(toltnine plačana f gotovtnL Leto XVIII., št. J0l.a Ljubljana, sreda 29. decembra 19)7 Cena t Din o f a V U>J>LVU ujuliljillitt. (VtuUiJtfVO * auc a — »leroD st 4122, 3123, sui si2a. n^tt lns<>r»tni KtdeieK: Ljubljana Selen-Durgova (JA 0 — reL 33»2 34»2. PoOiružnira Maribor: Grajale trg ?. reiefOD St 2456. Podružnica Celje Kocenova Ul.3t.iJ lelefoD St 190. Računi pn post ček. zavodih: Ljubljana It U K42 Praga ftislo 78.180, «t 105 24 L Izhaja vsak dan razen ponedeljka, Naročnina zna&a mesečno Din 25.—» Za Inozemstvo Din 40.—.. Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor, Grajski trg št. 7. telefon St 2440, Celje, Strossmayer)eva ulica štev. I, telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Beneševa novoletna poslanica Češkoslovaška stopa v dvajseto leto svoje obnovljene svobode in državne samostojnosti. Na božični večer se je predsednik republike dr Beneš obrnil po radiu na vse češkoslovaške državljane z izredno zanimivo poslanico. Te vrste poslanice niso več nekaj izrednega in je tudi letos več državnih poglavarjev na enak način spregovorilo po radiu naravnost prebivalcem svoje države Vendar nam je Beneševa poslanica najbližja, saj gre za šefa bratske države katere usoda je tako tesno do vezana z usodo naše lastne domovine. Božični in obenem novoletni radijski govor prezidenta Beneša ni bil nikaka bilanca prošlega leta ali prošlega desetletja. marveč priprost in iskren po ziv državljanom, naj sami nrmislijo, ali so izpolnili svoj dolg napram bodočim pokolenjem in ali gre država po pravem potu in se razvija u pravilni smeri ali ne Pozval jih je nadalje, naj presodijo, koliko potrebnega dela je bilo doslej izvršenega, v koliko je država že urejena in kakšni so njeni izgledi za bodočnost Poslanica je bila nekak razgovor z lastno vestjo, ki bi ga moral ob Novem letu imeti vsak zaveden državljan Bila je to beseda skrbnega voditelja, ki se glede bodočnosti posvetuje s svojimi sodelavci, med katere šteje predsednik prav vse državljane. Poleg te ozke povezanosti med poglavarjem države m narodom je v božični poslanici prezidenta Beneša med ljudstvom dosegla največ odmeva vedrost. ki neustrašeno gleda v bodočnost in odločno poudarja, da ne veruje v možnost vojne, pa naj bi se trenutno še tako zlokobno kopičili temni oblaki na obzorju Že pred letom dni je dr Beneš napovedal, da bo leto T937 najbolj kritično in najopasnejše. toda to je minulo in v Evropi zmaguje duh človečanstva nad željo po usodinih pust.olovstvih. S spoštovanjem in globoko vero je govoril češkoslovaški prezident o demokraciji. pa naj je v tem še tako osamljen glede na najbližje sosedstvo svoje države Njemu je demokracija še vedno geslo najgloblje vsebine, kakor mu je bilo tedaj, ko je v dobi največjega napora centralnih sil med svetovno vojno bilo najmanj izgledov za nje zmago Vera v demokracijo je prezi-dentu Benešu življenjski program ter okvir za vse njegovo dejanje in neha-nje Zato poudarja v svoji poslanici, da je predvsem notranji mir mogel očuvati državo pred hudimi napadi od zunaj ter jo varno voditi med opasnostmi mednarodnega značaja, ki so se pojavljale neprestano na vseh meiah države. Čas sicer dela za Češkoslovaško in nad zlato Prago sije srečna zvezda, je med drugim rekel, toda kljub temu bi država ne mogla živeti, ako bi ji svojih sil ne posvečali najboljši činitelji naroda Na vsak način pa ne bi bila tam, kjer je, ako bi ne bilo družne pomoči in zvestega dela vseh državljanov. Notranji mir. uravnovešenost. enotnost hotenja in pozitivno delo. od katerega ni nihče izključen — to je današnja Beneševa Češkoslovaška Njena notranja politika je prežeta z duhom sporazuma in medsebojnega spoštovanja, spričo katerega mora popustiti vsaka prevelika strankarska strast Duh revolucionarnega zagona se je prerodil v trdno voljo za vsako ceno obraniti priborjeno svobodo. Braniti državo je danes geslo dneva in zasluga, da je to geslo povzel ves narod gre v prvi vrsti dr Benešu Odporni duh ljudstva se je znova zdrr.mil in poživil, narod je na straži m država je kljub vsemu Beneševa republika z Masarvkovo tradicijo Otok demokracije v srednji Evropi je Češkoslovaška Tomaža Masaryka z Beneševo prakso Kot tako jo pozna civilizirani svet ter se divi njeni sili in njenemu pogumu. Se večji pomen pa dobiva Češkoslovaška v mednarodnem svetu kot sestavni del Male antante Sklop teh treh zavezniških držav. Praga skupno z Beogradom in Bukarešto, to je kombinacija, ki je v današnjih razmerah ni mogoče enakovredno nadomestiti z nobeno drugo Združene predstavljajo vse tri države činitelja. brez katerega ali celo proti kateremu je vsaka politična kombinacija v osrčju Evrope nemogoča. Zato živi ideja Male antante globoko v srcih vseh treh narodov in ostali svet mora računati z njo kot z važnim in močnim činiteljem. Na vse te trdne osnove gradi prezident Beneš svoj krepki mirovni optimizem, ki mu je dal izraza v novoletni poslanici in ki jc tako dobrodejno odjeknil tudi daleč preko mej bratske republike. Belgijski kralj na Bavarskem Bruselj. 28. dec. AA Kralj L^op 1. in kralji*« mati Elizabeta sta se odpeljala na Bavarsko na obisk h kraljevi babici, vdovi po princu Karlu Teodorju Bavarskem Belgijski kralj in njegova mati bosta ostala na Bavarskem za Novo leto. NOVA VLADA V RUMUNIJI Tatarescu je včeraj odstopil, nakar je sestavil novp vlado vodja krščanske nacionalne ljudske stranke, Oktavijan Goga Bukarešta, 28. dec. br. Vlada dr. Tata-resca, bi je bila na krmilu polna štiri leta. je popoldne podala ostavko. Dopoldne je imela še zadnjo kratko sejo, na kateri je min. predsednik Tatarescu sporočil uradne rezultate volitev, ki kažejo, da vlada ni dosegla potrebne večine. Izvajajoč posledice iz tega dejstva, ie ministrski svet soglasno sklenil svojo ostavko. Popoldne ob 4. je odšel Tatarescu na dvor ter je izročil kraliu ostavko svoje vlade. Kralj je ostavko sprejel. Odhajajoč z dvora je Tatarescu zbrane novinarje obvestil o ostavki vlade in v kratki izjavi nar^asil, da je vlada odstopila predvsem zarari, tega, ker v novo izvoljenem parlamentu nima več večine, na katero bi se mogla nasloniti, čeprav ima v senatu veliko večino. Takoj po sprejeti ostavki je kralj sprejel v avdienci najprej bivšega šefa generalnega štaba generala Antonesca. nato pa ponovno predsednika krščanske nacionalne ljudske stranke Oktavlana Gogo. kateremu je poveril mandat za sestavo -lade široke koncentracije. Odhajajoč z dvora je Goga izjavil novinar;em. da bo takoj pričel pogajanja z desničarskimi skupinami, če a pri Teruelu Republikanci obstreljujejo s topovi oblegance v starem mestu, da bi jih prisilili k predaji, preden bi prispela pomoč Pariz 28. dec. o S špansko francoske meje poročajo, da skušajo večji oddelki nacionalistične vojske obkoliti republikance, ki so zavzeli Teruel ter jih prisiliti, da se umaknejo iz mesta Te nacionalistične operacije so se že pričele o Božiču s prodorom Francovih čet na cesti, ki vodi od Celadare proti Concudu severno od Te-ruela Okrog 20.000 nacionalistov prodira sedaj v dveh kolonah po grebenih gričevja okrog Teruela, sredi katerega leži mesto. v katerem tabori sedaj močna republikanska vojska Republikanske čete štejejo skupno 36.000 vojakov. Republikanski glavni stan v Barceloni je zaradi nevarnosti, da bi se ta vojska ne znašla v precepu dveh nacionalističnih kolon, odredil, naj republikansko topništvo nemudoma prične z vso sfo obstreljevati nacionaliste, ki so se zabarikadirali v te-ruelskem starem mestu, in jih prisili k predaji General Roys poveljnik republikanskih čet. je res takoi odredil bombardiranje teruelskega starega mesta Obstreljevanje je trajalo vso preteklo noč in dopoldne Opoldne je poslal eeneral Roys dva duhovnika kot parlamentarca k majorju Reyu. poveljniku nacionalistične posadke. s pozivom, naj se preda Rey je poziv zavrnil Bombardiranje se je takoj nato nadaljevalo in vse kaže. da republikanci ne bod odnehali, dokler starega mesta ne bodo ali popolnoma razdejali ali pa nacionaliste v njem prisilili k predaji Vse kaže. da bodo operacije nacionalistične vojske, ki skuša republikance v Teruelu obkoliti, pričetek velike, že dolgo časa napovedovane nacionalistične ofenzive. ki naj bi imela nalogo pognati republikance do sredozemske obale ter ločiti valencijsko pokrajino od Katalonije Nekateri menijo, da se bo prav te dni pričela bržkone zadnja odločilna bitka v španski državljanski vojni. Poulični boji v Teruelu Barcelona, 28 dec. AA. Po poročilih s fronte so republikanski oddelki izpopolnili svoje postojanke v Teruelu Včeraj so zavzeli poslopje kazine in gledališče v neposredni bližini Narodne banke. Dosrgli so tudi samostan sv. Terezije. Poslopji Narodne banke in civilnega guvernerja sta v plamenih. Republikanske čete so zaplenile mnogo voinega materiala, med drugim 17 topov in 30 strojnic ter mnogo pušk in streliva. Iz Francovega tabora Saragossa. 28 dec. AA Včeraj so imeli iniciativo nacionalistični oddelki Posrečilo se jim je na desnem krilu doseči vrhove, ki obvladueio mesto Teruel Vladne čete so zaman pošiljale v oseni svoie rezerva. Včeraj so proti večeru na vseh važneiših vrhovih v neposredni bližini Teruela zavihrale nacionalistične zastave- Pritisk nacionalistov se zadnje dni čim dalje bolj čuti in vo;aški stro kovniaki mislijo, da bodo branilci Teniela prav v kratkem rešeni Po zanesljivih j>o-ročilih so imeli republikanci strahovite iz gube in jim je doslej padlo 20.000 mož Več brigad ie popolnoma uničenih Nacionalistom izdatno pomaga letalstvo, ki je u«pešno bombardiralo cele oddelke repuH'kanskih tovornih avlomohilov Nacionalistična letala so epešno obstreljevala tudi ojačenja, ki so prhaala v Teruel. Položai se v Teruelu ni prav nic spremenil-Vladne čete so vrsle v boj nove oddelke, zlasti na desnem Vriin ob S:°rri Palomeri. Okoli Madrida Madrid, 28. dec. AA. Nacionalisti so dvakrat zaman skušali napasti republikanske postoianke južno od Manzanaresa Republikansko topništvo je obstreljevalo sovražne postojanke v raznih odsekih madridske fronte. Nacionalistično topništvo je izstrelilo več izstrelkov na Madrid. Mehiško darilo republikanski Španiji L»ndon, 28. dec. d. Mehika je poslala republikanski Španiji za božično darilo do skrajne nosilnosti z orožjem in municijo natovorjeno ladjo »Ibai«, ki je odplula včeraj popoldne iz Veracruza. Upajo, da bo s spretnim manevriranjem prodrla skozi Francovo blokado v Barcelono. Vkrcanih ima 20 milijonov patronov, 20 'etal in živila. Razen tega potuje z njo 17 bivših mehiških letalcev, ki bodo vstopili kot prostovoljci v špansko republikansko vojsko. Potopitev renublikanske križarke London, 28. dec. o. Dopoldne so iz Španije prispele vesti, da se je potopila naj- modernejša republikanska križarka »Men-dez Lunez«. Ta križarka je snoči priplula v bližino Barcelono, kjer pa je nepričakovano naletela na mino. ki je eksplodirala prav pod njenim kljunom. Eksplozija je bila strašna in se je ladja v četrt uie potopila. Le manjši del posadke se je rešil. Japonski zastopnik pri generalu Francu Praga, 28 dec. d. Potem ko je Japonska priznala Francovo vlado, je sedaj prispel v Salanianco tudi novi vodja japonskega poslaništva. Dosedanji legacijski tajnik 2. stopnje pri japonskem poslaništvu v Pragi, Teihiro Takaoka, je bil namreč imenovan za legacijskega tajnika I. stopnje ter prestavljen kot odpravnik poslov v Španijo. Ustavljena francoska ladja Purpignan. 28. dec. AA Snoči je v Port de Ven .re priplul tovorni parnik >Yolan_ de«. Parnik .je vozil iz Marseillea v Barcelono in 6ta ga na morju ustavili dve nacio-nal6t;čni križarki, češ. da vozi orožje. Par-niku je prihitela na pomoč francoska tor_ pedovka ita ga spremila v Port de Venire, kjer bodo tovor pregieiaii. Odpoklic angleškega poslanika iz Hendaya London. 28. dec. AA. Po sodbi diplomatskega urednika I.sta »Dailv Telegraph« bo britanski poslanik na Španskem sir Harrv Chilton. ki biva še sedaj v Hendavu, v kratkem olšel na dopust in se ne bo več vrnil na svoje mesto. Chilton je doseirel svoja starostna leta razen tega pa je imenovanje ska Roberta Huisona za britanskega agenta pri salamanški vladi odvze'o precej pomena poslaniški funkciji v Hendavu. Francosko odlikovanje generala Glišiča Pariz, 28 dec. AA. Danes je pariški podžupan izročil jugoslovensksmu vojaškemu atašeju generalu Djordju Glišiču srebrno kolajno za zasluge, ki si jih je pridobil za franeosko-jugoslovensko prijateljstvo. Justifikacija sovjetskega diplomata Varšava, 28 dec- AA. »Kurier VVar-szawski« poroča iz Moskve, da so tam obsodili na smrt in ustrelili višjega svetnika sovjetskega poslanika v Varšavi Kocju-binskega ki je zadnje čase izvrševal posle podpredsednika sveta ljudskih komisarjev v Ukrajini. Obtožili so ga, da je sodeloval pri pripravah za atentat na Stalina. Moskva, 28. dec. vv. V Kabiševu je bilo obsojenih na smrt 15 kmetov zaradi dozdevnega protisovjetskega delovanja. V Ivanovem je v teku razprava proti 25 pekom, ki so obtoženi, da so prodajali zastrupljen kruh Za vse obtožence so predlagane smrtne kazni. Rusko-nemška trgovinska pogodba Berlin, 28. dec. d. Met nemško in rusko vlado je bil sklenjen dogovor, po katerem se začasno podaljšuje rmseca decembra leta 1930 sklenjeni "ospo larski sporazum, ki poteče 31. t m. Ze : re 1 meseci nameravana pogajanja o zaključit vi novega dogovora za 1. 1938 se doslej še niso pričela, ker ruska trgovinska delegacija še ni prejela potrebnih navodil iz Mcskve. pričakujejo pa. da se bodo pogajanja pričela v najkrajšem času. Spsr v koptski cerkvi Kairo. 28. dec. AA. Spor med sinodom koptske cerkve in samostojne koptske cerkve v Abesiniji še ni urejen. Sinod je na včerajšnji seji izključi! vrhovnega poglavar/a abesinske cerkve Kirila. ki pa te izključitve ne prizna. Prizadevanja, da bi ee spor med sinolom in abesinsko cerkvijo uredil na miren način, še niso rorila uspeha Kiril ostane tiri i v bodoče vrhovni poglavar koptske cerkve v Abesiniji; priznala ga je tudi italijanska vlada Prijeti posa^rejsvalci denarja Genova. 28. dec AA Po več mesečnem zasipov n'"'i se je tuknjšni' no,;'*\j- oosre. 1 č;!o j7s'e-liti in aretirali drnžH^ 20 pon re-jeval"ev den'rja. ki 6e je bavila t"di s po- I narejanjem tujih vrednostnih papirjev. se mu ne bo posrečilo sestaviti vlade na široki osnovi, bo sestavil homogeno vlado. Predvsem bo skušal doseči sodelovanje narodnih zaranistov. ki so izšli iz volitev kot druga najmočnejša skupina, že nccoj je imel Goga celo vrsto sestankov s političnimi voditelji. Goga uspel Misija kraljevega mandatorja Goge se je v teku večera posrečila in je sestavil naslednjo vlado: Min. predsednik Oktavijan Goga, vojska Jon Antonescu, notranje zadeve Calinescu, zunanje zadeve Micescu, finance Savu, trgovina in indnstr. Dimitrije Simian, delo Jurij Cuza (sin Aleksandra Cuze) promet in javna dela Paterka, narodno zdravje dr. Banu, pravosodje Raduleseu-NeedincI, vera in univerze Lupas, narodna prosveta Petroviči, letalstvo in mornarica Irinescu, korporacije (kmetijstvo) Jonescu, brez portfelja Aleksander Cuza, Zaprisega nove vlade na dvoru Nova vlada je bila že ob 22. na dvoru zaprisežena. Takoj nato so novi ministri odšli v tukajšnjo cerkev sv. Visari.jona, kjer so prisostvovali službi božji, želeč s tem poudariti krščanski značaj svoje vlade. Izkrca vanje Japoncev na kitajskem jugu Pričetek večjih japonskih operacij proti Kantonu Kanton, 28. dec. o. Na otoKu Vongnanu v neposredni bližini portugalske kolonije Macao v kantonški delti se je davi izkrcal večji odde.ek japonskih mornariških strelcev, v Hongkongu je izzval ta doio-dek veliko pozornost in sodijo, da pomeni pričetek izkrcavanja velike japonske vojske. ki so jo pripeljali s Formoze z večjim številom transportnih ladij pod zaščito cele eskadre vojnega brodovja. Vse te ladje so bile deslej na odprtem morju in so se le od časa do časa približale obali, da bi dognale, ali bi se kje posrečilo brez večjih žrtev izkrcati vojaštvo. Zastoj operacij v šansiju Hankov, 28 dec. o. Japonske vojaške operacije v pokrajini Šansi so se popolnoma ustavile. Osma kitajska armija. ki šteje okrog 60.000 vojakov, je posamezne japonske kolone celo prisilila k umiku in jih pognala nazaj iz več šansijskih okrožij. Prodiranje v Šantungu Tiencin, 28. dec. AA. Po poročilu iz Cinana je bil poročevalec japonskega lista »Ašahi« Sida Kenco dopoldne ubit zaradi eksplozije bombe, ko je prisostvoval prihodu japonskih čet v Cinan. Japonske sprednje straže, ki so v nedeljo zvečer zasedle Cinan, so začele prodirati proti Cingtavu na obeh straneh tamošnje železniške proge. Japonski varnostni ukrepi v šanghaju Šanghaj, 28. dec. vv. Japonska je zahtevala od mestnega sveta mednarodne naselbine najstrožje postopanje proti vsem, ki bi neupravičeno nosili orožje. Japonci se boje, da bi prostovoljci vdrli v Šanghaj in so zato izvedli posebne varnostne ukrepe. 33*874 mrtvih Kitajcev v Nankinga Šanghaj, 28. dec. d. Japonski glavni stan objavlja, da so Kitajci po svojem umiku pustili v Nankingu 33.874 mrtvecev. V plenu, ki 60 ga dobili Jajx>noi. je hilo j^e? drugega 108 velikih topov. 19 poljskih in gorskih topov, 79 metalcev min, 37 protiletalskih topov, 411 težkih in 956 lahkih strojnic, več tisoč j>ušk in 10 tankov. Japonski odgovor na angleški protest Tokio. 28. dec. br. Doroldne je zunanji minister Hirota izročil angleškemu poslaniku v Tokiju odgovor jajx>nske vlade na protestno noto angleške vlada zaradi obstreljevanja angleške topničarke »Lady Byrd« na Jangceju pri Nankingu. Jajx»nska vlada obžaluje incident, vendar pa izjavlja, da japonskih vojaških oblasti ne zadene nobena krivda in zaradi tega tudi vlada odklania odgovornost za posledice. Onega dne je bila na Jangceju gosta megla Angleške vojne ladje so incident same zakrivile, ker so kljub prejšnjemu svarilu japonskih vojaških poveljstev prišle v vojno jrodročje. Zaradi megle jih japonske baterije niso mogle razločevati in so jih smatrale za sovražne kitajske ladie. zaradi česar so i,;h začele obstreljevati. Čim so ugotovili, da gre za angleške vojne ladje, je bilo obstrePevanje takoj ustavljeno. Po mnenju jaTionske vlade ja zato por>olnoma iasno, da incidenta jajnonske vojaške oblasti niso zakrivile nalašč ali zlonamerno. Ob koncu izraža iajx)nska vlada uranje. da ta neljubi incident ne bo imeJ škodljivih jiosledic v medsebojnih odnošaiih Japonska ie pripravljena plačati primerno odškodnino. Nevtralni krogi poudarjajo, da je japonska nota sestavljena v enakem spravljivem tonu. kakor je bil odgovor na ameriške proteste zaradi inotopitve topničarke >Panay«, ni pa pričakovati, da bo njena vsebina objavljena v Tokiju, ker hi vsekakor demora-lizirala japonsko javnost. Tudi o ukrepih proti odgovornim japonskim oficirjem, bržkone širši sloji ne bodo ničesar izvedeli. Japonski vladni krogi so mnenja, da ho Anglija Japonski odgovor sprejelo na z.nanie in 6e z njun 7^dovo'iila London, 28. dec. w. Danes je prispel v London japonski odgovor na mgleški protest zaradi obstre\ievania angleških vojnih ladij na Tanarceiu Kakor računajo se bo angleška vlada s tem odgovorom zadovoljil. kakor so se v sličnem primeru Ze-dinjene drža>ve. Sprejela bo japonsko opravičilo in ponudbe za odškodnino, obenem pa poudarila, da je treba nove incidente za vsako ceno preprečiti. Nov poveljnik angleškega brodovja na Kitajskem Londcn, 28. dec. AA. Podadmiral sir Per-cv Noble, četrti lovd admiral i tete, je imenovan za poveljnika britanske mornarice v kita:skih vodah namesto admirala Charle-sa Lit tla. Zaradi slabega zdravja admirala sira Littla je prevzel začasno poveljstvo nad britanskim brodovjem na Kitajskem podaimiral Crabl»e. Filmi s topničarke „Panay" v Washingtonu Washington, 28 dec. d. Filmi, ki so bili posneti v Nankingu o incidentu s topničarke »Panay«, so pnspeii včeraj z letalom v San Francisco. Filme je spremljalo 6 ameriških tajnih policistov. V pr.stanišču so jih takoj naložili na oklopni avtomobil ter odpeljali na letališče, odkoder so jih odposlali z drugim letalom v \Vashington, kjer bodo prvič predvajani predsedniku Roosevel-tu v Beli hiši. Za sedaj šc ni gotovo, ali bo vlada dovolila javno predvajanje teh filmov m tako ojačila protijaponsko razpoloženje ameriške javnosti. Ford za japonsko vojno posojilo Tokio, 28. dec. o. Japonski tisk opozarja, da so Fordova podjetja prevzela za milijon jenov japonskih vojnih obveznic. Listi pravijo, da je to najboljši dokaz, da ameriški gospodarski krogi še vedno cenijo sodelovanje z Japonsko in da so prepričani, da se bo sedanja vojna na Kitajskem končala z japonsko zmago, kar bo njim navsezadnje zgolj v korist. Ravnatelj Fordove podružnice, ki je po poreklu Američan, je izjavil uredništvu lista »Niši Niši«, da je podpisal posojilo zaradi dobičkov, ki jih je družba imela v dolgih letih, odkar deluje na Japonskem, podpis posojila pa nima nikakšnega političnega značaja. Ameriški prostovoljci v kitajski vojski Šanghaj, 28. decembra. AA. Po pisanju kitajskih listov je v Hankov prispela večja .skupina ameriških prostovoljcev, v kateri je med drugimi 10 majorjev, ki so se udeležili svetovne vojne, in 90 pilotov. Egiptska kriza Kairo, 28. dec. w. Danes je bil med Na-has-pašo in Hali-maher-ražo sestanek, na katerem je imel ministrski predsednik priliko pojasniti stališče vlade nasproti kraljevemu dvoru. Vlada hoče doseči ustrezajoče tolmačenja ustave glede odnošajev med kraljem in vlado. Če bo to uspelo, bodo z lahkoto rešeni tudi ostali vzroki trenutne krize. Naknadni krediti v Franciji Pariz, 28. dec. w. Francoska zbornica je danes s 470 proti 200 glasovom sprejela dodatne kredita za mesec december 1937. Med njimi je tudi j>ostavka 63 milijonov frankov, ki jih je francoska vlada izdala za vzdrževanje španskih beguncev. Beck v Gdanskn Gdansk 28. dec. AA. Pol.iski zunanji mi. nister Bpck je prispel v Gdansk, kjer je gost poljskega generalnega komisarja Ho-dačke?a. Uradno poročijo pravi, - a je prišel po zisjbnih poslih. K kor znano, je bil Burc.khardt zastopnik DN. preodeliti predsedniku min. sveta in titular-nemu profesorju bratislavskega vseučilišča dr. Milanu Hodži naslov doktorja prava honoris causa za velike zasluge, ki si jih je pridobil s svojim političnim in gc-spodarskim cie'om za državo. Nova trgovinska pogodba med Avstrijo in Bolgarsko Sofija, 28. dec. AA. Pr dsednika bo^ars^e in avstriske delegacije sta pod n'sala novo trgovinsko pogodbo, ki stopi v veljavo 1. januarja. Madžarska volilna reforma Zakonski predlog bo 30. t. m* predložen parlamentu Grof Betblen za omejitev volilne pravice Budimpešta, 27. dec. d. Pozornost političnih krogov ee osredotočuje predvsem na vprašanje volilne reforme. Cepiev bo preL log zakona o volilni reformi že 30. t. m. predložen parlamentu, se ie vedno pogajajo o možnih izpresti čim bolj izločile, bo opuščeno načelo absolutne večine v posameznih volilnih okrajih ter bo uveljavljeno načelo relativne večine, vendar pa mora zibrati kandidat, ki hoče zmagati, najmanj 40 odstotkov vseh glasov. Pozornost je zbudil v politični javnosti članek grofa Betlehena. ki se je v listu »Pesti Naplo« izrekel za močno omejitev volilne pravice. Grof Bethlen izjavlja, da je demokracijo v srednji Evropi uničila uvedba splošne in enake volilne pravice in da Madžarska ne more biti no^era iz ema. Kulturno mnogo bolj razvite in bogatejše drža. ve kakor Madžarska, na pr. Nemčija In Italija, so mogle odstraniti posledice radikalne volilne pravice samo z ukinitvijo demokracije in uvedbo enostrankarskega sistema. Madžari eo tipično proletanski narod ter tvo„ rijo poljedelci in delavci 60 do 70 odstotkov vsega prebivalstva. Ce bi ti elementi prišla na vlado, bi takoj zahtevali agrarno reformo brez odškodnine. Njihov drugi cilj bi bil uničiti v znaku antisemitizma vse, na čemer temelji kapitalistični meščanski sistem, osno van na zasebni lastnini. S teima primitivnima gesloma, ki se jima je v zadnjih letih pripravljala po načrt>u pot med madžarsko prebivalstvo, bi se politično življenje v znamenju splošne, enake in tajne volilne pravice spravilo v nered. Gesli »Brezplačna zemlja za vsakosrar« im »Proč z Židi« bi mogli čudovito vplivati in če bi množi .-a absolutno zavladala v ma'"" ekem javnem življenju, bi to pomeni' gromno nevarnost. G of Bethlen ni proti temu. da bi bilo 30 do 40 odstotkov volilcev iz vrst prole. tarcev, vendar pa se je beti, da bi priznanje večjega o totka do ved'o madžarsko javno življenje o katastrofalnih zapletljajev. Ze-željeni cilj se mora doseči bodisi e primernim pluralnim volilnim sistemom; bodisi z inteligenčnim nenzusom ali pa z uvedbo individualne volilne pravice. Stavkovni val ogroža Chautempsa Iz Pariza se stavka širi tudi na pokrajino — Napadi na Chautempsa v parlamentu Pariz, 28. dec. o. Kljub prizadevanju ministrskega predsednika Chautempsa, da bi uspešno posredoval v najnovejših delovnih sporih med posameznimi kategorijami delavcev izi nameščencev ter njihovimi delodajalci, se stavkovni pokret nadaljuje ta celo širi. Stavka prevozniških uslužbencev je povzročila v Parizu že prav resen položaj. Nameščenci podjetij življenjskih potrebščin zavlačujejo sedaj pogajanja in so zasedli vsa skladišča živil. V senatu so zaradi tega snoči napadli Chautempsa, češ da je svoj čas izjavil, da smatra zasedbo tovam ta skladišč za ilegalno sredstvo v mezdnih in delovnih sporih in da je obljubil, da kaj takega v bo- doče ne bo več dovolil, sedaj pa vendarle mirno gleda to početje. Notranji minister Dormoy je Imel snoči daljši posvet s pariškim policijskim prefektom. Vse kaže, da vlada dejansko ne bo dopustila, da bi delavstvo še nadalje ostalo po skladiščih in tovarnah ter da bo pozvala delavske sindikate, naj se sporazumejo z zastopniki delodajalcev, ker bi drugače s silo napravila red. Spričo tega sodijo politični krogi, da se je notranjepolitični položaj v Franciji znova zelo poostril. Med tem prihajajo z dežele vesti o novih stavkah. Tako so v Toulousu pričeli stavkati nameščenci velikih bazarjev. Uveljavljenje nove Irske ustave Dublin, 28. dec. AA. Jutri stopi v veljavo nova irska ustava. Od jutri se bo Irska uradno imenovala »Ireland«, dosedanje ime »Svobodna država Irska« se ne bo več rabilo. Vsi listi poudarjajo pomen nove ustave ta naglašajo, da se s tem še bolj poudarja neodvisnost Irske. Uveljavljenje nove ustave bodo proslavili najsvečaneje ★ Z uveljavljenjem nove ustave postane dosedanja svobodna država Irska republika »Eire« (Irska), ki jo nova ustava označuje kot »suvereno, neodvisno in demokratično« državo. Nova irska ustava je bila izglasovana pri volitvah dne 1. julija, ki so bile obenem parlamentarne volitve. Pri teh volitvah je bila ustava sprejeta z razmeroma majhno večino, De Valera pa je pn teh volitvah izgubil absolutno večino mandatov v parlamentu in ima sedaj prav toliko mandatov kakor ostale opozicijske stranke. Z novo ustavo preneha biti dosedanja svobodna država Irska »enakovreden samostojen domimon v skupnosti narodov britskega imperija« ter postaja neodvisna. Ta neodvisnost se po novi ustavi de jure nanaša na vso Irsko, na irske otoke in irska vodov- ja, torej tudi na angleško pokrajino Ulster, de facto pa se more izvajati samo na dosedanjem teritoriju svobodne države Irske. Nova ustava ne pozna nobenega zastopnika angleške krone in nobene prisege tej kroni, galsiki jezik dobi prvo mesto pred angleškim rimsko-katoliška cerkev pa privilegiran položaj. Novo državo Eire v Londonu na papirju še niso priznali, čeprav ni računati s tem, da bi zaradi tega izzvali ustavni konflikt. Ali bo popolna osamosvojitev Irske koristila irskemu narodu in gospodarstvu, je seveda še veliko vprašanje. Dosedanji boji med Anglijo in Irsko so prinesli Irski veliko škodo, kajti angleška vlada je na irske ukrepe odgovorila z uvedbo carine na uvoz irskega blaga, nakar je Irska uvedla carine na uvoz blaga iz Anglije. Ker je Irska od nekdaj izvažala v Anglijo pretežni del svojih agrarnih proizvodov, je razumljivo, da je prenos politične borbe na carinsko odnosno gospodarsko področje b"ez primere bolj zadel Irsko kakor pa Anglijo. Kako se bo razmerje razvijalo po uveljavlje-nju nove ustave, nam bo pokazala bližnja bodočnost. Boji z uporniki v Palestini Jeruzalem, 28. dec. AA. Po izpovedbah beguncev iz severnih krajev, ki prihajajo v čimdalje večjem številu v Acie, so teroristi razdejali vasi Arabiam in Axainiah. Boji proti teroristom se nadaljujejo. V pokraj ni Tul-hareni eo letala razgnala dve oboroženi tolpi teroristov. Po poročilih iz Tiberije so včeraj prepeljali več vojaštva v Tiberijo id oŠ fed, da nastopi proti arabskim upornikom. Program te vojaške akcije ie preračunan na pet dni, zdi s& pa. da ti vojaški oddelki ne -o o več trčili na upirnike. ker jih je nekaj zbežalo v Sirijo, drugi eo pa uničili svoje orožje in se preoblekli v eiviliste. Kairo, 28. dec. w. Na sirsko-palestinski meji so pripravljeni francoski vojaški oddelki, da ovirajo beg arabskih nacionalistov v Sirijo. Obenemz vojaškimi operacijami so okoli Galileje izvedli po vseh vaseh sistematične hišne preiskave zaradi skritega orožja med nacionalisti. V zadnjih dneh je bilo baje ubitih okoli 50 Arabcev. Tunel pod Rokavskim Pariz, 28. dec. d. s>In trans igeant« izraža upanje, da bodo prihodnje leto pričeli graditi tunel pod Rokavskim prelivom. List se bavi z načrtom inž. Basdevanta, ki je prejel na svetovni razstavi velika odlikovanja. Po tem načrtu bi znašali stroški za tunel poldrugo milijardo frankov, za vzdrževanje pa 10 milijonov na leto. List je mnenja, da bi se ti izdatki kmalu amortizirali ker'se more računati povprečno s 4 milijoni potnikov na leto, ki bi plačali za prevoz skozi tunel po 50 frankov. Angleška admiraliteta se več ne upira, zaradi česar bi se gradba tunela lahko pričela, ker so odpadle politične ovire. Izpremembe v ruskem komisariatu za promet MosKva, 28. dec. d. Osrednji izvršni odbor Sovjetske unije je imenoval Toropča-nova za prvega namestnika ljudskega komisarja za promet, Kuharkta ta Kartenov pa sta bila imenovana za nadaljnja namestnika ljudskega komisarja za promet. Rusija in DN London, 28. dec- d. Angleški listi so ponatisnili uvodnik moskovske »Pravde«, ki poudarja brezpogojno podpiranje Društva narodov kot organizacije, ki predstavlja aktivno postavko proti vsem napadalnim namenom. List poudarja nadalje, da je umik Nemčije, Italije in Japonske le ojačil Društvo narodov ta da bi bil izstop drugih aržav, ki so z omenjenimi tremi velesilami v tesnejših stikih, z vseh vidikov le dobrodošel. Ob kancu napada moskovski list Anglijo zaradi njene dozdevne politike proti kolektivni varnosti. čsl.-nemška pogajanja za tiskovno premirje Beriin, 28. dee. d. V Berlinu se vrše in. formativni razgovori med zastopniki Nemčije in Češkoslovaške., ki imajo namen doseči tiskovno premirje po zgledu avstrijsko-neuiškega dogovora. Nemci žele, da bi v Češkoslovaški prepovedali 60c alno_demo-krateko glasilo »Der Neue Vorwarts« in glasilo narodno-i-ooialistioi« opozicije »Sozial-revolution«, ki ga izdaja dr. Otto Strafcer. Nadalje zahtevajo Nemci tudi ustavitev »Praeer Mittaga« in »Montaga«. Nasprotno zahteva češkoslovaški poslanik Maetny, da se mora prenehati gonja proti Češkoslovaški po nemškem radiu. Bolgarski sprejem v Beogradu Beograd. 28. deeetMbra. AA. Bolgarski poslanik na našem dvoru Ivan Popov je priredil včeraj dopoldne v prostorih Kluba prijateljev Francija sprejem v čast bolgarskih karikaturistov, ki so v nedeljo 26. t. m. otvorili v umetniškem paviljonu Cvijete 7m-zorič svojo razstavo. Čajanke se je udeležilo veliko število uglednih gostov iz vseh beograjskih krogov, zlasti pa književnikov in umetnikov. Navzoči so bili nadalje zastopniki jugoslovensko-bolga:ske 1 i&e, Cvi. jete Zuzorič. Kola srlskih sester, Udruženja akademsko nafcbrajnih žensk, narodnega gledališča itd. Prisotni eo bili tudi mnogi novinarji. Sprejem je potekel v najlepšem razpoloženju. Iz policijske službe Beograd. 27 dec. p. Upokojen .je višji nadzornik policijskih agentov pri predetoj-ništvu meBtne policije v Mariboru Anton Pavletič. Beležke Framasonl v Ljubljani Ko je pred kakimi štirinajstimi dnevi zagrebška klerikalna »Hrvatska straža« Eresenetila javnost s trditvijo, da se je v jubljani osnovala framasonska loža, smo naprosili njo in njenega ljubljanskega pobratim* »Slovenca«, naj vendar povesita o tej stvari kaj več zanimivega. »Slovenec« se ni zganil, a tudi zagrebški list se je samo na pol odzval naši prošnji. V zadnji številki namreč zatrjuje, da se je pretvoril dosedanji framasonski venček »Valentin Vodnik« v samostojno ložo, in obeta, da bo objavil še podrobnejše informacije. To pa ne zato, da bi poučil nas, temveč »zavoljo ljube resnice, ki je ni mogoče prikriti.« Nam do danes o kakem framasonskem venčku v Ljubljani ni bilo nič znanega in zato tudi ne o njegovi pretvoritvi v samostojno ložo. Vemo samo, da imajo pri »Slovencu« shranjene one hude masonske klešče za rezanje vratnih žil neposlušnim in izdajalskim masonom. Vemo tudi, da so nekateri gospodje, o katerih se govori, da so framasoni, pri »Slovencu« mnogo bolj v milosti, kakor pa mi nesrečni jutrovci. Stvar pa nas res zanima in z nami vred gotovo tudi dobršen del naše javnosti. Zato ponavljamo svojo prošnjo zagrebškemu in ljubljanskemu »katoliškemu« dnevniku, naj povesta o ljubljanskih framasonih in njihovi novi loži kaj več. Vse, kar bosta napisala, bomo lojalno sporočili tudi našim čitateljem. Konferenca JNS za Beograd Za nedeljo, 2. januarja, je sklicana v dvorano Delavske zbornice v Beogradu konferenca delegatov vseh krajevnih organizacij JNS iz Beograda, Zemuna in Pan-čeva. Na konferenci bosta poročala o političnem položaju strankin predsednik Peter 2ivkovič in podpredsednik Jovan Ba-njanin. Za sestanek vlada zaradi tega v beograjskih političnih krogih že sedaj zelo veliko zanimanje. Bauerjeva ulica v Zagrebu Zagrebški mestni svet je na svoji zadnji seji pred prazniki počastil tudi spomin umrlega nadškofa dr. Antona Bauerja. Svoj spominski govor je župan dr Peičid zaključil s predlogam, naj se preimenuje dosedanja splošno znana Klavniška ulica v' Ulico dr. Antona Bauerja. Predlog je bil seveda soglasno sprejet. Da so spominu pokojnega nadškofa posvetili ravno to ulico, ni razlog samo v tem, da je to ena onih redkih ulic v centru Zagreba, ki je še ohranila svoje nekdanje ime, temveč predvsem v okoliščini, da stoji ob tej ulici vrsta velikih stanovanjskih hiš. ki jih je bil zgradil pokojni nadškof v času, ko je vladala v Zagrebu največja stanovanjska kriza. Kompleks teh palač je med Zagrebčani znan pod imenom »Vatikan«. JBZ ter Bosna in Srbija V Prnjavoru v Bosni je govoril na konferenci JRZ direktor glavnega organa stranke, »Samouprave«, g. Stjepo Kobasica. V popolnem skladu z uvodniki »Samouprave« je pozival ob vstopu v novo leto vse iskrene jugoslovenske nacionaliste v vrste JRZ, »kjer se zbirajo čuvarji reda in narodnega edinstva.« Dejal je, da je slabost združene opozicije privedla do sramotne kapitulacije 8. oktobra, ko je bil podpisan zagrebški sporazum. »Naš narod pa se ne mara deliti in si ne želi federacije, temveč samo močno in složno Jugoslavijo, veliko in nedeljivo. Vprašanje naše Bosne je izven vsake razprave. Za njo se je Srbija vojskovala in z njo je za večno združena. Ni na svetu sile, ki bi mogla oddeliti Bosno od Srbije. Vprašanje zedinjenja je bilo rešeno 1. 1918 in ga danes nima nihče več pravice še enkrat postavljati.« Tožbe mačkovskih glasil V hrvatskih listih, ki se priznavajo k politiki dr. Mačka, se bolj in bolj pogosto javljajo pritožbe in kritike o razmerah v mačkovskem taboru. Tednik »Seljačka svi-)est« se v božični številki pritožuje, da v Slavoniji »radičevce vedno bolj izpodrivajo v najrazličnejših političnih in prosvetnih organizacijah frankovci. Ljudstvo je vedno manj poučeno o pravih mislih in načrtih pokojnega vodittlia Stjepana Ra-diča. Pač pa prirejajo z njim parade in plesne večeie « Revija »Omtadina« hudo kritizira frazo o edino zveličavnem »kmečkem narodu«. Po njenem mnenju je docela neznanstven oni nauk, ki trdi, da so kmetje sami za sebe že narod. Ta trditev pomenja zanašanje razredne borbe med hrvatsko ljudstvo in rušenje enotnih vrst hrvatskega narodnega pokreta. Pridiganje takih idej ne škoduje le narodu kot celoti, temveč tudi kmetom samim. Doktrina o kmečkem narodu je vsesikozi razredna in zato protihrvatska. Palestinski odmevi v Bosni V Sarajevu izhaja kot glavni muslimanski organ JRZ teonik »Pravda«, ki se je spustil v hudo polemiko z glasilom sarajevskih Židov »Jevrejskim glasom«. Povod prepiru so palestinski dogodki. »Pravda« je namreč napisala nekaj vrstic o spominski svečanosti, ki so jo priredili sarajevski muslimani v sloviti Begovi džamiji za pokoj duše nedavno obešenega arabskega šejka Ferhana v Jeruzalemu. »Jevrejski glas« je napisal nato cel uvodnik o palestinskih dogodkih ta napadel jugoslovenske muslimane, da simpatizirajo s palestinskimi arabskimi puntarii. »Pravda« ni ostala dolžna odgovora ta je med drugim napisala: »Jugoslovenski muslimani smo dosedaj molče spremljali dogodke v Palestini, čeprav so bile vse naše simpatije na strani junaških palestinskih Arabcev, ki samo branijo svojo zemljo ta svojo svobodo. Mi vemo, da gospodje okoli »Jevrejskega glasu« nikoli niso ta tudi nikoli ne bodo razumeli muslimanov. Smešni pa so upi židovskega glasila, da niso simpatije vseh muslimanov na strani palestinskih Arabcev. Jugoslovenski muslimani niso v nobenem vprašanju tako enodušni, kakor o vprašanju simpatij do junaških Arabcev v Palestini. Mi pri tem tudi dobro vemo, kako mislijo sarajevski žldje. in se zato ne čudimo, da so zbrali z javno zbirko za svoje rojake v Palestini samo v Sarajevu nad poldrugi milijon dinarjev. Toda anabski i narod se upira z elementarno močjo, ki je i »Hrvatska straža« v hudih Škripcih Na veliko veselje Zagrebčanov m polemika med glasilom hrvatske katoliške akcije »Hrvatsko stražo« ta vodilnim listom dr. Mačkove politike »Hrvatskim dnevnikom« žolčno nadaljuje. Za praznike se je »Hrvatska straža« obširno razpisala in posvetila sporu z dr. Mačkovim organom kar dve strani. V stvari pa pomenja to njeno dolgo pisanje strateški umik. Glavna vsebina izvajanj je: Kar se tiče odnošajev hrvatskega metropolita do »Hrvatske straže«, se ti ravnajo po splošnih kanonskih in dogmatskih načelih, ki veljajo za vsak priznani katoliški list. Ordinarij nima samo pravice, temveč naravnost dolžnost budno spremljati pisanje vsakega glasila, namenjenega katoliškemu ljudstvu. To funkcijo vrši hrvatski metropolit tudi nad »Hrvatsko stražo«, za katere pisanje ta urejevanje pa odgovarjajo samo njeno uredništvo, lastniki ta zadružniki.« »Hrvatski dnevnik« ugotavlja sedaj na podlagi tega razlaganja, da si »Hrvatska straža« povsem neopravičeno prilašča naslov nekakega »katoliškega dnevnika«. Po taki razlagi je tudi »Hrvatski dnevnik«, ki je prav tako namenjen katoliškemu hrvatskemu narodu ln nikoli ničesar ne piše proti cerkvi ln veri, prav v taki meri »1» toliški dnevnik« kakor »Hrvatska straža«. »Ce je temu tako«, pravi dalje »Dnevnik«, potem naj se »Hrvatska straža« ne izprsu-je kot edini hrvatski katoliški dnevnik in naj se ne poslužuje pri svojem razširjanju takih sredstev, ki jih more dati cerkev samo listom, za katere tudi v celoti odgovarja. »Hrvatska straža« pa se tudi nima pravico primerjati z drugimi listi, če odgovarjajo za njeno pisanje samo njeni lastniki ta uredniki. Najmanj pa se sme meriti s »Hrvatskim dnevnikom« katerega smer pisanja odreja samo ln izključno predsednik dr. Maček.« Končno pribija dr. Mačkov organ, da je rezultat razprave med njim ta »Hrvatsko stražo« priznanje slednje, da za njeno pisanje ne odgovarjajo niti cerkev, niti nadškof dr. Stepinac, niti katoliška akcija, temveč samo njeni uredniki. »Hrvatski dnevnik« meni, da je to tem bolj razveseljivo, ker ne more nihče oporekati, da piše »Hrv. stražo« proti hrvatskim interesom, pa bi bilo mučno, ako bi za tako pisanje nosili odgovornost cerkveni predstavniki ... Habsburška posestva in avstrijski kmetje V božični Številki uradne »Wiener Zel-tung« objavlja avstrijska vlada točne podatke o veleposestvih, ki se na osnovi nedavno uveljavljenega posebnega zakona sedaj vračajo Habsburžanom v privatno lastnino. Veleposestva merijo skupaj 26.500 ha in so vredna nad 50 milijonov šilingov ali v našem denarju blizu 500 milijonov dinarjev. Največje med njimi je veleposestvo Mattinghofen. ki samo meri nad 10 000 ha. Vse to ogromno premoženje bo sedaj vrnjeno Habsburžanom, ki bodo lahko po svoji volji razpolagali z njim. Ironija usode je hotela, da je v istem času, ko se ta veleposestva izročajo že itak premožni habsburški rodbini, avstrijski poslanec Tesar objavil v eni izmed sedanjih avstrijskih zakonodajnih zbornic pretresljive podatke o bedi avstrijskih kmetov v hri- bovitih pokrajinah. Po njegovih podatkih se mesec za mesecem proda na prisilnih javnih dražbah več sto hribovskih kmečkih posestev in to daleč pod njihovo vrednostjo. Ker tudi ostali kmetje nimajo denarja, nakupujejo ta kmečka posestva po večini veleposestniki. Prejšnji samostojni kmetje morajo s trebuhom za kruhom v industrijske kraje, kjer pa tudi ne dobe zaposlitve, temveč jih čaka le nova beda. Kako strogo m brezobzirno nastopajo pri prisilnih prodajah, je poslanec pokazal na primeru, ko je bilo prodano posestvo neki kmetici, materi 26 otrok. Poslanec je zato zahteval, naj vlada na kakršenkoli način, toda učinkovito, zaščiti avstrijskega kmeta pred propastjo in pred popolno proletaii-zacijo. Nj. Vel. kraljica za proti tuberkulozno akcijo Beograd, 28. decembra. A A. Danes ob 12. je Nj. Vel. kraljica Marija sprejela predsedstvo Jugoslovenske protituberkulozne lige z generalom Žarkom Ruvidičem na čelu. Pri tej priložnosti je Nj. Vel. kraljica Marija blagovolila otveriii prodajo liginih božičnih znamkic, ki jih prodajajo v korist za tuberkulozo bolnih otrok. Sarajevski podban upokojen Beograd, 28. dec. d. Upokojen Je bil pomočnik bana drinske banovine Dušan Raškovič. Odpust iz Centralnega presbiroja Beograd, 28. decembra. AA. Z ute&zom kraljevih namestnikov je na predlog predsednika ministrskega sveta odpuščen iz državne službe Milorad Radovanovič, referent 4. skupine v Centralnem presbiroju. Sestanek arhierejskega sabora ruske cerkve Beograd, 27. dec. d. Ruska pravoslavna cerkev, ki deluje že 17 let v tujini in ima svoj sedež v Sremskih Kerlovcili. bo imela ob konou meseca važna posvetovanja. Jutri se bo v Beogradu sestal n~en arhierejski ea-bor. Njegovi člani so že zibrani v Beogiadu, tako arhiepiskopi Ln ep skopi z Aljaske, iz Severne Amerike, Avstrije in naše države. Jutri prispejo še nekateri člani arhierejskega sabora, kakor metropolit iz Šanghaja in ruski episkop iz Mandžurije. nihče ne bo mogel več zajeziti. Ponovila se bo zgodba z Grki, ki so se prav tako hoteli s silo naseliti na živem telesu turškega naroda.« Bolgarski premog za naše železnice Beograjsko »Vreme« poroča, da je naša železniška uprava naročila 1500 vagonov premoga iz znanega bolgarskega rudnika Pernika. Premog bo veljal 3 milijone levov, ki se bodo plačali po kliringu in bo s tem poravnan naš višek v klirinškem obračunu z Bolgarijo. »Vreme« pristavlja, da se merodajni či-nitelji železniške uprave bavijo z mislijo, naj bi se naročilo še 3000 vagonov, ker je potreba državnih železnic po premogu zelo velika, domači rudniki pa so polno zaposleni z dobavami za privatne potrebe. Svojevrstno društvo V ponedeljek je bilo v Beogradu osnovano »Vegetarijansko etično društvo«. Za predsednika je bil izvoljen srednješolski profesor Božidar Zečevič, med člani pa so po zatrjevanju beograjskih listov sami intelektualci. Društvo si je postavilo za nalogo širiti vegetarianstvo, torej uživanje izključno brezmesne hrane, ne le kot zdravstveni, marveč predvsem kot etični pokret. Po mnenju ustanoviteljev novega društva je uživanje mesa v prvi vrsti krivo današnje moralne in materialne krize. Ako bi svet nehal uživati meso in mesne jedi, bi bilo med ljudmi mnogo manj zla in zlasti mnogo manj koristoljubja. Ali bodo vneti beograjski vegetarianci dobili za svoje nauke kaj dosti učencev, se bo moralo šele pokazati. Bolgarija dobi nov tiskovni zakon Sofijski listi poročajo, da je vlada že pripravila tekst novega tiskovnega zakona, ki bo uveljavljen v prvih tednih prihodnjega leta. Ob prevratu v maju 1934 je bil dosedanji tiskovni zakon razveljavljen in na mesto njega uveljavljena začasna tiskovna uredba, ki velja še danes. Sedaj naj uredbo zamenja zopet nov zakon, ki pa bo izdan tudi v obliki uredbe z zakonodajno močjo. Kakšne bodo nove tiskovne založbe, še ni znano, iz izjave ministra pravde, di^ bodo objavljene Ln uveljavljene še pred parlamentarnimi volitvami pa sklepajo, da bo Bolgarija dobila nn\o tiskovno pravo najkasneje do srede februarja. Ukraden otrok v ScSiJi Sofija, 28. dec. r. Precejšnje razburjenje v sofijski javnosti je vzbudila vest o razbojništvu po vzoru ameriških gangster-jev. Ko sta se v nedeljo okrog 11. zvečer bogati sofijski trgovec Tabah in njegova žena vrnila z nekega obiska domov, sta šla najprej pogledat v spalnico. Tam bi morali biti sobarica in Tabahova triletna hčerka. Ne te ne one pa vznemirjena star-ša nista našla v spalnici in tudi ne v osta-lem stanovanju. Preiskali so vso hišo, končno pa se zatekli na policijo. Pojavi! se je takoj sum, da so dete odvedli neznani zločinci, da bi potem od bogatih staršev izsilili veliko odkupnino. Policija je zato mobilizirala ves svoj aparat in tudi vso žandarmerijo. Poizvedovanje je ostalo do ponedeljka večer brezuspešno. Šele ko so ponedeljski večerni listi o zadevi obširneje poročali in vzbudili večje zanimanje javnosti, se je prijavil neki šofer. Izpovedal je na policiji, da sta v nedeljo okrog polnoči nalela njegov avto neki moški in neka ženska, ki sta imela s seboj maihnega otroka. Na osnovi šoferjevih podatkov Je policija natančno preiskala hiše v ulici, v katero je v prejšnji noči vozil svoje goste. Res so tam našli v neki hiši otroka, ki se mu ni bilo še ničesar zgodilo, o sobarici oa ni bilo več sledu. Tudi pravi krivci so pravv časno pobegnili, tako da policija zadeve še nI mogla do kraia razčistiti in dastl ne dognati, ali je bila sobarica z razboinlkl dogovorjena ali pa so ^o le strahovali, da jim je z otrokom sledila. Premestitve v upravni službi Beograd. 28. dec. p. Premeščeni so: sre-ski jx>dnačelnik Anton Svetina iz Calja za politično-upravnega tajnika v 5. pol. skupini pri ban-ki upravi v Ljubljani; sreski podna-čelnik Urož fcina iz Ogulina za sreskega podnačelnika v Celju; politično-upravni tajnik pri banski upravi Dominik Dereani i» Ljubljane za sreskega podnačelnika v Ogu-li:nu; komkriva vso evropsko celino ter ie povsod na kopnem temr>eratura pod 0 C. Najnižjo toploto ima Rusija (—32 stopenj). Prevladovala bo oblačnost v vsej Evropi, nekoliko ia~no bo le v Karpatih in jugozahodni Evropi. Sneži le ponekod, na Sredozemskem morju pa dežuje. Jugoslavija: Oblačno, le v gornjem primorju je nekoliko jasno. Sneži v drinski. morav-skj in vardarski banovini, v Boki Kotorski r>a dežuje. Huda burja na vs?m primorju. Toplota ie nekoliko padla na skrajnem severozahodu. drugod se ie nekoliko dvignila. Najnižja Mrzle Vodice —13. najvišja Her-cepnovi 7 C. Zenuinska vremenska napoved: Oblačno vreme s 6.negom v vseh predelih, razen v južnem primorju, kjer bo deževalo in se bo toplota dvignila. Nekoliko jasno integns biti na severu in vzhodu. Slaba kosava v Po-dunavju. Zagrebška: Oblačno, vetrovno in mrzlo vreme. Dunajska: Najprej še hud mraz v jasnih krajih. po!em na bo v enem ali dveh dnevih mraz popustil zaradi vdora sevjrneea in za-padne^a morskega zraka Verjetno ie. da se bo pred tem pooblačilo ali celo snežilo.