narod paodlSče In so ga po dolgem »zasliševanju« obsodili na smrt. Ko je vsa vas prosila zanj, "o sicer govorili, da ga bodo izpustili, pa so 9* še tisti dan vlekli ven na polje tn ga po dolgem mučenju umorili- Istočasno z njim so )^orlli tudi Bucovarjevega Antona Iz Predal. T*ga so prisilno mobilizirali, pa Jim J* ušel. so ga dobili v roke, so se nad nJim nečlo-*»iko znesli. Oba umorjenca sta Imela usta *atlačena s cunjami, da nista mogla kr.catl oba sta bila po obrazih močno potoic^na Toda junačenja ljubljanskih gospodlčev je »llo kmalu koneo. V p«t«k ob 9 zjutraj sp PMM« prve pradetral* nemških »dtnlo. Za- čelo se je streljanje. Boriti so se morali prisilni mobillziranci in otroci. »Stab« te tolpe se Je pa med streljanjem zabaval v Perko-tovi hiši. Prepevali so divje pesmi In Igrali na cltre. Popoldne ob 2 so komunisti že bežali, še prej so pa zažgali nekaj hiš in go-apodarskih poslopij, kolikor so ▼ hltriel pač mogli. Padlo je okrog 100 komunistov, od teh so jih 25 pustili v vasi, ostale so odvlekli s seboj. Na Ilovl gori so komunisti izvedli tudi prve »svobodne volitve«. Prišel je 23 letni mladenič iz Račne, čigar oče Je znan komunistični polltikant in nergač. Ta mladi Izprlje-nec je vaščane segnal v šolo in jim govoril, naj svobodno izvolijo kogar koli za poslanca. V dvorani pa je vladalo mrtvilo. Nikomur nI bilo za »poslanski« stolček, nikomur za »svobodne« volitve. Postajalo Je že nerodno. Tedaj so se Iz zadrege rešili tako, da so brž predlagali za »poslanca« njegovega očeta. In pri tem je ostalo. Nihče ni glasoval, nihče ni nič pripomnil. Ta svobodno »Izvoljeni« poslanec je potem nekoč govoril na mitingu ▼ Soli, da bo kot poslanec delal zastonj, naj se kar k njemu zatekajo. N]*goT lin pa je bil sekretar ▼ Račai, dokler niso prišle nemške čete. Tedaj pa je s svojo pri-ležnico, 18 letno dijakinjo neko Milo 1« Predal, zbežal v hribt. V času »svobodne republike« so imeli na Veliki Ilovi gori tudi »vojnega referenta«. To Čast so poverili imenovanemu kmetu, ki je »službo« opravljal zelo vestno. Pridno je hodil na pbčino na Mlačevo, pridno raznašal pozive in skrbel, da nihče ne bi uSel. Zaradi njegove skrbnosti za izpopolnjevanj« komunističnih tolp je marsikdo prišel ob življenje. Kot prisilni mobiliziranec je moral v prve vrste v bojih In kot prisilni mobiliziranec Je tudi obležal na bojišču, medtem ko so partijci s svojim »štabom« že zdavnaj zbežali. — Tako je v Levstikovi »brigadi« pri 9t. Jur-Ju pri Grosupljem padle 10 pri«llnih mobili-zirancev, med njimi tudi 18 letni fant Tone z Velike Ilove gore, ki mu Je ta kmet osebno prinesel poziv na dom. Pant Je bil prej pri vaški straži, doživel Turjak, pa J* zdaj moral v komunistične tolpe. In ker mu puške niso zaupali. Je bil dodeljen delavski četi. Sedaj je vsa vas porušena. Le štiri oddaljene ill osamljene hiše še stoje.,— Veter raz-naša pepel z osamljenih pogorišč. Ena slovenska vas je za vedno »osvobojena«. V lannarjn poloplienih 28 rnšilcev in 4 podmornice 806 britansko-severnoamerišklh zastraliovalnib letal sestrellenib v januarju Oberkommando der Wehrroacht je dne 1. februarje objavilo) Ob mostišču pri Nlkopolu In Jugeiehod-no od Dnjepropetrovike so :# Izjalovili močni prodorni poekusl Sovjetov. Odstrelili imo 81 sovražnih oklopnjakov. Severozahodno od Kirovograda smo tudi včeraprazblll vse sovražne napade. Po ponovnem sunku naših odredov oklopnjakov so imeli Sovjetl zopet visoke zgube. Jugozapadno od Cerkasev In Jugovjhedno od BelaJe cerkve so se naše čete često v nasprotnih napadih ubranile številnih sovjetskih napadov. Južno od PogreblSča smo pri čiščenju v prejšnjih dneh pridobljenega sveta pripeljali Številne ujetnike In odstrelili večje število sovražnih oklopnjakov. Jugozahodno In »ahodne od Novograd-Vollnska vrše silni boji z močnejšimi sovražnimi silami, ki so v nekaterih odsekih pridobili sveta. Vtem ko so Južno od Prlpjeta povedll sunki nemških odredov kljub žilavemu sovražnemu odporu in izrednim terenskim tež. kočam globoko v sovražnika, je med Prlpje-tom In Berezino popustilo bojno delovanje In so ostali slabejšl sovjetski napadi brez uspeha. Severozapadno od Vitebska In severno od Nevla je sovražnik s podporo oklopnjakov In bojnih letalcev ponovno, *o-da brez uspeha napadel. V dalje trajajočih težkih obrambnih bojih med Ilmenskim Jezerom In Finskim morskim zalivom so Sovjetl v raznih odsekih prodrli še dalje. Naše bojne čete so se srdito upirale In prizadele boljševlkom vedno znova vi»oke zgube, zlesti pri krajevnih protlsunklh. DrugI bataljon 132. grenadlrskega polka, ki ga vodi Hauptmann Neubert, se Je v teh bojih posebno Izkazal. V Južni Italiji je narasla silovitost bojev med obojestransko pripeljanimi novimi silami. Pri Nettunu Je sovražnik nadaljeval svoje močne napade proti severu In severovzhodu. Njegovi probojnl poskusi so se zru-iill krvavo v hudih bojih. Na južni fronti se je sovražnik zaradi včerajšnjih visokih zgub omejil v prostoru Minturno • Castell-forte na krajevne napade. Vtem ko smo po trdem boju vnovič Izgubili Monte Juga, amo pri Casslnu odbili močne napade In si za-padno od Saellje zopet osvojili več vrhov. Na Jadranski obali se Je v združenem obrambnem ognju zrušil po oklopnjakih podprt sunek sovražnika. Dne 31. januarja zarana so nemški brzl čolni potopili ob angleški obali Iz močno zavarovanega konvoja dve ladji s 5500 brt In eno stražno ladjo. V bojn proti britansko-sevemoameriSlcemn oskrbovalnemu brodovju sta vojna mornarica in zračno orožje potopile v mesecu januarja 31 trgovskih ladij s 178.000 brt. 51 nadaljnjih ladij s 249.000 brt je bilo po bombah in torpedih zadetili in tako težko polkodo-vanih, da se veliko teh ladij lahko štej* med potopljene. Izmed sovražnih vojnih ladij je bilo potopljenih 28 ruSilcev, k podmornice, 2 straini ladji in 10 vozil za izkrcanje. Tri križarke, 6 ruSilcev in 2S vozil za izkrcanje je bilo tako težko poSkodovanih, da me lahko računa tudi z zgubo enega dela teh ladij. Nad zasedenimi zapadnimi ozemlji in nad ozenUjem Reicha je bilo v zadnjem mesecu ■estreljenih 806 brl^nsKo severnoameriških letal, izmed teb <45 letal večinoma itirime-tornib bomnikov pri zaitrahovalnih napadih na ozemlje Beicha. Dvojnica Kolloniajieve Stalinov poljski manekln: Vaoda Vasllevska v Moskvi pripravljalo sestavo poljske »vlade« pod vodstvom Vande VasUevske. V telefonski knjigi mesta Varšave Iz leta 1939/40 je bilo vnešeno: dr. Van da Vasllevska — Szymanska, Kraslensklego 10. Nihče ne odgovori. Je pobegnila. Izginila, je mrtva? Bila je vojna. Nekaj knjig je zapustila, nekoliko novel, nekoliko člankov v levičarskem časopisju. Drugače ničesar. Poprej je bila učiteljica na gimnaziji. Pobegnila je, potem se Je poročila z nekim Szymanskim, a kmalu se je dala ločiti. Bila je moderna žena. Komunlstkat Njene knjige dokazujejo. Oče jI je to mnogokrat zakričal v obraz, sivi Leon Vasllevski, etnograf, literal in — prvi zunanji minister Pllsudskega. Nekaj let poprej je šel v grob, kot pa so mu prorokovall zdravniki. Radi jezel Sovražil je carlzem, sovražil )• boljševizem začel je sovražiti svojo lastno kri In meso. Nekoč je obhodil In določil poljsko vzhodno mejo. In sedaj tO: Marx In Lenin v njegovi hiši. Fej te bodli Umrl M — — — Usoda mu je hptela dobro. Ce se je eks-centrlčna hčerka zadovoljila v Varšavi z vlogo »salonske boljševlstke«, je pa stopila v Moskvi odkrito v službo Kremlja. Tja Je pobegnila, ko so vkorakali Nemd--- Tam je ustanovila »Zvezo poljskih domoljubov«, politični literarni časopis »Nova ob-, zorja«, poljsko boljlevlškl časopis »Svobodna Poljska«, tam je ostrila pero za žolčne pamllete proti londonskim beguncem Iz Poljske, tam je slavila svoje u-pehe. Njen največji: Prva premija literarne nagrade. Prejela je 100.000 rubljev, ker je v nekaj nadaljevanjih v Pravdi dala nabostl otroke, onečastltl žene in pobijati starce — seveda po nemških vojakih. »Mavrica« se je Imenovala krparija, ki je bila Stalinu tako všeč. Literarno slavo je delila z Kornejčukom sovjetsko ukrajinskim pisateljem in od 1 1943 namestnik zunanjega komisarja. Z njim je delila tudi nadalnje življenje, kajti poročila ga )e. To se pravi, kar se še Imenuje v Sovjetski zvezi zakon. Steer pa z Ist'.m Kornejčukom. velikim po M'lkof.ercom Vi «# Ima TPh"al") re svoji Imenovanje tr. nair.ostnika Molotova same fanfari proti poljskim beguncem. Politična histerija Vend# VailltTik* ## menda splača. Postala naj bi predsednik »poljske zvezne republike«, kakršno je tolikokrat propagirala na papirju. Se nekaj o osebi: 1905. leta rojena, mršava plavolasa, histerična. Nek poljski politik Je' rekel o njej: Zene kot je Vasllekska, drugod zapirajo! Primerja jo s Kollontajevo, sovjetsko poslanico v Stockholmu, katero so videli s 60 leti plesati v nočni srajci na balkonu njene hiše--- MlillGnl Stradajo v Sovjetsiti zvezi Bern, 4. februarja. Amerikanski minister za kmetijstvo Wlckard je v svojem letnem poročilu pred kongresom Zedlnjenih držav Izjavil, da ni nobenega upanja, da bi bilo mogoč« Japonsko Izstradati. Nasprotno je poudaril Wlckard, da »preti v Sovjetski ivezl v resnici lakota milijonom ljudi«. Mal«. gospodarske novic« Minister za kmetijstvo v Zedlnjenih državah Wlckard je Izjavil, da morajo Zedlnje-ne države pričakovati zelo napet prehranjevalni položaj, ker je pridelovanje doseglo skoraj najvišjo mejo. Domej je poročal Iz Kantona, da je čung-kinškl časopis »Takung Pao« od oktobra 1943. leta naprej večkrat opominjal čungklnško vlado, naj kaj ukrene proti gospodarski krizi, če ne, bo 1944. leto najnesrečnejše za Cungklng. Indeks cen znaša sedaj stoternlk števila Iz 1937. leta. Turška javnost pripisuje velik pomen nekemu poročilu iz Zedlnjenih držav, po katerem namerava'Ivashingtonska vlada skupno s tvrdkaml v Zedlnjenih državah napraviti nov petrolejskl vod Iz Perzijskega zaliva proti Sredozemskemu morju, kakor tudi velike rafinerije v Aleksandrijl. Cene premoga v Londonu so po londonskem poročilu »Aftonbladeta« zvišali s veljavo od 1. februarja za 3 šilinge pri tonL 22 severnoameriških lovskih letal je šlo v zgubo, kakor objavljajo sedaj službeno v 'Vashimtonu, pretekli petek med nenavadno T(očnfTn vlVixrlem пч J-uoozapadnem. Pacifiku Eno letalo )e strmoglavilo na pek otok, ostalih 21 je vihar gnal na morj«. Samo 6 pilo. tov #0 lahko roilU. Poljslu kot zgled za Gorenjsko F. H. Diplomatski zapletljajl, ki so n»» stali zaradi nesložnosti med vlado poljskih emigrantov in Kremi jem, eo živahno odjeknili v mednarodnem tisku. Veliko prezgo« daj se ukvarjajo z bodočo obliko Poljske, In Moefcva ne dopuflča nobenega dvoma o tem, da ne misli sprejeti od svojih zaveznikov nobenih predpisov glede načrtov #voj* ekspanzije. Kakor znano, je bil Amerika^ nec Winkle apieal nek članek o nekaterih evropejskih problemih. Vsebina tesa ka je napotila službeni organ Sovjetov »Pravdo«, da je najostreje zavrnil* vsak poskus vmešavanja od itrani Zedlnjenih držav ali Velike Britanije. Med drugim pravi tam! »Kar se tiče Finske-In Poljske —ч da o balkanskih državah sploh ne govorimo — ve Sovjetska zveza »ama, kaJto JI je postopati i njima In ne potrebuje prl tem čisto nič Willkleve pomoči«. In na nekem drugem mestu tega člaaka beremo; »čas je, da so si na jasnem glede tega, da Je tako zvano vprašanje baltskih držav interna zadeva Sovjetske zve%*, v Jutere naj bi se-Willkle ne vmešaval«. Britanski državniki so 2e večkrat poudarili, da naj — pod pogojem zma^ zaveznikov seveda — Sovjetska Rualja postane vodeča sila v Srednji Evropi. V sfero kre-meljskega gospostva pa spadajo tudi pokrajine na Balkanu odnosno Jugovzhodu, ki so pač že zdaj po terorju Titovih tolp dobile predokus o blagodatlh »raja kmetov, delavcev in vojakov«. Poljska Je značilen zgled za namene Kremlja v Evropi. Niti ne dela se tako, kakor da bi hotel v^osta-viti suvereno Poljsko. London, ki je popolnoma brez moči proti terjatvam Moekve, se zadovolji • tem, da priporoča avojim poljskim prijateljem, naj priznavajo sovjetske načrte, in meni, da se s tem naju* godneje umakne iz afere. Hočemo si pa vendar še enkrat predočitl, da Je Anglija 1вЗв. leta podpirala Poljsko, ko se Je branila Izročiti nemfiko hanzeatsko mesto Danzlg in se je s tem začela ta vojna. Takrat so Poljski obetali velikopotezno pomoč, da bi ohranili svoji najljubši prijateljici nakradena ozemlja. Danes hočejo prikazati vse to kot nevažno In soglašajo s tem, da žrtvujejo Poljsko na ljubo britansko-sovjetskemu prijateljstvu. Isto velja za vse držav«, pa najsi so doprinesle če toliko žrtev v službi Evropi sovražne politike Velike Britanije. Norveški HaaJkon, jugoslovanski Peter, poljski Slkorski, grški Jurij Itd., vsi ti ao bili le lutk# britanske politike oblasti. Vsi ti, Iri dane« -ie upajo, da bo Velika Britanija nekega dne vendar še prevzela vodstvo zdaj izdanih narodov, se nahajajo v strašni zmoti. Velika Britanija nikdar na bo več dobila oblasti, da bi hnela pomen v Evropi. Mali narodi Evrope bi bili izročeni popolnoma samovoljnemu vladanj« Kremlja In W ŠU uničenju svojih najboljših substanc nasproti, če ne bi Nemčija In njeni hrabri zavezniki zadržal in končno premagali polkov smrti Iz Vzhoda. Krete St«in MajuMburg;. (Zborovanje NSDAP.) Pr*» teklo nedeljo w je v Haimeburgu vriHlo zbo« rov*mje NSDAP. Orteyruppenlelter Je poidra« vil n*v*ode In v načelnih izvajanjih g6voril o sedanjem vojnem položaju, zlaati pa o razmerah na Gorenjskem, In pozval vse navzoče, naj tudi v bodoče zastavijo vse svoje sile, da prispevajo k dosegi zmage. Njegova Izvajanja se naletela povsod na veliko razumevanje. lCr«te Radmaimadorf ABUng. (Nesreča v predoru). Pred kratkim je premogovnega čuvaja Michael* Schlelcherja od Behnmeleterei ABline: (Saw*) prijel v predoru Karavank vlak in ga vrsol na tla. Ponesrečenca, ki je zadobil težke poškodbe na glavi, so pripeljali т neogrodno bok nlAnico Jauerburg. Zateoinitev v Kerntnu. Uradno je odrejeno, da se mora v K&mtnu v ča»u od SI. januarja# do 5. februarja zatenmiti od 17.45 do в ure. Naši vojaki pozdravljajo domovino Na mnogokratno željo naših bralcev bomo tudi še v bodoče objavljali pozdrave naših vo-jakov domovini. Opozarjamo svoje tovariše ▼ vojnosivi suknji, da so te objave brezplačne in da b^mo denarne pošiljke, ki nam dojdejo kljub tej opozorltvl. Izročili NSV. Prosimo Gefreiterja A. Widitza naj nam pošlje še enkrat pozdrave vojne pošte. Denar-ni znesek smo izročili NSV. Z" Norveške pošiljajo dragim starišem, bratom, setram, kakor tudi ostalim sorodnikom in znancem najlepše poodrave sledeči gor«aj-ski fantje: Janez Robltsch iz Gorlj pri Veldesi^ Franc Betschei iz Preserja pri Stelnu, Vinke Weber iz Oalenfelsa, Mirko Teran iz Duplja, Johann Jasbete i* Uchtenwalda, Jernej Tre-bušak, Frana Tolminechek oba is Mdttniga pri Stelnu, Frajus Tekouez iz Studor-Wochein, Vinko Trauco 1# Woditz, Stanko Popler 1ж Wessnitx pri Kralnburgu, Mirko Buria 8L Martin pri £telnu, Johann Skerbeta iz Mano*-burga. Iz Severne Nemčije pošiljamo svojim staršem in ostalim sorodnikom, vsem prijateljem In znancem najl^še pozdrave sledeči gorenjski fantje: grenadirjl: Alois Janeschltšch la Steina, Vladimir Sclunoo iz Imowitza, Franz Bodla iz Kerschdorfa, Michael Slswets Iz Stralne-Stsln, Franz Koschuch iz PoUze, Josef Bohenk iz Predosla, Fraaz S&plotnik iz Ober-kankerja, Lowro Sodnik iz Hatemascha, Vin-zeoz Mandela i* Bgoscha ha AodreitschitMh U АЈМкж*. stran & — #*er. 1«. KABAWAKKKK ВОТХ Sobota. 8. febrnarja 1944. JCitAispieie Ailgffinelnn Fllmtreuhand O. m. b. H. Z«pl(tstelle Vfldf# ASSLING 8., 9.. 10. П. Brand im Ozean Jugendliche unter 14 Jahren nicht sugeltMen! 11., 12., 13., 14. П. Peterle FUr JugendUche nicht zugelaasen! DOMSCHALE 9. П. Ziel in den Wolken JugendUche untgr 14 Jahren nicht zugelajuen! 12., 13. П. Hsb' mich lieb FUr Jugendliche nicht mgelaesen! KRAINBURG 8., 9., 10. П. Kleider nmchen I^ute FUr Jugendliche zugeiaaeen: 11., 12.. 13., 14. П. Kohihieeels Tocbter FUr Jugendliche zugelaAsen! LAAK 8., 9., 10. П. Wer kiiBt Madeleine FUr Jugendliche nicht lugelasKn! 11., 12., 13. П. Die liluge Marianne FUr Jugendliche nicht augelaseen! 1ЛТТА1 9., 10. П. Eine Frau konunt in die Tropen FUr Jugendliche nicht zugelassen! 12., 13. П. Paracelsus Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelaaaen! MIESS 12., 13. П. Karneval der Liebe FUr liigenrtlirhf nicht zuj:ela*een! . NEUMARKTL 11., 13., IS., 14. П. Sophienlnnd FUr Jugendl.cht lugeitsien! RADMANNSDORF 8.. »* 10. П. Trenck der Pandor FUr Jugendliche lugelaHcn! 11., 12., 13. П. Die kluge Marianne FUr Jugendliche nicht sugeiaaaen! STEIN 8., 10. П. Dir gehort mein Hers FUr Jugendliche zugelaawn! 11., 12., 13., 14. II. Dr. Crippen an Bord FUr Jugendliche nicht lugelassen! ST. VEIT 12., 13. П. Der Hochtonrist FUr Jugendliche nicht rugeiassen!" SCHWARZENBACH ' 12., 13. П. Zwielicbt FUr Jugendliche nicht zugelassen! VELDES 9., 10. П. Der Hinunel auf Erden FUr Jugendliche zugeiawen! 11., 12., 13. П. Die Wirtin vom weiBen Rossi Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugeiawen' WART 12., 13. П. Jenny und der Herr im Frack FUr Jugendliche nicht zugelassen! WOCHEINERTAL 12., 13. II. Der Seniorchef FUr- liipendlicbe nicht zugelassen' * Ли ifilHiii rtlni (lip Upulxrhe U Arztlidier Sonntagsdienst Kraiiiliurg; Am e. Februar 1944: Dr. Kari Petrltech, Krainburg, Velde-ser StraBe 14, Femnif 179. Hudioflosi Menjam Službo dobi heiQt andern nicht ins Auge leuchten. Der Ruck-tichtsvolle loBt das blau geddmpfte OSRAM-Lichf der Taschenlampe senic* recht nech unten fallen — 5049-1 Vajenca za mizarsko obrt takoj sprejmem. Mizarstvo JoseF FlieG, Domschale. 2416—i Sprejme te vajenec(ka) za fotografijo. Plača po dogovoru. — Foto Jug, Krainburg. 2406—i Mlinarja m hlapca sprejme mlin Franz Majditsch, Wir-Domsdiale. 5063—> Fanta ali dekleta na kmete sprejmem. Val. Jankar, Swile 27, Post Flodnig. 2391-1 Službo isce Trgovska pomočnica išče namestitve v trgovini z mešanim blagom. Dopise na K. B. Krainburg pod „Mirna in poštena 2445-2^. letna deklica bi se rada izučila v trgovini z mešanim blagom. Zna nekoliko nemško. Najrajše v kreis Stein ali Krainburg. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 2455-2^_ Išče v najem Soliden gospod iSie prazno sobo v Kraioburgu. Za protiuslugo namesto plačila pusti najemodajalcu popolnoma novo samsko sobno opremo, kadar se izseli. Cenjene ponudbe na Kar. Bote, Krainburg pod „Nujno 2435'4 • Opremljeno sobo aH ugodno mesto sostanovalca išče krojač. Plača dobro. Za uslugo bi za domače 5e kaj zašil. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Miren-". Uro budilko, novo, dam pnemu, ki mi preskrbi sobico v, Krain-burgu. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Mlada zakonca". 2453-4 Prodam Velik gramofon z 10 ploščami prodam za 350 RM. Mausser, Frizer. Holm-Preserje pri Stelnu. i4i<—e Kupim Kupim dobro ohranjeno harmoniko. po možnosti klavirsko harmoniko. Ponudbe na: Radej Nada. Reichcnburg, Steiermark. __5038-7 kupim mlatilnico fe. Lanz, znamke „Hoffher-Schcmz" ali „Dresch-hexe" Dam v zameno eventualno teiak kmetski m dobro ohranjen voz, razliko doplačam. Ponudbe na K. B., Krainburg pod —7-________ krojaški šivalni stroj, nov ali malo rabljen (Pfaff, Singer itd.) kupim. Cadež Aloisia, posestnica, Tratten 3, Oberdorf u. Laak. 1408—7 Išče le za nakup neki) vagonov smrekovega, jelkovega, borovega lesi, 19, 24 in i6 mm, 8 do i? cm. pararelno ali konično, iz ia- Vrnem sorodnlkonrt, prijateljem In znancem naznanjamo tužno vest, da nas je dne 27. januarja 1944. po kratki bolezni, previden z zakramenti za umirajoče za vedno rapu.^tll naS dobri ове, stari oče, tast, soprog Mldiufl OdiT Pogreb draKega pokojnika je bil v nedeljo ob 16. url iz tovarne Intex na pokopališč« v Kralnburgu. Krainburg, Seebarh, Ratmcharh, v jan. 1944. %aliij4ič« družine: Oder In Dehflak.