PRILOGA ŠT. 6 IV. LETNIK JUNIJ 1978
SKUPNOST
Qtos$6cr SZcUC (ffuJ&tjcUAG. tvvoste-tttjffift
DELEGATSKA
TRIBUNA
r
v
POROČILO O IZVAJANJU DRUŽBENEGA NAČRTA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE1976 -1980 V PRVEM POLLETJU 1978
UVOD
Izvršni svet na podlagi 45. člena statuta občine Ljubljana Mo-stc-Polje daje v obravnavo oceno izvajanja družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje 1976-1980 v prvem polletju 1978.
V oceni je izpostavljeno le izvajanje temeljnih nalog s predlogi ukrepov na področjih, kjer ugotavljamo, da družbeno ekonomski razvoj ne poteka po sprejetem programu.
Da bi delegate skupščine občine, družbenopolitične organizacije in vse nosilce planiranja seznanili z osnovnimi cilji razvoja, opredeljenimi v srednjeročnem planu občine 1976-1980 ter z njihovim izvajanjem v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja, je vsem posredovana brošura: ..Izvajanje družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje 1976-1980 v letih 1976 in 1977 ter smernice uresničevanja v letu 1978”.
I.	IZVAJANJE TEMELJNIH NALOG
Na podlagi ocen nosilcev planiranja za I. polletje 1978 in
tendenc razvoja v pretečenih dveh letih srednjeročnega obdobja
ugotavljamo:
1.	Da je bil dosežen napredek v uveljavljanju zakona o združenem delu. Vse delovne organizacije v občini so pričele z izdelavo ustrezne interne zakonodaje. Premiki so bili doseženi tudi v razvijanju samoupravne organiziranosti, ki se kaže v statusnih spremembah delovnih organizacij. Danes posluje na območju občine okoli 90 TOZD in OZD (pred leti okoli 40 delovnih organizacij). Niso pa še doseženi bistveni premiki v uvajanju dohodkovnih odnosov tako znotraj OZD kot med OZD v gospodarstvu in negospodarstvu. Uveljavljanje zakona o združenem delu je bilo izpostavljeno pri pregledu temeljnih dokumentov organizacij združenega dela s področja družbenih dejavnosti Komisija skupščine občine za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu in pregled samoupravnih splošnih aktov, ki je že pregledala temeljne dokumente vzgojnovar-stvenih zavodov, je ugotovila pomanjkljivosti in predlagala korekturo dokumentov ter sklenila pospešiti pregled in oceno temeljnih dokumentov osnovnih šol.
2.	Zakon o sistemu družbenega planiranja, ki določa, da morajo vsi nosilci planiranja sprejeti srednjeročne programe razvoja, sc ne izvaja zadovoljivo. Več kot polovica delovnih organizacij v občini nima izdelane srednjeročne programe razvoja, oziroma niso izdelani v skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja. Podobno stanje ugotavljamo tudi pri krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in ostalih nosilcih planiranja. Uspešnost izvajanja sistema samoupravnega planiranja je moč doseči le ob sočasnem nastajanju planov v vseh sredinah in na vseh ravneh — od OZD, TOZD, SIS, KS do družbenopolitičnih skupnosti. Stanje, kot ga ugotavljamo, pa povzroča nerealnost planiranja tako v materialni proizvodnji, kot na področju družbenih dejavnosti, ki se končno odraža tudi v planih družbenopolitičnih skupnosti. Tu se predvsem izražajo neusklajeni interesi nosilcev planiranja z materialno osnovo, ugotavljamo pa tudi, da so vzroki zakasnitve v izvajanju domala vseh investicij, predvsem v nedodelanih planih delovnih organizacij in ostalih nosilcev planiranja.
3.	Javna obravnava in sprejemanje samoupravnih sporazumov, ki so jih predlagale skupščine občin in mesta Ljubljane in družbenopolitična organizacije občin in mesta Ljubljane, nista bila zadovoljiva. Samoupravni sporazumi so bili dani v lavno obravnavo decembra 1977, stanje junija 1978 pa je nasledke:
Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za nadomestilo OP delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju L"
55	»
Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje LOJ' Ljubljani v obdobju 1978-1980	57,6	f1
Samoupravni sporazum o razporejanju, združevanju in usmerjanj11 sredstev za stanovanjsko graditev, dmžbeno pomoč, rekonstrukcij” in prenovo stanovanj 1978-1982	57,6	'c
Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranj* Kulturnega centra v Ljubljani	49,2	?
Samoupravni sporazum o načinu združevanja sredstev v obč®11 Ljubljana Moste-Polje za uresničitev načrta Poti spominov in varištva	65	,
Samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti za ražnji družbenega standarda v občini Ljubljana	Moste-Polje	78,2	‘
Prav tako ni zadovoljivo potekalo podpisovanje ostalih san”5® pravnih sporazumov, ki bi pospešeno reševali razvoj infra str®* ture širše družbene skupnosti (n. pr. Samoupravni sporazum, temeljih razvoja letališke mreže v SRS za obdobje 1976-1^ ali Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za vars<v zraka itd.)
4.	Ocenjujemo, da bo načrtovana gospodarska rast v globalv 1
prvo polovico srednjeročnega obdobja dosežena, vendar P izvajanje investicij, na katerih temelji pospešeni razvoj, n® P 4 teka po predvideni dinamiki. Za zadnji dve leti srednjeročne^ obdobja smo načrtovali za 2 odstotka višjo gospodarsko rast, jo bomo lahko dosegli le ob doslednem izvajanju vseh načrt vanih nalog.	uV
5.	Na področju INVESTICIJ je izvršni svet v preteklem obdwj. že predlagal nekatere ukrepe predvsem na področju indusjjj skih con, urbanizma, gradnje maloprodajne trgovske mrež®1 Dana je bila tudi pobuda za poživitev Razvojno gospodar^, skupnosti Na tej osnovi je bil decembra lani ustanovljen
din arijski odbor pri RGS, ki ga sestavljajo predstavniki °%j nizacij združenega dela s področja občine ter predstav” Ljubljanske banke, Ljubljanskega urbanističnega zaV°jn SOSESKE, skupščine mesta, kmetijske zemljiške skupnost ^ izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-P0*)6'^ polletnem delovanju je koordinacijski odbor sprejel že n® pomembnih ukrepov glede smotrne izrabe zemljišča v ind skih conah (zlasti v MP-3 Železniški terminal, PLUTAL, tr (i bena cona itd.). V industrijskih conah, ki nastajajo -MP-3, se pojavlja vrsta odprtih vprašanj - od cestnega on” ja, ureditve jprometnega režima, reševanja zadev skupnega^, mena (zdravstvo, družbena prehrana itd.), pridobivanja n investitorjev, ki bodo zagotavljali dinamičen razvoj g°sP\jy stva tako v občini kot v Ljubljani in regiji. Glede na to, da n.0. občina razpolaga v ljubljanskem prostoru s skoraj polovico P^ stih površin v proizvodne namene (530 ha), bi bilo smotrn^), so te razvojne možnosti izrabljene z ustanovitvijo sp6^. ziranih industrijskih con, za kar pa je potrebna uskladite^, lišč in razvojnih programov najmanj na ravni mesta Ljubi)
Vse te naloge pa teriajo tako od Razvojno gospodarske # n osti in družbenopolitične skupnosti, kot tudi od vsC ^jjin vključujejo v gospodarski razvoj, pospešeno akcijo v *%|» kontinuiranega delovanja pri reševanju nadaljnjega f
gospodarstva. Zato je tudi izvršni svet predlagal, da se prl. ^ vojno gospodarski skupnosti ustanovi posebna s užba, K delovala kot njen strokovni organ.	, ,*.< 5
Na področju ZEMLJIŠKE POLITIKE je izvršni svet obč^ji letu 1978, odkar gaje skupščina občine Ljubljana Moste-' ^ pooblastila, da upravlja in razpolaga z nezazidanim stav
7.
8.
zemljiščem na območju občine, imenoval strokovni odbor za nakup in oddajo stavbnih zemljišč, ki obravnava ponudbe, tozadevno problematiko in predlaga izvršnemu svetu v sprejem sklepe. Izvršni svet je obravnaval problematiko nakupa in oddaje stavbnih zemljišč hkrati s programom dela za leto 1978 in prikazom bilančnega stanja finančnih sredstev, ki so na posebnem računu občine za nakup in oddajo stavbnih zemljišč. SOSESKI, podjetju za urejanje stavbnih zemljišč, je dano pooblastilo, da opravlja strokovne, tehnične in finančne posle, ki se nanašajo na nakup in oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanjskih sosesk, gradnjo industrijskih in komunalnih objektov. V pripravi je pogodba za opravljanje prej navedenih poslov, s katero bodo konkretno opredeljena opravila SOSESKE za občino na tem področju. Ponudb v prodajo nezazidanih stavbnih zemljišč v tem letu ni bilo. V treh primerih je bil izročen manjši del zemljišča družbene lastnine v uporabo zaradi zaokrožitve gradbenih parcel V prodajo preko javnega natečaja so oddane tri parcele za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v MS-6 Slape. V zvezi z izvajanjem zemljiške politike in preprečevanja nedovoljenih gradenj je izvršni svet zavzel stališče, da bi praviloma morali zemljišča, ponudena v prednostni nakup, odkupovati. Tako stališče je zavzela tudi Kmetijska zemljiška skupnost občine.
Razvojno gospodarska skupnost je sprejela samoupravni sporazum o zdmževanju sredstev (povratno) za realizacijo programa izgradnje infrastrukturnih objektov, ki služijo občanom neposredno za zadovoljevanje njihovih potreb. Za realizacijo sprejetega programa izgradnje trgovin na obrobnih območjih občine in za gradnjo tržnice v Mostah bo Razvojno gospodarska skupnost sofinancirala okoli 23 milijonov dinarjev.
Na področju URBANIZMA poteka izdelava podrobnega urbanističnega načrta za mestno območje občine po sprejetem terminskem planu. V zvezi s pripravo dokumentov po Odloku o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji je
dolgoročni dmžbeni plan občin in mesta, ki vključuje tudi dolgoročni prostorski plan
dolgoročni družbeni plan za območje medobčinskega sodelovanja in
urbanistični načrti ljubljanskih občin
Sprejet je samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti za razvoj družbenega standarda v občini. V teku je konstituiranje skupnosti. Samoupravni sporazum je sprejet za dobo petih let. J. tem obdobju se bo z združenimi sredstvi (okoli 50 milijonov din) zagotovila izgradnja kulturnega doma v Centru Most, dogradilo drsališče Zalog in opravila pripravljalna dela za pokritje bazena v Vevčah. Da bi omogočili gradnjo navedenih objektov P? Programu, bo skupnost še v letošnjem letu najela kredit pri ljubljanski komunalno stanovanjski banki v višini 32 milijonov dinarjev, za kar bo potrebna garancija skupščine občine.
^ Izvršni svet in skupščina občine si prizadevata in v Ljubljani že Ppteka široka akcija za to, da se gradnja stanovanjske soseske Mks 4,5 Fužine vključi v dmžbeni plan razvoja Ljubljane za updobje 1976-1980. Sklep, da se uvede postopek za dopol-jutev družbenega plana ravzoja Ljubljane s tem, da se vključi gradnja stanovanjske soseske MS 4,5 Fužine s sočasno zago-Ovitvijo izgradnje spremljajočih objektov, je bil februarja 1978 Posredovan izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljana.
11. v
pJ|Vez' s pospešeno gradnjo objektov po programu II. SAMO-j SPEVKA je bil poleg gradnje objektov družbenega stan-• arua, grajenih iz sredstev II. samoprispevka, planiranih v letu (VVZ Novo Polje-objekt v Sneberjih in prizidek k
1978
r, u tvvz, novo roije-oDjekt v »nebelih m prrzrdeK K snovni šoli Zalog ter OŠ Nove Jarše) je sprejet terminski plan lQoPričetek gradnje: VVZ Štepanjsko naselje (prenos iz leta °0), VVZ Nove Jarše (prenos iz leta 1981) in Prizidek k OŠ ,°vo Polje (prenos iz leta 1981). V letošnjem letu bo zaklju-na gradnja VVZ Novo Polje-Sneberje s pridobitvijo uporab-j dovoljenja v decembm 1978, prizidek k OŠ Zalog s pri-ceSt Vi)° uporabnega dovoljenja v avgustu 1978 ter VVZ Rjava 12. M.,13 iz programa prvega samoprispevka.
ql Področju LJUDSKE OBRAMBE je v sklopu izdelave n grobnega načrta občine že izdelana vojno politična ocena, z rti ukrepov za pripravljenost in načrti ukrepov za mobili-ClJ0 pa so v izdelavi.
II.	GLOBALNI KAZALCI EKONOMSKEGA RAZVOJA
Po napovedih delovnih organizacij za prvo polletje letošnjega leta ocenjujemo:
-	da bo v globalu dosežena načrtovana stopnja rasti realnega družbenega proizvoda za okoli 7 do 8 %. Ugodnejša gibanja ugotavljamo v industriji, ki dosega višjo stopnjo rasti družbenega proizvoda (nominalno 40 %), kot je dosežena v poprečju gospodarstva (nominalno 30%). Fizični obseg industrijske proizvodnje se je povečal za okoli 14%. K temu prispevajo zlasti tiste delovne organizacije, ki so v preteklih letih aktivirale večje investicijske naložbe (SATURNUS TOZD Avtooprema, Papirnica Vevče). To je v skladu z načrtovanim razvojem občine, ki temelji na hitrejšem razvoju te dejavnosti.
Načrtovane stopnje rasti ne bodo dosežene le v obrtni in gostinski dejavriosti, iti v svojem razvoju stagnirata.
-	Planirano produktivnost dela ne dosegamo v celoti. K porastu družbenega proizvoda je povečana produktivnost dela prispevala 60 % - planirano 65 %.
-	V delitvi dmžbenega proizvoda je sicer opaziti strukturne premike v korist sredstev za razširitev materialne osnove gospodarstva od 28 na 30 %, vendar pa je okoli 40 % teh sredstev že angažiranih za odplačilo posojil, del teh sredstev pa se združuje za dogovorjene infrastrukturne objekte. Tako so se prosta sredstva za investicije povečala le 17 % in znašajo za celotno občinsko gospodarstvo okoli 530 milijonov din (podatek po zaključnem računu 1977). Razširjena reprodukcija je v veliki meri vezana na kreditna sredstva, kar 4 % ustvarjenega dohodka (137 milij. din) gre za plačilo obresti
-	Zaposlovanje v gospodarstvu občine je nekoliko nad načrtovano rastjo (okoli 4 %, planirano 2,5 %), vendar je nižja od rasti realnega družbenega proizvoda. Preseženo pa je zaposlovanje v negospodarstvu (stopnja rasti 6 %, planirano 3 %) zlasti v družbenih dejavnostih, kar je vezano na nove zmogljivosti na področju otroškega varstva in vzgoje in izobraževanja.
-	Na področju zunanjetrgovinske menjave je po lanskoletni stagnaciji občutiti oživljanje izvozne dejavnosti. Delovne organizacije v prvem polletju 1978 pričakujejo 10- 12%povečanje izvoza. (Največje povečanje izvoza dosegajo: Papirnica Vevče, Kolinska, Satumus-TOZD Avto oprema, Velana). Kljub ugodnim gibanjem izvoza pa ne dosegamo planiranega povečanja za letošnje leto, ko smo načrtovali za 36 % večji izvoz. Pretežni del izvoza ustvarja industrijska dejavnost, le v majhnem obsegu se vključuje tudi prometna dejavnost.
Uvoz se je napram lanskemu letu povečal, vendar z nižjo stopnjo kot izvoz, tako, da se je razmerje med izvozom in uvozom nekoliko izboljšalo in znaša 1 : 2,3.
-	Število prebivalstva se je povečalo nad pričakovanim. Do leta 1978 smo načrtovali 58.600 prebivalcev, dejansko jih je 61.000. Občina Ljubljana Moste—Polje ima po uradnih podatkih Zavoda za statistiko SR Slovenije v zadnjih dveh letih največji porast prebivalstva v SR Sloveniji. To pa povzroča močna neskladja v Ljubljani in zaostajanje v razvoju družbenih dejavnosti in preskrbe občanov.
III.	IZVAJANJE TEMELJNIH NALOG PO DEJAVNOSTIH
1.	GOSPODARSTVO
Na področju INDUSTRIJE
Delovne organizacije, ki so z dogovorom o temeljih plana opredeljene kot nosilci razvoja v Ljubljani:
-	v strojegradnji je INDOS planiral začetek gradnje v juniju 1978. Izdelan ima investicijski program. Lokacijska dokumentacija je v delu.
-	JUGOTEKSTIL-JULON je pridobil lokacijsko odločbo v marcu 1978. Ker je bila devizna kvota odobrena šele aprila 1978, je to povzročilo zakasnitve pri izdelavi gradbenih predlog in glavnega projekta.
-	SOZD POLIKEM kot nosilec investicije v tovarno dimetiltere-ftalata predvideva, da bo investicijski program izdelan do konca meseca junija. Smernice za lokacijsko dokumentacijo še niso končane, ker celotni projekti za komunalo kasnijo.
Investicije v industrijski coni
—	Novi obrati PLETENINE-pletilnica, skladišče izdelkov in skladišče surovin so začeli obratovati v juliju 1977.
—	INTERTRADE je dokončal gradnjo skladiščnih in pisarniških prostorov v MP—3.
—	PLUTAL je odstopil od gradnje objekta v MP 3/5. Koordinacijski odbor za usklajevanje razvoja v industrijskih conah občine in izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sta v aprilu 1978 sprejela sklep, da se sme zemljišče in objekt prodati samo kupcu, ki bo koristil vse infrastrukturne prednosti cone in bo s svojim programom zagotovil nadaljnji razvoj cone. Prednost pri pridobitvi zemljišča in objekta bodo imeli dosedanji investitoiji v ITS coni
—	Gradnja skladišno-prodajnega centra RADENSKE Radenci poteka po programu in bo končana gradnja v juliju, razen trafo postaje, za katero je vloženo gradbeno dovoljenje.
—	ROG ima pridobljeno lokacijsko odločbo in gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela.
—	PAPIROGRAFIKA je v M P 3 odkupila 20.000 m2 zemljišča za izgradnjo skladišča. Zaradi spremenjenega programa ponovno delajo investicijski program.
Ostali pomembnejši nosilci:
—	TOPLARNA kasni pri izgradnji 50 MW turboagregata. Izdelala je aneks (ekonomski del) k investicijskemu programu, ki je v fazi sprejemanja.
—	HP KOLINSKA je izdelala investicijski program za izgradnjo Tovarne pripravljene in polpripravljene hrane. Lokacijska dokumentacija je v delu. Podpisovanje samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev je v teku. Sporazum bodo podpisali dobavitelji surovin, repromateriala, porabniki, dobavitelji in proizvajalci opreme in transportnih sredstev ter SIS za otroško varstvo, vzgojo in izobraževanje, komunalo in skupnost drugega samoprispevka.
O	investicijah, ki so sicer vključene v Dogovor o temeljih srednjeročnega plana občine, v organizacijah združenega dela še niso sprejeli dokončnih odločitev:
—	Investicija TEOLa in BELINKE v gradnjo obrata alkahola-minov in obrata nizkomolekulamih aUfatskih estrov še ni opredeljena zaradi preučitve drugih možnih tehnoloških variant.
—	HP KOLINSKA in KOTEKS—TOBUS sta po ekonomski študiji, ki jo je izdelala Ljubljanska banka, odstopila od izgradnje Tovarne Želatine na lokaciji Zadobrova. Možna varianta za izgradnjo tovarne je na lokaciji v Prekmurju.
Vlaganja v rekonstrukcijo in modernizacijo v VELANI, SATURNUSU TOZD Tovarna embalaže, SLOVENIJA CESTE OZD Montažni obrati, TEOLU in MINERALU potekajo po programu. Skupno so položili v modernizacijo v prvem polletju 1978 58 milijonov din.
Na področju PROMETA
Po sklepu koordinacijskega odbora pri Razvojno gospodarski skupnosti občine je Železniškemu gospodarstvu omogočena izgradnja I. in II. faze gradnje železniškega terminala, za tretjo in četrto fazo pa je koordinacijski odbor RGS zavzel stališče, da ŽG predloži nov program, ker prvotni ne ustreza komunalni opremljenosti zemljišča v tej coni (deponija kontejnerjev). ŽG mora z gradnjo prve in dmge faze pričeti čimpreje.
—	Na področju PTT prometa: Priprava dokumentacije za gradnjo pošte v Polju poteka po planu.
Z zakasnitvijo pa se izvajajo pripravljalna dela za gradnjo pošte v Štepanjskem naselju. Izdeluje se glavni projekt, začetek gradnje je pomaknjen na konec letošnjega leta. Letos je bilo zgrajenih tudi 7 telefonskih govorilnic.
njo že v letu 1977) in nov gostinski objekt - investitor Gostinsko podjetje Moste.
Njuna reprodukcijska sposobnost ne ugotavlja realizacije orne-njenih programov in nadaljnji razvoj gostinske dejavnosti v občini' zato bo potrebno v skladu z zakonom o združenem delu čimprej doseči tako povezovanje na ravni občine in v širšem prostoru.
Na področju TRGOVINE:
Glede na nagel porast prebivalstva predstavlja področje pr®-skrbe problem, ki terja ukrepanje družbenopolitične skupnosti. Program razvoja trgovske mreže, ki je bil ob izdelavi srednje; ročnega plana sprejet na ravni mesta in občine skupno z investitor!1 in Ljubljansko banko, se ne izvaja po terminsko določenem planu-Iz tega programa je bila v dveh letih in pol srednjeročnega obdobji dograjena le samopostrežna trgovina v Štepanjskem naselju in raZ' širjena samopostrežna trgovina v Jaršah, oziroma pridobljeno okoli 800 m2 prodajnih površin. V gradnji je še samopostrežna trgovina v Zalogu, ki bo dograjena do jeseni letos. V tem obdobju seje število prebivalcev v občini povečalo za okoli 7.000.
Stanje ostali investicij iz programa 1978 je sledeče:
—	gradnja samopostrežne trgovinep v Senožetih: za izdajo grad' benega dovoljenja je potrebno še soglasje požarne inšpekcij®-kar bo glede na obstoječi problem preskrbe z vodo predvidoma rešeno v tem mesecu.
—	gradnja samopostrežne trgovine v MS 6 Polje-Slape je pog°' jena z izgradnjo vodovoda v tem predelu. Program Mestnega vodovoda in program gradnje trgovine nista časovno usklajena-Lokacijska dokumentacija je v izdelavi.
—	gradnja samopostrežne trgovine v Hrušici je vključena v kom-pleks gradnje VVZ Hrušica. Zemljišče še ni pridobljeno in jev pripravi predlog občinski skupščini za razlastitev zemljišča.
—	Razširitev samopostrežne trgovine MERCATOR v MS-1 M0" ste—Proletarska 4: izdelan je idejni projekt prizidka trgovine z dostavnim tunelom. V teku so usklajevalni postopki za raZ' širitev prometne ureditve in začetek izdelave lokacijske doku-mentacije.
—	gradnja EMONA Centra v Štepanjskem naselju. V začetku ju-nija 1978 je pri upravnem organu vloga za izdajo lokacijs*c odločbe. V teku je izdelava glavnega projekta, ki bo izdelan o° konca septembra letos. Vloga za izdajo gradbenega dovolj®11!3 bo predvidoma v začetku decembra.
—	TRŽNICA v MS 1 Moste: Izdano je lokacijsko dovoljenje z3 ventilacijski jašek in dopolnilna lokacijska odločba za zak*®-nišče, v postopku pa je vloga za izdajo dovoljenja za obje* tržnice in zaklonišča. Odprto je vprašanje nosilca investicij®’ ker Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Živilski trgi ni stavilo izjave glede investitorstva. Če tega ne stori do 1. juhjj 1978, je izvršni svet sklenil, da SGP PIONIR prične grad*0 tržnico s statusom gradnje za trg.
Predračunska vrednost celotne investicije znaša okoli 4,85 m1' lijonov din. Kreditni pogoji banke so ugodni in bo možno naj®' ti kredit do višine 70 % predračunske vrednosti. V sofinaf1®1-ranje se vključuje tudi Razvojno gospodarska skupnost občuj3’ s približno 5 miujoni din, skupščina občine pa naj bi zagotovi* nevračljiva sredstva za komunalno ureditev zemljišča p?v tržnice v znesku 4.300.000 din iz sredstev urejanja, zbranih občini Ljubljana Moste—Polje.
—	Izvršni svet je obravnaval osnutek Samoupravnega sporazuma 0 gradnji in modernizaciji trgovin v občini med Mercatorjem,,z' vršnim svetom, Razvojno gospodarsko skupnostjo in krajevni!*1 skupnostmi, na katerih območju se gradi ali obnavlja trgovk13' Ko bo osnutek sporazuma popravljen v smislu danih pripomB’ ga bo izvršni svet dal v razpravo tem krajevnim skupnostim-
Na področju GRADBENIŠTVA:
Odprto je vprašanje možnosti prostorskega razvoja te dejav-
Na področju OBRTI:	..
Ugotavljamo, da obrtne delovne organizacije ne pristopajo v
Odprto je vprašanje možnosti prostorskega razvoja te aejav- dostni meri k dolgoročnemu povezovanju z industrijo in g*a° l(i nosti Koordinacijski odbor pri Razvojno gosp-odarski skupnosti je ništvom ter vzpostavljanju kooperacijskih odnosov z družbenim zadolžil Ljubljanski urbanistični zavod, da izdela variantni predlog zasebnim sektoijem. Vpliv na prepočasen razvoj pa imajo tudi
realizirani sprejeti ukrepi o sklenitvi dogovora skupnega progr^1 ^ možnosti razvoja malega gospodarstva in s tem uveljavitev eno**1 kriterijev, o pospeševanju dificitarnih obrtnih strok na podre Ljubljane.
- prostorsko možnost razvoja bo obrtna dejavnost imela v o no-servisni coni MM 4. Izdelan je zazidalni načrt. V m®^ juliju pa sledi iavna razgrnitev načrta. Pred tem je nujno problem preselitve vojašnice in sprostiti površine za obrti*
možnih lokacij za nadaljnji razvoj gradbeništva. Slovenija ceste in Gradis pa sta bila obveščena, da sta nosilca in odgovorna za izdelavo skupnega usklajenega programa gradbeništva.
Na področju GOSTINSTVA:
Izvršni svet ugotavlja, da ta dejavnost v občini že vrsto let stagnira v razvoju. Nosilca gostinske dejavnosti v občini: Gostinsko podjetje Figovec in Gostinsko podjetje Moste še nista pristopila k realizaciji načrtovanih investicij - adaptacija gradu Kodeljevo -investitor Figovec (po prvotnem programu bi moral pričeti z grad-
servisno dejavnost.
- Sl. julijem 1978 bo stopil v veljavo Odlok o določitvi n,aJv'pi najemnin za poslovodne prostore na območju ljubijo
občin. Z zbranimi sredstvi se bo izboljšalo financiranje enostavne in razšiijene reprodukcije. S tem pa bo dana tudi možnost financiranja najemnih poslovnih prostorov za deficitarne storitve stroke.
Na področju KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA Na področju kmetijstva se izvajajo naloge v skladu s srednjeročnim planom in akcijskim programom, ki ga je sprejela skupščina občine 1976. leta. Nosilec nalog je Skupnost za razvoj kmetijstva v sodelovanju s Kmeti jsko zemljiško skupnost o SZDL, krajevnimi skupnostmi in ostalimi dejavniki.
Glede na pomembne naloge na področju zemljiške politike bo skupščina občine v jeseni letos posebej seznanjena z izvajenjem Celjskega programa in bodočimi nalogami na tem podro^u.
Na področju gozdarstva je v okviru Gozdnega gospodarstva Ljubljana organizirana poslovna enota za območje naše občine. Ni Pa še izvedena razmejitev gozdov med Gozdnim gospodarstvom Ljubljana in Komunalnim podjetjem Ljubljana - TOZD Rast.
2.	URBANIZEM
L Podrobni urbanistični (regulacijski) načrt
0	delovnem gradivu, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični “avo<L je bila opravljena široka javna razprava. Na podlagi obravnave so bili pridobljeni še pismeni predlogi nekaterih krajevnih Skupnosti ter Predsedstva II. grupe odredov Ljubljana za dopol-"“tev Predloženega gradiva. Predlogi so bili upoštevani in je gradivo obliki osnutka podrobnega regulacijskega) urbanističnega načrta Popravljeno za obravnavo na Odboru za urbanizem in izvršnem Vetu skupščine občine Ljubljana Moste—Polje.
2.	Urbanistični red
Izveden je bil popis nedovoljenih gradenj in opravljen ogled elotnega izvenmestnega območja. Pridobljeni so bili predlogi dopolnitev oziroma sprememb urbanističnega reda, ki sojih pripravile T® krajevne skupnosti. Predlogi so bili vnešeni v karto 1 : 10.000, ^mur bo sledilo usklajevanje v krajevnih skupnostih in s Kme-ysko zemljiško skupnostjo občine Ljubljana Moste-Polje.
Stanovanjske soseske MS 3/1-Selo
zid i	■Pisana j® pogodba med Sosesko in LUZom za izdelavo za-
$k a ne8a načrta, pripravljena je tudi pogodba med Sosesko in PŠčino občine za financiranje naloge. Naloga je v izdelavi.
MS 3/2-Štepanjsko naselje
Črt V ^delavi j® predlog spremembe in dopolnitve zazidalnega na-? .Za Povečanje parkirnih prostorov ob potrošniškem centru in rokacijo doma ostarelih.
MS 6—Polje
pte ./'stojni organi so obravnavali pripombe z javne razgrnitve-ut e r sPremembe in dopolnitve zazidalnega načrta. Po osvojitvi m ^le‘jenih predlogov in razprav v Krajevni skupnosti Polje, odbo-a urbanizem ter izvršnem svetu je skupščina občine v marcu Črta 3 °^*°*( 0 potrditvi sprememb in dopolnitev zazidalnega na-
7,	8,9 Polje—Slape
ob; T ^delavi je potrebna urbanistična dokumentacija za gradnjo njez °V Mubljartske banke, PTT in oddelek milice. Pričetek grad-a vse tri objekte je predviden novembra letos.
h® 10-NovoPolje
*'dalii ‘sana ^ P°8°dba za izdelavo sprememb in dopolnitev za-3 načrta s posebnim poudarkom na ureditvi prometnega tičnp v naseUu- Naloga je v izdelavi pri Ljubljanskem urbanis-iem zavodu.
^ Izd i°5 ~ 28,08
log s^a®lan je bil predlog zi spremembo in dopolnitev GUP. Predin • 0 obravnavali: Krajevna skupnost Zalog, odbor za urbanizem grnit^ni svet skupščine občine, ki je sprejel sklep o javni raz-rtiem,'•. Javna razgrnitev je v teku. V izdelavi je tudi predlog spre-ž*daln dopolnitev zazidalnega načrta za območje obstoječih žaro otokov in dodatnih površin (spremem be GUP)
MS 12/2 Nove Jarše
Predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za potrošniški center v Novih Jaršah je bil v maju javno razgrnjen. Po obdelavi pripomb bo v juniju ali juliju posredovan odboru za urbanizem, izvršnemu svetu in skupščini občine v potrditev.
4 Industrijske soseske
MP 3
Potrjene so bile dokumentacije za realizacijo objektov: Yulon, Geološki zavod in ROG.
MM 4
Izdelan je tehnični del zazidalnega načrta. Ko bo v juniju dopolnjen izračun stroškov urejanja, bo posredovan izvršnemu svetu za sprejem sklepa o javni razgrnitvi.
Skupščina mesta Ljubljane je v marcu letos potrdila spremembo in dopolnitev GUP za razširitev zazidalnega otoka MS 111 za gradnjo VVZ in trgovine. Zemljišče še ni pridobljeno. Skupnost za izgradnjo objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin iz II. samoprispevka je podala predlog za ugotovitev javnega interesa, na podlagi česar bo mogoče uvesti razlastitveni postopek.
OŠ Dolsko
Predlagana lokacija izven zazidljivih površin ni izvedljiva, ker je delno sovpadla z rezervatom 110 KW in 220 KW daljnovoda Ljubljana—Trbovlje. Dokončno je bila izbrana lokacija v zazidalnem otoku MS 211 Dolsko.
Dom ostarelih
Dokončno je bila izbrana lokacija doma v MS 3/2 Štepanjsko naselje. Potrebna urbanistična dokumentacija je v izdelavi.
6.	Barakarstvo
V soseski MS 8/4 Zg. Kašelj se na podlagi pogodbe med SGP GORICA in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo gradi 92 stanovanj, namenjenih za odpravo barak ob K ašeljskem mostu in pogo-relce iz Tovarniške ulice.
Do sedaj je zgrajenih 72 stanovanj, ostalih 20 pa je v izgradnji. Po izjavi predstavnika SGP GORICA bodo končana do konca junija. Ker je občinski štab za odpravo barakarskih naselij že sprejel prioritetno listo za vselitev v ta stanovanja, se je pristopilo k rušenju barak tistih, ki niso na prioritetni listi.
3.	KOMUNALNO GOSPODARSTVO
1.	Investicijska vlaganja
Za investicijska vlaganja v prvi polovici leta 1978 je imela Komunalna skupnost na razpolago le minimalna sredstva, znatno večji dotok sredstev pa v drugi polovici leta 1978. Izdelan je enotni program investicijskih vlaganj za celotno področje mesta Ljubljane, ki se bo poleg znanih virov financiral v veliki meri iz kreditov Ljubljanske banke. Program investicijskih vlaganj bo dan v javno razpravo in potrditev skupščini Komunalne skupnosti in skupščini občine. V prvi polovici 1978 je bilo izvršeno naslednje: priprave za gradnjo vodovoda v Javoru in Malem vrhu, izdelan program adaptacije in razširitve pokopališča na Prežganju, zgrajena kanalizacija Zadvor-Dobrunje, rekonstruirana cesta v Gabrju pri Jančah, naročena dokumentacija (načrti) za vodovod Mali in Veliki Lipoglav. Poleg tega so bile izvršene priprave za gradnjo objektov in naprav v drugi polovici leta 1978.
Od komunalnih objektov, la so v družbenem planu občine za leto 1978, je izvršeno naslednje:
L) Rekonstrukcija lokalne Zadobrovške ceste. Rekonstrukcija je predvidena v drugi polovici leta.
2.	) Izgradnja mostu v Zalogu. Idejni načrti so izdelani, v letošnjem
letu bodo izdelani glavni projekti. Pričetek del je predviden v
3.	) Izgradnja kanalizacije in vodovodaZadvor-Dobrunje-Bizovik.
Zgrajen je prvi odsek kanalizacije Zadvor-Dobrunje. Druga etapa je predvidena v jeseni in nadaljevanje v letu 1979.
4.	) Izgradnja vodovoda v KS Lipoglav. V delu so projekti za I.
etapo, s katero bo zagotovljena preskrba z vodo za Veliki in Mali Lipoglav. Pričetek del bo v letu 1979.
5.) Rekonstrukcija Šmart inske ceste. V izdelavi je glavni projekt. V to poročilo ni vključena izgradnja komunalnih naprav po soseskah in dela, ki sojih financirale same krajevne skupnosti.
2.	Vzdrževalna dela
Vzdrževanje komunalnih objektov in naprav je s 1. januarjem 1978 prešlo na Komunalno skupnost. V prvi polovici leta je to dejavnost še financirala občina iz proračuna, ki pa je zagotovila le minimalna sredstva. Vsled navedenega je bilo vzdrževanje cest, zelenic, poti, mostov, zimska služba, odstranjevanje divjih odlagališč in drugo opravljeno le v obsegu prejšnjih let V drugi polovici leta se vzdrževanje finacira po družbenem sporazumu in odloku. Poraba finančnih sredstev za prvo polovico leta bo prikazana po obračunu za prvo polovico leta.
4.	STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
Graditev stanovanj v letu 1978 poteka v pogojih, ki so še močno odraz težav pri sporazumevanju in dogovarjanju in pa posledic neusklajenih družbenih srednjeročnih planov. Tako je v fazi sporazumevanja še vedno vsa letošnja graditev, kljub temu, da gradnja stanovanjskih objektov že teče. V prvi polovici leta ni bilo vseljivih stanovanj.
Graditev poteka v Štepanjskem naselju, kjer gradi IMOS 335 stanovanj, ki bodo dokončana predvidoma do septembra 1978.
V MS 12/2 Nove Jarše gradi Gradis 126 stanovanj (objekt Al in A4), ki bodo gotova predvidoma do konca tega leta.
PRIMERJALNI PRIKAZ REALIZACIJE IN PLANA GRADITVE
STANOVANJ			
Označba	Število	Smernice	Predvidena
lokacije	stanovanj srednjeročni plan 1978	1978	realizacija po oceni
MS 3/2, MS 112/1 Štepanjsko naselje	166	335	335
MS 12/1 in MS 12/2 Nove Jarše	204	236	126
MS 11 Zalog	—	30	—
M S 8/3 Zg. Kašelj	—	50	50
MS 8/4 Zg. Kašelj	—	23	23
MS 103/2 Sneberje	—	50	—
SKUPAJ	370	724	534
Iz primerjalnega pregleda vidimo, da bo izponitev plana 128 %, kar kaže, da bo Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje plan graditve celo presegla, kar pokrije skoraj vse izpade v planu za leto 1976 in 1977.
Izpolnitev srednjeročnega družbenega plana graditve stanovanj na ravni mesta Ljubljane pa je že vprašljiva iz razlogov, ker so priprave na nekaterih drugih mestnih področjih tekle počasi, ali pa so bile ovire prevelike.
Vsled tega teče akcija, da bi se soseska MS 4,5 Fužine vključila v srednjeročni družbeni plan Ljubljane že v letu 1978. Za izgradnjo te soseske pa bo potreben enoten sporazum udeležencev tudi za izgradnjo spremljajočih objektov (vrtec, šola (osnovna), obrtna in servisna dejavnost, preskrba), ki terja predhodno uskladitev družbenega plana posameznih dejavnosti
Akcijo bo potrebno na vseh ravneh pospešiti, da bi ujeli realizacijo za leto 1979.
Potrebno se je angažirati tudi za čimprejšnji podpis sporazuma o izgradnji soseske MS 12/2 Nove Jarše.
Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda (Ur. Ust SRS, ŠL 18/77) se območje MS 103/2 Sneberje nahaja v ožjem varstvenem pasu s strogim režimom zavarovanja. Po tem odloku gradnja novih stanovanjskih stavb ni dovoljena. Zazidalni načrt za MS 103/1,2 pa je bil sprejet leta 1973. Na osnovi potrjenega zazidalnega načrta je zemljišče v MS 103/2 v celoti pridobljeno in tudi komunalno opremljeno, razen kanalizacije za meteorno vodo.
Glede na sprejeti zazidalni načrt in na že vložena denarna sredstva je nujno potrebno spremeniti določilo odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta
Ljubljane razširitev varstvenega območja črpališča Crnuče-Jarški Brod (Ur. list SRS 18/77) tako, da se to območje ne tretira za zavarovano zemljišče.
Za izgradnjo, stanovanj v MS 103/2 je že ustanovljena stanovanjska zadruga, ki zaradi navedenega stanja ne more pristopiti k pridobitvi lokacijske dokumentacije.
6.	KADROVSKA POLITIKA
Družbeni dogovor o izvajanju kadrovske politike se uresničuje prepočasi Še vedno vse organizacije združenega dela nimajo programov kadrov in programov izobraževanja. Večje organizacije združenega dela zaostmjejo sprejem delavcev v zvezi z določili sprejetega sporazuma o minimalnih standardih. V samoupravnih aktih še nimajo vnešenih določil sporazuma, ker bodo določbe vnesli v pravilnike o delovnih razmerjih.
Ugotovljeno je, da kompleksne problematike o izvajanju družbenega dogovora o kradrovski politiki v organizacijah združenega dela ne obravnavajo samoupravni organi in družbenopolitične organizacije, obravnavajo se le tekoča kadrovska vprašanja.
S poročilom o izvajanju dmžbenega dogovora kadrovske politike v občini in z zaključki skupščine občine naj bi se seznanili poleg delavcev kadrovskih služb tudi individualni poslovodni organi, člani poslovodnih organov in predstavniki samoupravnih organov OZD.
6. DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti so programe za leto 1978 na osnovi samoupravnih sporazumov o temeljih planov družbenih dejavnosti in dopolnil k samoupravnim sporazumom uskladile v aprilu 1978, pri čemer je bilo izpostavljeno vprašanje obsega solidarnostnih sredstev za izvajanje minimalnih programov v SR Sloveniji. Neusklajenost je zahtevala podaljšanje veljavnosti Zakona o začasnem financiranju družbenih dejavnosti do 30. junija 1978, zato je bila javna razprava o programih samoupravnih interesnih skupnosti in dopolnilih k samoupravnim sporazumom organizirana od 21. aprila do 20. maja 1978. Podpisnic6 samoupravnih sporazumov o temeljih planov so dopolnila k samoupravnim sporazumom in programe sprejele (78,2 % podpisnic)' zato so skupščine samoupravnih interesnih skupnosti lahko sprejel6 ugotovitvene sklepe o veljavnosti dopolnil ter predlagale odlok o financiranju programov za tiste podpisnice samoupravnih sporazumov o temeljih planov, ki dopolnil niso sprejele ali obravnaval6-
Otroško varstvo
Stanje na področju otroškega varstva je glede na podatk6 septembra 1977 nespremenjeno, pospešena je le intenzivnost priz3' devanj za hitrejše uresničevanje programa izgradnje objektov družbenega standarda iz II. samoprispevka:
—	Izgradnja VVZ Štepanjsko naselje (pričetek v letu 1978) P° odloku 100 mest in z dodatnim programom za 100 mest v skupni ocenjeni vrednosti 22,559.000.- din. Pri financiranj11 dodatnega programa sodelujejo: skupščina občine, občinsk3 skupnost otroškega varstva, mestna skupnost otroškega varstv3 in krajevna skupnost Štepanjsko naselje;
-	Izgradnja VVZ Nove Jarše (pričetek izgradnje skupaj z gradnjo OS v Novih Jaršah v letu 197 8). Predlagano je sofinanciranj6 dodatnega programa za 100 mest, pri čemer bi v prvi fazi zag°' tovili sredstva za skupne gospodarske prostore in zaklonišče z3 240 mest in prostore za vzgojno-varstveno dejavnost za H mest v skupni vrednosti 15,772.000.- din.
Enotni temeljni program in dopolnilni dogovorjeni program v okviru občinske skupnosti otroškega varstva je realiziran skladno s pr°' gramom na osnovi samoupravnega sporazuma o svobodni menj3" dela med občinsko skupnostjo otroškega varstva in izvajalci prog63" ma (VVZ, društva in družbene organizacije).
Vzgoja in izobraževanje
Osnove in merila za uresničevanje svobodne menjave dela, čemer naj bi delavci in delovni ljudje odločali v decembru 197 ’
bodo predlagane v dokončni obliki kot predlog v juniju 1978. Naloge v okviru enotnega programa, ki jih financira občinska izobraževalna skupnost, izvajalci realizirajo po programu.
Socialno varstvo
Samoupravna interesna skupnost socialnega varstva programa še ni sprejela, ker so osnova skupnega programa programske naloge samoupravnih interesnih skupnosti, ki se združujejo v skupnosti socialnega varstva. Posvečena je bila .intenzivnost priprav za gradnjo doma za starejše občane, sprejete so programske osnove in predlagana nova lokacija ob sotočju Ljubljanice in Gruberjevega kanala v soseski MS 3/ 2. Skupščina socialnega varstva je na osnovi Zakona 0 usposabljanju invalidnih oseb skupaj s Skupnostjo za zaposlovanje in službo za družbene dejavnosti pri skupščini občine pristopila k oblikovanju programa in usklajevanju politike usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb, kar bo obravnavala v sklopu progra-ma v drugi polovici leta 1978.
Socialno skrbstvo
Izvajalci programa samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva izvajajo program po načrtu in opredeljujejo svoje obvezno-sh v predlogu samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela,
ga bo obravnavala skupščina Skupnosti socialnega skrbstva v juniju 1978.
Kultura
Naloge v okviru občinskega programa občinske kulturne skupnosti uresničujejo izvajalci po načrtu. Posebno pozornost je samoupravna interesna skupnost namenila izgradnji kulturnega centra v okviru samoupravne interesne skupnosti za družbeni standard, kot Pogoj za kvalitetnejše in intenzivnejše izvajanje zapisnih in dogovorjenih nalog.
Dodatne napore zahteva tudi realizacija z družbenim dogovorom dogovorjene gradnje kulturnega doma Ivan Cankar glede nj* to, da samoupravno sporazumevanje o združevanju sredstev v občini ni doseglo pričakovanjega nivoja in v Ljubljani zaostaja za Qrugimi občinami.
k . Občinska kulturna skupnost je v okviru programa že pristopila
Podjetje Ljubljana pa je že izdelalo projekte za adaptacijo kino-v°rane Triglav in predvideva pričetek del v juliju 1978.
. Na področju varstva, urejanja in vzdrževanja spomenikov in , nig*h obeležij NOB in socialistične revolucije ter vzdrževanja gio-, °v in grobišč borcev NOV se nadaljuje sanacija spomeniškega °mpleksa Urh po , programu del, ki zajema: obnova električne "stalacije v vseh objektih in kabelska povezava med njimi, name-'tev strelovodnih naprav, obnova fasade muzeja, adaptacija gospo-atskega in stanovanjskega objekta z napeljavo vodovoda, ureditev i/bdarij, ustreznega poslovnega prostora za vodiča, prodajo litera-•) J* ter ureditev okrepčevalnice. Vrednost del je ocenjena na J.000 din, od tega je že zagotovljenih 1,800.000 din. Prijavljena je tudi lokacijska dokumentacija, lokacijska odločba bo 1 , te dni, projektna dokumentacija je pripravljena tako, da bo tk° izdano tudi gradbeno dovoljenje, pričetek del pa je pred-eb za konec junija in dokončanje konec oktobra 1978. stv, lr'Pravljen je tudi osnutek samoupravnega sporazuma o var-.urejanju in vzdrževanju spominskih obeležij NOB v občini, s i]/ ef*rn bodo za vsa obeležja določeni skrbniki ter njihove naloge v ezl s tem in da bo dan v javno razpravo v tem mesecu, oh i rajevnim skupnostim je bilo za redno vzdrževanje spominskih ueiežij NOB dodeljenih skupaj 120.000 din, pripravlja sc doku-vj.btacija za ureditev partizanskih grobišč na Lipoglavu (pred-uen° je 60.000 _ go.000 din), izvaja pa se tudi program pre-Zenjsko-pravnega urejanja tega področja.
plesna kultura
Nalc
naloge uresničujejo izvajalci programa telesne skupnosti po it,, nu.> Pri Čemer si telesna kulturna skupnost posebej prizadeva za n,: nz'vnejše oblikovanje aktivnosti telesne skulture med najmlajši-s°delovanju z VVZ.
^dravstvo
del ‘bauciranje dogovorjenega programa zagotavljajo delavci in in (iVb| budje poleg dogovorjenih prispevkov iz osebnih dohodkov $o ^hodkov TOZD s participacijo za zdravstvene storitve, o čemer ati ®zPravljali in odločali v okviru samoupravne interesne skupno-*drav zdravstvo ter istočasno zahtevali uskladitev participacij za ^stvene storitve med regionalnimi zdravstvenimi skupnostmi, ke, La°stajanje zdravstvenega varstva, predvsem za predšolske otro-0 ustavljeno z gradnjo prizidka k Zdravstvenemu domu Moste.
Za objekt so že izdelani glavni projekti in druga dokumentacija, opravljen odkup zemljišča, potrebno ie urediti še vprašanje vodovodnega omrežja. Pričetek del je predviden v septembru 1978. V uporabo so dani tudi novi prostori Lekarne Moste, stari prostori pa predvideni za razširitev dispanzerja za medicino dela.
Na osnovi opozoril zdravstvenih delavcev je bilo sproženo tudi vprašanje intenzivnejšega zdravstvenega varstva otrok spastikov, kar bo občinska zdravstvena skupnost skupno z občinsko skupnostjo otroškega varstva urejala v okviru možnosti ustanavljanja posebnih oddelkov v VVZ.
7.	KRAJEVNE SKUPNOSTI
z izpolnjevanjem programskih nalog krajevnih skupno-enako kot prejšnja leta ugotoviti, daje neusklajenost i drugimi nosilci (predvsem SISi in T OZDi, delno pa
V	zvezi z
sti je treba er-------,	„	.
programov z drugimi nosilci (predvsem SISi in T OZDi, delno pa tudi občinskim družbenim planom) ter razkorak z materialnimi možnostmi financerjev, osnovna ovira za njihovo realizacijo.
V	kolikšni meri in kako se uresničujejo programske naloge, ki so usklajeni vsebinski del programa krejavnih skupnosti ter posameznih samoupravnih interesnih skupnosti in občine, je razvidno iz ocene uresničevanja družbenega načrta občine po teh nosilcih (predvsem na področju komunale in gradbeništva, prostorskega urejanja, družbenih in nekaterih gospodarskih dejavnosti, kot tudi uresničevanje programa preko posameznih občinskih organov in služb).
^ proračuna občine za funkiconalno dejavnost
4.500.000	din, ki se jim dodeljujejo po dvanajstinah glede na dogovorjene kriterije, 400.000 din, ki še niso razdeljena, pa je predvidenih za nujno obnovo družbenih prostorov v krajevnih skupnostih.
Realizirana še ni naloga glede pričetka dela finančne službe za vse krajevne skupnosti v okviru upravnega organa za finance. Organizacijski in materialni pogoji so sicer že več mesecev zagotovljeni, kaže pa, da bo težko rešiti kadrovski problem. Ker pa morajo krajevne skupnosti zagotavljati izvajanje finančnih opravil, v okviru funkcionalnih izdatkov pa sredstev za to ni predvidenih, bo moral izvršni svet z rebalansom proračuna zagotoviti krajevnim skupnostim za ta opravila vsaj 200.000 din dodatnih funkcionalnih sredstev za prvo polletje 1978.
- iz združenih sredstev temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti na podlagi samoupravnega sporazuma o financiranju programov krajevnih skupnosti. V letu 1977 (stanje x31. december) je bilo zbranih in v skladu s kriteriji samoupravnega sporazuma razdeljenih vsem krajevnim skupnostim skupaj 6.012.455 din. Do konca maja 1978 je bilo od podpisnikov zbranih 1.500.000 din in od tega 630.000 din razdeljenih vsem krajevnim skupnostim po kriteriju števila zaposlenih, za realizacijo prioritetnih nalog (voda, elektrika) je bilo d ode jeno din 270.000 (KS Dolsko 120.000 din, KS Klopce 70.0,X).- din in KS Zalog 80.000 din), trenutno stanje žiro računa pa znaša
600.000	din.
In še podatek, ki ni nepomemben, da so imele krajevne skupnosti na svojih žiro računih koncem meseca marca tega leda skupaj
11.230.390,40 din prostih sredstev. Treba pa je upoštevati, da v tem obdobju večina krajevnih skupnosti še ni pričela z izvajanjem programskih oziroma investicijskih nalog za to leto.
8.	SPLOŠNA PORABA
Smernice za uresničevanje programa družbenega načrta v letu 1978 vsebujejo tudi napotke o oblikovanju splošne porabe v letu 1978. Izhodišča za načrtovanje potrebnih sredstev so Izhajala iz splošno priznanega in sprejetega načela, da bodo sredstva za financiranje splošne porabe rasla počasneje, kot rast družbenega proizvoda v občini
Upoštevajoč zgoraj navedene sm ernifce in potrebno za zagotovitev sredstev za financiranje dodatnih in novih obveznosti občine je davčna politika z občinskim odlokom o davku občanov tako naravnana, da za financiranje splošne porabe zagotavlja 90.000.000 din. Ta sredstva pa so za 19.363.000 din ali za 27 % višja od realizirane splošne porabe v letu 1977. Višje proračunske prihodke
bo možno realizirati na račun novo uvedenega 0,5 % davka iz osebnega dohodka delavcev, kajti brez tega davčnega vira bi se prihodki povečali le za 10,7 %.
Na podlagi petmesečne realizacije proračunskih prihodkov, ki so realizirani v višini 33,414.000 din ali 37 % letnega plana, ocenjujemo, da bo do konca leta 1978 dosežena 100 % realizacija, možno pa je, da bo celo nekoliko presežena.
Proračunska poraba v letu 1978 je tako zastavljena, daje za financiranje čiste proračunske porabe občine namenjeno
76,737.000	din, za sofinanciranje dejavnosti skupščine mesta Ljubljane pa 13,263.000 din ali 14,74% proračunskih prihodkov občine.
Iz petmesečne realizacije proračunskih odhodkov je razvidno, da so odhodki realizirani v višini 24,829.000 din ali 27,6 % letnega plana. Realizacija je nizka zaradi samega značaja proračunskega financiranja splošne porabe v prvih mesecih tekočega leta, ki se v drugi polovici leta izboljša in do konca leta doseže 100 % realizacijo.
9.	LJUDSKA OBRAMBA
Vojne ocene strokovnih služb so končane, ukrepi za pripravlje nost pa so v izdelavi. Dolgoročen načrt zvez v občini je prav tak v izdelavi Organizacije združenega dela in krajevne skupnosti so sprejele ukrepe za pripravljenost in jih prilagodile svojim možnostim v primeru vojne nevarnosti ali vojne. Družbena samozaščita se je dokaj dobro uveljavila. V OZD in krajevnih skupnostih je ustanovljena Narodna zaščita, ki ima svoj letni program dela.
Na področju CIVILNE ZAŠČITE je izdelana in potrjena ocena dela za leto 1978. Oprema enot CZ teče v skladu z dotokom sredstev. Polleten program izobraževanja je končan. Priprave na vaje CZ po posameznih krajevnih skupnostih bodo potekale ves mesec junij.
Na področju ljudske obrambe in civilne zaščite bi v večji meri, kot je to bilo do sedaj, bila potrebna dmžbeno politična podpora.
PREDLOG UKREPOV
1.	Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja, Zakon o združenem delu ter Statut občine Ljubljana Moste— Polje zavezujejo vse temeljne nosilce planiranja, da izdelajo letne in srednjeročni plan razvoja, družbenopolitične skupnosti pa so po istih zakonskih predpisih dolžne spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana in predlagati ukrepe, ki so za uresničevanje planov potrebni. Glede na ugotovitev, da velik del nosilcev planiranja s področja gospodarstva, negospodarstva in krajevnih skupnosti nimajo izdelanih planskih dokumentov, predlagamo: Skupščina občine predlaga krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim in poslovnim organom združenega dela, da ocenijo stanje na področju samoupravnega planiranja ter o sprejetih ukrepih do 1. septembra 1978 obvestijo izvršni svet, ki bo o ugotovitvah poročal skupščini občine.
2.	Glede na to, da podpisovanje in sprejemanje samoupravnih sporazumov ne poteka zadovoljivo, predlagamo:
1.	Skupščina občine, naj od podpisnikov zahteva, da samoupravne sporazume obravnavajo in zavzemajo do njih stališča ter o tem obveste izvršni svet do 1. septembra 1978.
2.	Podpisniki Samoupravnega sporazuma o financiranju programov krajevnih skupnosti — TOZD, OZD in delovne skupnosti, kot tudi zasebni obrtniki, morajo bolj odgovorno ,in tekoče izvrševati samoupravno dogovorjene materialne obveznosti za realizacijo skupnih potreb in interesov, ki jih delovni ljudje planirajo in uresničujejo v krajevni skupnosti, kjer živijo.
3.	Na področju industrijskih con:
a)	Zemljišče, ki je opredeljeno po GUP kot industrijsko servisne površine z oznako MP-3, uporablja Aeroklub ,.Stanko Bloudek”. Na podlagi pogodbe, sklenjene leta 1972 med Zveznim sekretariatom NO, SML, SOb, Ljubljana Moste—Polje in podjetjem SOSESKO, je omenjeno zemljišče pridobljeno za potrebe ITS cone z ugotovitvijo, daje zemljišče bremen prosto. Ne glede na to, da je zemljišče prešlo v upravljanje SOb Ljubljana Moste—Polje, Aeroklub ,.Stanko Bloudek” še vedno uporablja del zemljišča za svojo dejavnost. Zemljišče, ki ga uporablja Aeroklub, pa je že s pogodbo med SOSESKO in ZG Ljubljana dodeljeno za izgradnjo železniškega kontejnerskega terminala.
Glede na to, dq je izgradnja železniškega kontejnerskega terminala v družbenem planu,
je nujno pospešiti na ravni mesta Ljubljane izgradnjo letališča na novi lokaciji (Brezovica II), odnosno takoj začasno rešiti preselitev Aerokluba (m ožnost v Lesce), dokler novo letališče ne bo zgrajeno.
b)	Zaradi neurejenega cestnega sistema v industrijski coni je potrebno:
Na ravni mesta pospešiti rešitev cestnega sistema in v zvezi s tem tudi ukinitev nepotrebnih rezervatov. Rešitev pa mora biti taka, da bo industrijska cona prometno povezana. Nujno je, d® se v MP—3 poveže severna industrijska servisna cesta s Šmartinsko cesto na severozahodni strani, na izhodu pa na bodočo obvoznico (U sistem).
c)	Glede na bodočo gradnjo obrtno servisne cone, bodoče stanovanjske soseske MS 4,5 Fužine in gradnje nove Zaloške ceste v MM-4 in nerešen problem preselitve vojašnice, predlagamo: Skupščina občine Uubljana Moste-Polje skupaj s predstavniki skupščine občine Šiška in JLA čimpreje prične postopek za spremembo namembnosti instituske cone ŠI-4 v druge namene
na območju Šentvida ter s tem omogočiti preselitev vojašnice Fužine iz cone MM—4.
4.	Glede na nerešeno vprašanje in potrebo po organizaciji con gradbene industrije v Ljubljani je potrebno: na ravni Ljubljane pospešeno in prioritetno poiskati v ožjem au širšem ljubljanskem prostoru lokacijo za gradbeno ali več gradbenih con
5 Na ppdročju PRESKRBE: TRŽNICA
Glede na to, da se Komunalno podjetje Ljubljana-TOZD Živilski trgi še do danes ni izjasnilo glede investitorstva in da temu vzrok subjektivni razlogi, te delovne organizacije, je izvršni svet na 6. seji dne 6. junija 1978 sprejel sklep:
Če Komunalno podjetje TOZD Živilski trgi Ljubljana do 1* julija 1978 ne pošljejo izjave glede investitorstva, prične Su" PIONIR v soseski MS—1 Center Most graditi tržnico s statutom gradnje za trg čimpreje, oziroma do 1. avgusta 1978.
V	zvezi z zagotovitvijo sredstev za komunalno ureditev zemljišča nove tržnice predlagamo; da skupščina občine sprejm®
Iz sredstev urejanja, zbranih v občini Ljubljana Moste-Polje,?* za komunalno ureditev zemljišča pri gradnji tržnice dodelij0 nevračljiva sredstva v višini okoli 4.300.000 din
IZGRADNJA OSTALE TRGOVSKE MREŽE
V	kolikor nosilci investicij v trgovsko mrežo EMONA & MERCATOR ne bosta izvajala načrtovanih gradenj, predlag4' mo ne glede na sklenjene dogovore vključitev novih i*1' vestitoijev, pri čemer je upoštevati odprtost tržišča ter inve' stitoije vključiti tudi iz ostalih krajev Jugoslavije.
6.	Na področju GOSTINSTVA:
Nosilca gostinske dejavnosti Gostinsko podjetje FIGOVEC m Gostinsko podjetje MOSTE naj upoštevata stališča občin* konference ZKS iz maja 1978 in pospešita integracijske procejj* na področju gostinstva, kar naj realizirata do konca leta 19'°' Za spremljanje izvajanja te naloge je zadolžen izvršni svet.
7. Na področju OBRTI:
a) Z uveljavitvijo odloka o določitvi najvišjih najemnin za pošlo ne prostore na območju ljubljanskih občin bo dana ve6i možnost financiranja najemnin poslovnih prostorov. Pfe° lagamo:
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Mo*1* -Polje naj preuči možnosti financiranja izgradnje najemaj" poslovnih prostorov za deficitarne obrtne stroke in o tem 0 vesti izvršni svet do oktobra 1978.	,
b) Izvršni svet podpira predlog Skupščine mesta Ljubljane gle°v izdelave skupnega programa razvoja malega gospodarstva Ljubljani, pri čemer je potrebno:	«,
opredeliti predvsem enotno politiko pospeševanja deficitarjV obrtnih strok v Ljubljani tako glede davčne politike, k* ditiranja, gradnje najemnih poslovnih prostorov in podobno-
8.	DRUŽBENI STANDARD	,,
Ustanovljena je Skupnost za razvoj dmžbenega standj občine Ljubljana Moste-Polje. Samoupravni sporazum o zdm ževanju sredstev je sprejet za dobo petih let (1978-1982)-realizacijo sprejetega srednjeročnega programa bo skupnost y jela pri Ljubljanski komunalno stanovanjski banki kred** višini 32.000.000 din za dobo 6 let po 6 % obrestni meri. L®11
j
anuiteta bo znššala 6.250.000 din. Po letu 1982 bo potrebno odplačati še štiri letne anuitete. Predlagamo:
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje prevzame garancijo za odplačilo anuitet za najeto posojilo po letu 1982 v primem, da se sporazum ne podaljša za določeno obdobje ali v primem, da dotok sredstev ne bo omogočal odplačilo anuitet.
9	EITS cona DOLSKO
V obravnavi je urbanistična dokumentacija za lokacijske smer-
nice za doslej znane investitorje: PETROL, POLIKEM in TOPLARNA ter urbanistični program širšega območja. Predlog:
Iniciativni odbor za izgradnjo EITS cone Dolsko pri Skupščini mesta Ljubljane naj čimpreje dokončno uskladi stališča bodočih investitorjev in sprejme program izgradnje te cone.

PREDLOG
X
Predsedstvo skupščine občine Ljubljana Moste—Polje je na »eji dne 7. junija 1978 obravnavalo vprašanje programiranja dela skupščine občine, njenih zborov in delovnih teles m Predlaga zborom skupščine občine, da za dmgo polletje leta 1978 sprejmejo naslednji
PROGRAM DELA
skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje september—december 1978
1	• September 1978: 5. seja zborov skupščine občine ^ esnutek poslovnika o delu skupščine'občine ' osnutek odloka o ustanovitvi družbenih svetov
izhodišča rebalansa družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje 1976 - 1980 3 Predlog zazidalnega načrta za MS 106 Sp. Kašelj
urbanistični regulacijski načrt občine, stanovanjsko in komu-nalno gospodarstvo, čme gradnje in barakarska naselja 2. Oktober 1978: 6. seja zborov skupščine občine Poročilo izvršnega sveta skupščine občine o izvajanju programa samoprispevka II
__ Poročilo komisije za vloge in pritožbe ^ Poročilo o poteku priprav za gradnjo kulturnega centra Moste ^ Poročilo o delu razvojno—gospodarske skupnosti Poročilo o izvajanju zakona o zdmženem delu
—	osnutek smernic za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976-1980 v letu 1979
3.	November 1978: 7. seja zborov skupščine občine
—	predlog sklepa o razpisu priznanj občine
—	osnutek zakona o osnovah družbenoekonomskih odnosov svobodne menjave dela na področju družbenih dejavnosti
—	poročilo o organizaciji, delu in stanju civilne zaščite
—	poročilo o izvajanju zemljiške politike
—	poročilo o stanju v kmetijstvu >
—	poročilo o razvoju malega gospodarstva
—	poročilo o preskrbi prebivalstva
—	poročilo o izvajanju davčne politike
—	osnutek rebalansa dmžbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje 1976-1980
4.	December 1978: 8. seja zborov skupščine občine
—	odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine
—	analiza stanja samoupravne organiziranosti krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti
—	poročilo o izvajanju družbenega dogovora o minimalnih standardih o življenjskih in kulturnih razmerah in ob pogojih zaposlovanja
—	poročilo o izvajanju dmžbenega dogovora o temeljih kadrovske politike
—	poročilo o izvajanju štipendijske politike
—	poročilo o zaposlovanju in zaposlovanje zdomcev
—	predlog smernic za uresničevanje dmžbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 v letu 1979
—	predlog programov samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1979
—	predlog rebalansa dmžbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje 1976-1980
Vsi predlagatelji so dolžni v smislu prej navedenega programa pripraviti gradivo za seje skupščine občine in morajo dostaviti gradivo do 20. v mesecu za zadeve, ki bodo obravnavane na seji skupščine oziroma zborov skupščine občine v prihodnjem mesecu.
BELEŽKE:
OSNUTEK
------- .
Na podlagi 53. člena Ustave SR Slovenije /Ur. list SRS, št. 6/74, 586. člena zakona o združenem delu /Ur. list SFRJ, št. 53/76/ ter 6. in 7. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti /Ur. list SRS, št. 8/78/
ter samoupravnih skupnostih in občani v krajevnih skupnostih oblikujejo v skupnosti delo skupnosti in njenih organov na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, tega sporazuma, statuta skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
Delovni ljudje in občani v skupnosti opravljajo predvsem naloge v zvezi z zaposlenostjo in zaposlovanjem, s katerimi se uresničujejo pravice in obveznosti delavcev in občanov ter organizacij združenega dela.
sklenejo
—	delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih,
—	nosilci samostojnega osebnega dela in delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela ter
—	občani v krajevnih skupnostih,
SAMOUPRAVNI
SPORAZUM
o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje
V________________________________
I.	TEMELJNEDOLOČBE
1.	člen
S tem sporazumom se delavci samoupravno organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter samoupravnih organizacijah in skupnostih, nosilci samostojnega osebnega dela, delavci, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela ter občani v krajevnih skupnostih na območju občine Ljubljana Moste-Polje združujejo v občinsko skupnost za zaposlovanje.
2.	člen
Delovni ljudje in občani v občinski skupnosti za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: skupnost) zagotavljajo in uresničujejo svoje pravice in interese ter zadovoljujejo osebne in skupne potrebe na področju zavarovanja za zaposlitev, poklicnega usmerjanja in zaposlitve ter usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb in v ta namen ter v skladu z zakonom in samoupravnimi sporazumi združujejo sredstva po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
7.	člen
Temeljne naloge, ki jih opravljajo delovni ljudje in občani v skup-
nosti, so zlasti naslednje:
—	oblikujejo osnove in določajo smernice za srednjeročne u1 dolgoročne plane skupnosti ter sklepajo samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja,
—	zagotavljajo izvajanje politike zaposlovanja na podlagi njenC opredelitve v planih temeljnih organizacij združenega dela m planih družbenopolitične skupnosti in v skladu s samoupravnim sporazumom o minimalnih standardih za življenjske m kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev, posebno pri ustvar-janju pogojev za uresničevanje pravice do dela, pri planiranju m pripravi kadrov za potrebe gospodarstva in družbenih dejavno-sti, pri usklajevanju vplivov in posledic tehničnega napredka m strukturalnih sprememb v gospodarstvu na zaposlenost in zaposlovanje ter pri organiziranem vračanju delavcev z začasnega dela v tujini,
—	načrtujejo in ukrepajo pri usmerjanju zaposlitve delavcev,
kadar je to potrebno zaradi preusmeritve proizvodnje in Pa slovanja ali zaradi modernizacije proizvodnje oziroma tehnoloških izboljšav v organizacijah združenega dela in posamezna1 dejavnostih,	,h
—	načrtujejo politiko usposabljanja in zaposlovanja invalidnin
oseb ter uresničujejo pogoje in možnosti za njihovo vključev* nje v delo in življenje,	..
—	zagotavljajo poklicno usmerjanje mladine in odraslih pri izo'*1 šole, poklica in zaposlitve,
—	uresničujejo načelo solidarnosti in vzajemnosti pri zavarovan)11 za primer brezposelnosti, usposabljanju in prekvalifikaciji breZ poselnih delavcev in usposabljanju ter zaposlovanju invalida oseb,
—	sodelujejo pri usklajenem urejanju in določanju ukrepov *
reševanje posameznih pojavov na področju zaposlovanja, ^ posebej za izboljšanje socialne varnosti in pravic delavcev me začasno brezposelnostjo, za preprečevanje brezposelnosti in1 tako zaposlovanje, ki je po strukturi in obsegu ustrezno p oh bam gospodarstva in družbenega razvoja,	.
—	zagotavljajo izvajanje strokovnih, finančnih, administrativnih1 drugih podobnih opravil za skupnost.
3.	člen
Delo skupnosti je javno. Skupščina skupnosti in njeni organi obveščajo delovne ljudi in občane o svojem delu po delegatih ter prek svojih informativnih sredstev in tudi prek sredstev javnega informiranje.
S statutom se podrobneje opredeli vloga skupščine in delegatov v skupščini ter njihova odgovornost delovnim ljudem in občanom pri uresničevanju načela javnosti dela.
4.	člen
Skupnost je pravna oseba. Sedež skupnosti je v Ljubljani, Proletarska c. 1.
5.	člen
Ta samoupravni sporazum določa:
—	delovno področje in naloge skupnosti,
—	združevanje sredstev za delo skupnosti,
—	organizacijo skupnosti, organe skupnosti in njihove pristojnosti,
—	usklajevanje stališč v skupnosti in sprejemanje sklepov,
—	razmerja med skupnostjo in drugimi samoupravnimi skupnostmi,
—	opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadev za skupnost,
—	samoupravni nadzor nad delom v skupnosti.
U. DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI
,	6. člen
Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah zdmženega dela
III.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA DELO SKUPNOSTI
8.	člen
Sredstva za delo skupnosti združujejo: .	*
—	delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v drug samoupravnih organizacijah in skupnostih,
—	nosilci samostojnega osebnega dela in	.
—	delavci, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojna
osebnega dela.	g
Sredstva se zdmžujejo na podlagi samoupravnega sporazum' temeljih plana zaposlovanja za naloge in programe ter obveznost1 pravice, kijih delovni ljudje uresničujejo v skupnosti.
Za zagotovitev pravic iz zavarovanja za brezposelnost, P^P^j delavcev za zaposlitev zaposlovanja in usposabljanja invalidov te , skupne naloge združujejo občinske skupnosti za zaposlovanje sr stva po načetih vzajemnosti in solidarnosti.	. up-
S posebnim samoupravnim sporazumom , ki ga sklenejo sk ^ nosti, se določijo osnove in merila za solidarnostno združevanj prelivanje sredstev ter vzajemno financiranje skupnih nalog.
IV.	ORGANIZACIJA SKUPNOSTI, ORGANI SKUPNOSTI lfJ NJIHOVE PRISTOJNOSTI
10. člen	.jv
Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pravice in obvezno* skupnosti, V ta namen delegirajo udeleženci tega sporaz delegate v organe skupnosti. Skupnost ima naslednje organe:
J
~ skupščino ~ izvršilni odbor
~ odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ~ odbor samoupravne delavske kontrole.
Za opravljanje posameznih pomembnejših nalog lahko skupščina skupnosti imenuje odbore in komisije.
11. člen
OtBan upravljanja skupnosti je skupščina, organizirana po delegat- . skem načelu.
Delegate v skupščino skupnosti delegirajo vsi udeleženci tega samoupravnega sporazuma neposredno'preko delegacij oziroma konferenc delegacij. Skupščina ima 40 delegatskih mest, od katerih ‘Hiajo krajevne skupnosti 17 delegatskih m est.
S statutom skupnosti se podrobneje določi način delegiranja delegatov.
-	12. člen
Skupščina skupnosti opravlja zlasti naslednje zadeve:
sprejema srednjeročne in dolgoročne plane skupnosti, samoupravne sporazume o temeljih plana ter delovni program pripravljanja planov,
" sprejema plan sredstev za naloge in obveznosti, ki jih ima skupnost po samoupravnem sporazumu o temeljih plana zaposlo-. vanja ter usklajuje porabo s sredstvi, ki jih na podlagi sporazumevanja združujejo delovni ljudje za delo skupnosti po načelu solidarnosti in vzajemnosti,
sklepa družbene dogovore, katerih udeleženec je skupnost,
" obravnava vprašanja skupnega pomena za vse delovne ljudi in organizacije združenega dela v občini, ki so v zvezi z zaposlitvijo, kadrovsko politiko in zaposlovanjem in sprejema ukrepe za razvoj te dejavnosti,
sprejema statut in druge splošne akte skupnosti,
' sprejema zaključni račun,
' voli izvršilne organe ter odbore in komisije,
sklepa sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in strokovno službo, obravnava in sprejema poročila o delu izvršilnega odbora ter letna in druga poročila strokovne službe, sprejema poslovnik o svojem delu.
13. člen
*jupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine, v njegovi ^otnosti pa namestnik predsednika, ki ju izmed članov delegacij
10	skupnost izvoli skupščina skupnosti.
. Mandat prcdscdnik3 in nflmcstnika predsednika traja štiri leta j® stalen. Naloge, pooblastila, odgovornost in način izvolitve sj^dse^nika skupščine ureja statut skupnosti in poslovnik za delo
u n .	14. člen
Sv rs*lni organ skupščine je izvršilni odbor, ki je za opravljanje °j*h nalog odgovoren skupščini.
Člane izvršilnega odbora, predsednika in njegovega namestnika
11	skupščina skupnosti izmed članov delegacij za to skupnost.
n*, ^voljeni člani izvršilnega odbora imajo stalni delegatski ^ndat, ki traja štiri leta.
število članov izvršilnega odbora se določi v statutu skupnosti.
l?Vr^lni odbor opravlja zlasti naslednje zadeve:
Cvaja in uresničuje sklepe skupščine, skrbi za izvajanje pro-gramov in načrta sredstev,
°°likuje predloge in stališča o vprašanjih in zadevali, ki jih
-	^ravnava in o katerih odloča skupščina,
Usmerja, spremlja in nadzoruje delo strokovne službe skupno-^ "ji
°41oča o uresničevanju sprejete politike ali na podlagi posebnih Pooblastil skupščine o nujnih zadevah, če skupščine ni mogoče
-	sklicati,
°41oča o zadevah, ki imajo podlago v že sprejetih stališčih kupščine in zadevajo tekoče poslovanje skupnosti,
Poroča skupščini skupnosti o svojem delu med dvema za-^anjima,
Pravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina oziroma Padajo v njegovo pristojnost po splošnih aktih skupnosti.
Konstituiranje in delo odbora temelji na določilih zakona in je podrobneje opredeljeno v statutu skupnosti.
17.	člen
Postopek za uveljavljanje pravic na področju zaposlovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti, priprave za zaposlitev, poklicnega usmerjanja in usposabljanje ter zaposlovanja invalidnih oseb določijo udeleženci tega samoupravnega sporazuma v statutu ali v drugem splošnem aktu skupnosti.
Za samoupravno sodno reševanje sporov se ustanovi posebno samoupravno sodišče združenega dela za potrebe članov ene ali več skupnosti in ga skupnosti ustanove s posebnim aktom ter določijo način njegovega delovanja.
Posebno sodišče združenega dela, kot samostojen družbeni organ, rešuje v mejah z ustavo in z zakonom določenih pristojnosti vse spore, ki nastanejo v skupnosti iz samoupravnih družbeno-—ekonomskih .razmerij.
V.	USKLAJEVANJE STALIŠČ V SKUPNOSTI IN SPREJEMANJE SKLEPOV
18.	člen
V skupščini skupnosti delegati usklajujejo mnenja, stališča delovnih ljudi in delegacij, ki sojih delegirale.
Skupščina veljavno sklepa, če je navzoča večina vseh delegatov v skupščini. Skupščina sprejema sklepe z večino glasov navzočih delegatov, če v tem sporazumu ali statutu skupnosti ni določeno drugače.
19.	člen
Člani delegacij morajo pred sprejemom sklepov in stališč prejeti pismeno gradivo z ustreznimi obrazložitvami in utemeljitvami praviloma vsaj 14 dni pred zasedanjem skupščine.
20.	člen
Delegati, delegirani za sejo skupščine, morajo na seji posredovati mnenja in stališča, ki so jih predhodno obravnavale delegacije o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja in sklepa skupščina.
Delegati so za svoje delo odgovorni delovnim ljudem in občanom, ki sojih izvolili in delegacijam, ki so jih delegirale.
Delegati morajo pismeno prejeti sklepe in stališča, sprejeta na seji skupščine.
VI.	RAZMERJA MED SKUPNOSTJO IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI
21.	člen
Skupnost sodeluje z organi družbeno—politične skupnosti in organi družbeno—političnih organizacij, zlasti pri oblikovanju politike zaposlovanja, varstva zaposlitve ter zavarovanja za primer brezposelnosti.
22.	člen
Zaradi usklajevanja politike na področju socialnega varstva in skupnih nalog, ki zadevajo socialno varnost delovnih ljudi in usposabljanje ter zaposlovanje invalidnih oseb, se skupnost skupaj z dmgimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v skladu z zakonom vključuje v skupnost socialnega varstva.
Skupnost sodeluje tudi z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi pri opravljanju zadev skupnega pomena.
23.	člen
Za opravljanje določenih skupnih zadev in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti delovni ljudje in občani s samoupravnim sporazumom ustanovijo medobčinsko skupnost za zaposlovanje.
S samoupravnim sporazumom se določijo naloge, odgovornosti in razmerja do ustanoviteljev take skupnosti
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi medobčinske skupnosti se dogovorijo tudi o programiranju skupnih nalog, o združevanju sredstev po načelih solidarnosti, za enotnost izvrševanja nalog in uporabe enotnih osnov in meril na področju socialne varnosti, priprave delavcev za zaposlitev in Zaposlovanja invalidov ter o združevanju sredstev, potrebnih za opravljanje skupnih nalog.
Skl)-	člen	24. člen
*a$5j. 0st stalen odbor za ljudsko obrambo in družbeno samo- Delovni ljudje in občani se zdmžujejo v Zvezo skupnosti za zapo-°> ki ga voli skupščina.	slovanje na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v zvezo.
S takim sporazumom se določi izvajanje skupnih nalog, pomembnih za območje republike, za medrepubliško zaposlovanje, sodelovanje pri sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s področja zaposlovanja in kadrovske politike, ki zajemajo območje republike ali področje posameznih gospodarskih in družbenih dejavnosti in za opravljanje raziskovalnega dela ter za uporabo strokovnih metod dela in postopkov pri zaposlovanju in poklicnem usmerjanju.
Prav tako se s samoupravnim sporazumom o združitvi v zvezo skupnosti določijo osnove in merila za združevanje sredstev, potrebnih za uresničevanje enakih pravic delavcev pri zaposlovanju in zavarovanju za primeri brezposelnosti in za opravljanje skupnih nalog, po načelih vzajemnosti in solidarnosti
VII. OPRAVLJANJE STROKOVNIH, FINANČNIH IN ADMINISTRATIVNIH ZADEV ZA SKUPNOST
VIII. SAMOUPRAVNI NADZOR NAD DELOM SKUPNOSTI
28.	člen
Delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti, nadzorujejo delo skupščine in njenih organov ter delo strokovne službe.
Pri uresničevanju tega imajo zlasti pravico in dolžnost, da so seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti in s sklepi skupščine ter njenih organov in delom strokovne službe, i
Delovni ljudje in občani se seznanjajo s sklepi skupščine in njenih organov ter z delom strokovne službe prek informativnih sredstev skupnosti, prek sredstev javnega obveščanja ali na drug način. Neposredno in prek delegatov dajejo pripombe in predloge ter naslavljajo posamezna vprašanja skupščini, izvršilnim organom in strokovni službi skupnosti.
25.	člen
Strokovna, finančna, administrativna in tem podobna opravila za skupnost opravlja strokovna služba.
Strokovno službo ustanovi skupščina skupnosti s sklepom, upoštevaje načela smotrnosti, racionalnosti in učinkovitosti dela.
S takim sklepom se lahko ustanovi skupna strokovna služba za več občinskih skupnosti.
26.	člen
Strokovna skužba opravlja zlasti naslednje naloge in opravila:
—	spremlja in analizira vire in rezerve delovno sposobnega prebivalstva, razvoj zaposlovanja in kadrov, njihovo izobrazbeno in poklicno sestavo ter prostorsko gibljivost,
—	ugotavlja potrebe po kadrih, gibanje zaposlenosti in brezposelnosti ter sodeluje pri načrtovanju in izvajanju politike zaposlovanja,
—	pomaga delavcem in delovnim ljudem pri zaposlitvi glede na njihovo strokovno usposobljenost,
—	zbira, objavlja in posreduje informacije o možnostih in pogojih za zaposlitev in o osebah, ki iščejo delo,
—	izvaja strokovna opravila in organizacijske postopke pri uveljavljanju pravic delavcev iz zavarovanja na primer brezposelnosti,
—	sodeluje pri organiziranem vračanju delavcev iz tujine in posreduje informacije o možnostih in pogojih njihove zaposlitve v domovini,
—	organizira dejavnost pri zadovoljevanju potreb po kadrih za organizacije združenega dela in izvajanje strokovnih postopkov in pomoči pri usposabljanju in prekvalifikaciji brezposelnih delavcev,
—	izvaja strokovna opravila pri usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb ter strokovna opravila pri uveljavljanju njihovih pravic in materialne pomoči med usposabljanjem,
—	opravlja strokovno delo pri poklicnem usmerjanju mladine in odraslih v skladu s preobrazbo šolanja v usmerjeno izobraževanje ter organizira in usklajuje dejavnost poklicnega informiranja in svetovanja z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja,
—	opravlja finančne in administrativne zadeve za podpisnice samoupravnega sporazuma o štipendiranju,
—	izvaja evidenco finančnega poslovanja in vsa računovodska opravila za skupnost,
—	izdeluje poročila o svojem delu ter izdaja publikacije o pomembnejših strokovnih vprašanjih in informacije za potrebe zaposlovanja in poklicnega usmerjanja,
—- vodi predpisane evidence s področja dela in zaposlovanja,
—	opravlja druge naloge, ki jih v okviru nalog skupnosti naložijo organi skupnosti.
Osnove organizacije, pravice, dolžnosti in odgovornosti strokovne službe določajo statut skupnosti, sklep o ustanovitvi strokovne službe in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, dolžnostih in odgovornostih.
27.	člen
Delavci v strokovni službi, ki se organizira kot delovna skupnost in opravljajo dela za skupnost, pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela v skladu s statutom skupnosti in sporazumom o medsebojnih pravicah, dolžnostih in odgovornostih ter na podlagi ovrednotenega programa nalog in opravil ter meril, dogovorjenih z enotnimi standardi dejavnosti skupnosti za zaposlovanje.
Za opravljanje dodatnih in posebnih nalog, ki niso v programih, zagotovijo naročniki sredstva po načelih neposredne menjave dela oz. po pogodbi.
29.	člen
Organ samoupravne delavske kontrole, ki nadzoruje uresničevanje sklepov in pravic ter dolžnosti udeležencev tega samoupravnega sporazuma, racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja-je odbor samoupravne delavske kontrole.
Člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo udeleženci tega samoupravnega sporazuma neposredno.
Naloge in način izvolitve odbora samoupravne delavske kontrole se podrobneje določajo v statutu skupnosti.
IX PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30.	člen
Skupnost je ustanovljena, ko sprejme ta samoupravni sporazum (poda pismeno izjavo o pristopu) večina delavcev v več kot polovici organizacij združenega dela, v katerih je več kot polovica delavcev na območju občine Ljubljana-Moste-Polje.
Samoupravni sporazum potrdi skupščina občine Ljubljana; -Moste-Polje. Samoupravni sporazum velja osmi dan po javW objavi
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 6. seji dne 6. junija 1978 obravnaval informacijo o ustanovitvi skupnosti za zaposlovanje občine Ljubljana Moste-Polje in sprejel naslednji
SKLEP
1.	Izvršni svet sprejme informacijo o ustanovitvi skupnosti za zaposlovanje občine Ljubljana Moste-Polje ter predlaga skupščini občine obravnavo osnutka Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje na julijski seji
2.	Izvršni svet naroča službi za družbene dejavnosti, da v sodelovanju s strokovno službo regionalne skupnosti za zaposlovanje organizira, vodi in spremlja javno obravnavo o osnutku samoupravnega sporazuma v združenem delu.
OBRAZLOŽITEV
Na podlagi Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) je skupščina sar.n upravne interesne skupnosti za zaposlovanje - enota Ljubija^. Moste-Polje dne 29. 5. 1978 obravnavala predlog za ustanovi" samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje občine Ljubllarr Moste-Polje. V prvem mandatnem obdobju je enota skupnosti ■ zaposlovanje občine Ljubljana Moste-Polje delovala v Regiono1 skupnosti za zaposlovanje, kjer j e bilo vključenih 18 enot.
Informacijo o predlogu za ustanovitev skupnosti za zaposloval občine Ljubljana Moste-Polje je obravnaval tudi izvršni svet ob#" Ljubljana Moste-Polje dne 6. 6. 1978 in predlagal, da zbori sWq ščine občine obravnavajo te osnutek samoupravnega sporazuti10 ustanovitvi skupnosti za zaposlovanje glede na to, da daje skW
O*ina n h/1 in p snvlnsip k snmnunravnermi snnmzumu.
Javna razprava o osnutku samoupravnega sporazuma o ustaj^ vitvi skupnosti za zaposlovanje v temeljnih irj drugih organizacija združenega dela, krajevnih skupnostih ter v združenju obrtni* ( traja od 20. 6. do 20. 7.1978. Osnutek s pripombami sprejme
predlog skupščina enote za zaposlovanje do 20. 9.1978 skladno z zakonskim določilom o trajanju postopka.
Če v roku iz drugega odstavka 8. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ( Uradni list SRS, št. 8/ 78) organizacije združenega dela ne opravijo postopka in ne pride do sklenitve samoupravnega sporazuma in do ustanovitve skupnosti za zaposlovanje, jo ustanovi občinska skupščina z odlokom.
OSNUTEK
Na osnovi 7. člena družbenega dogovora o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije ter postavljanju novih na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS št.
sklenejo
skupščina občine Ljubljana Moste—Polje in oskrbniki spomenikov, spominskih plošč in dragih obeležij NOB in socialistične revolucije na območju občine Ljubljana Moste--Polje
SAMOUPRAVNI
SPORAZUM
0 prevzemu skrbi za urejanje, vzdrževanje in varstvo spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije na območju občine Ljubljana Moste-Polje
V______________________________J
1.	člen
_ Namen samoupravnega sporazuma je
da se trajno očuvajo v prvotni obliki vsi spomeniki in druga obeležja NOB in socialistične revolucije na območju občine Ljubljana Moste—Polje kot počastitev tistih borbenih in revolucionarnih vrednot, zaradi katerih so bili postavljeni, kot trajna Spodbuda negovanja tradicij NOB in kot estetska vrednota v okolju,
da se zagotovi njihovo redno urejanje, vzdrževanje, varstvo in obnova.
2.	člen
Za realizacijo tega sporazuma in iz njega izhajajočih nalog so govorni občinska skupščina, odbor podpisnikov družbenega do-° vora o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, spominskih st r drugih obeležij NOB in socialistične revolucije ter pobijanju novih v občini (v nadaljnjem besedilu: odbor podpisnikov mžbg^ga dogovora v občini), komisije za varstvo spomenikov in b&h obeležij NOB in socialistične revolucije pri svetih krajevnih I^Pnosti (v nadaljnjem besedilu: komisija za varstvo spomenikov ° v krajevni skupnosti) in oskrbniki.
3.	člen
«. ubČinska skupščina:
gejema letne in srednjeročne programe varstva spomenikov in „ drugih obeležij NOB in socialistične revolucije,
^gotavlja ustrezna sredstva za urejanje, vzdrževanje in večja obnovitvena dela na spomenikih in drugih obeležjih NOB, za Katere je po tem sporazumu prevzela naloge oskrbnika ter del Sr®dstev za izvedbo večjih obnovitvenih del na spomenikih in obeležjih N OB, ki so v oskrbi krajevnih skupnosti in presegajo <- Jm°ve finančne možnosti,
°di nadzor nad izvrševanjem programov in iz njih izhajajočih daiog oz. nalog, ki sojih prevzeli podpisniki tega samoupravne--- §a sPorazuma,
oioči občinski upravni organ, v čigar pristojnost spadajo nalo-" lz družbenega dogovora o urejanju, vzdrževanju in varstvu Pomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB in septične revolucije in tega samoupravnega sporazuma.
4.	člen
Pristojni občinski upravni organ:
—	izbira letne in srednjeročne programe varstva spomenikov in drugih obeležij NOB, ki jih pripravijo komisije za varstvo spomenikov NOB v krajevni skupnosti v sodelovanju z oskrbniki in Ljubljanskim zavodom za spomeniško varstvo, pripravlja predlog skupnega letnega in srednjeročnega programa in ga predloži v obravnavo odboru podpisnikov družbenega dogovora v občini,
—	skrbi, da podpisniki tega sporazuma oz. oskrbniki izvršujejo sprejete programe varstva spomenikov in obeležij NOB ter druge naloge, ko so jih prevzeli ter o tem obvešča odbor podpisnikov družbenega dogovora v ob čini,
—	sprejema poročila oskrbnikov, opozorila družbenopolitičnih in družbenih organizacij, občanov in lastnikov zemljišč in stavb, na katerih se spomeniki in obeležja NOB nahajajo, o stanju spomenikov in drugih obeležij NOB ter o tem obvešča odbor podpisnikov družbenega dogovora v občini,
—	vodi evidenco in hrani dokumentacijo o vseh spomenikih in drugih obelečjih NOB in socialistične revolucije na območju občine, ki obsega: lokacijo, načrte in namensko vsebino postavitve spomenika oz. dragega obeležja, fotografije,
—	vodi evidenco oskrbnikov in njihovih nalog,
—	pripravlja in vodi mapo zemljiškoknjižnih in dragih dokumentov v zvezi z lastništvom zemljišča in stavb, na katerih so postavljena obeležja in spomeniki,
—	pripravlja gradivo za občinsko skupščino in odbor podpisnikov družbenega dogovora v občini ter izvršuje njihove odločitve.
5.	člen
Odbor podpisnikov družbenega dogovora v občini:
—	organizira komisije za varstvo spomenikov NOB v krajevnih skupnostih in z njimi sodeluje,
—	skrbi, da so pravočasno izdelani letni in srednjeročni programi varstva spomenikov in drugih obeležij NOB,
—	obravnava predloge skupnih letnih in srednjeročnih programov, daje o njih svoje pripombe in mnenja in jih posreduje v sprejem občinski skupščini,
—	skrbi, da so podpisniki oz. oskrbniki pravočasno obveščeni o sprejetih letnih in srednjeročnih programih preko občinskega glasila,
—	skrbi, da podpisniki in oskrbniki opravljajo prevzete dolžnosti po družbenem dogovoru in tem sporazumu, opozarja na opuščanja teh dolžnosti organe podpisnikov, oskrbnike in družbenopolitične organizacije ter predlaga ustrezne ukrepe,
—	skrbi, da se utrdi borbena in revolucionarna, etična in solidarnostna zavest mladine in vseh občanov do teh revolucionarnih in kulturnih vrednot
6.	člen
Komisija za varstvo spomenikov NOB v krajevni skupnosti združuje oskrbnike, delegate krajevne skupnosti, KK SZDL, ZB NOV, ZSMS in delegacije za SIS (za kulturo) v krajevni skupnosti. Za svoje delo je odgovorna svetu krajevne skupnosti.
7.	člen
Komisija za varstvo spomenikov NOB v krajevni skupnosti:
—	vodi evidenco spomenikov in dragih obeležij NOB na področju krajevne skupnosti in seznam oskrbnikov,
—	pripravlja predloge letnih in srednjeročnih programov urejanja in vzdrževanja spomenikov in dragih obeležij NOB,
—	skrbi, da so spomeniki urejeni in vzdrževani in opozarja oskrbnike na njihove dolžnosti,
—	skupaj s svetom krajevne skupnosti, skrbi, da se občani seznanijo s progami urejanja in vzdrževanja obstoječih spomenikov in obeležij in o načrtih za postavitev novih spomenikov,
—	skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti skrbi za dvig borbene in revolucionarne, etične in solidarnostne zavesti krajanov in zlasti mladine.
8.	člen
Oskrbniki spomenikov in dragih obeležij NOB so lahko občinska skupščina, občinske in krajevne družbenopolitične organizacije, samoupravne in druge skupnosti temeljne in drage organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, hišni sveti, družbene organizacije, društva in drugi
9.	člen
Svojstvo oskrbnika in prevzem nalog oskrbnika nastopi s podpisom tega sporazuma in določitvijo spomenika ali drugega obelež-
ja NOB, za katerega prevzame skrb urejevanja, vzdrževanja in varstva po tem sporazuma
10.	člen
vzdrževanje in varstvo zajema spomenik ali drugo ikoUc
Urejanje, ------------------------- -------r---------------
obeležje NOB z njegovo neposredno okolico in mora biti v skladu z družbenim dogovorom o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomeni-
kov, tem sporazumom in sprejetimi letnimi ter srednjeročnimi programi vzdrževanja spomenikov in drugih obeležij NOB.
11.	člen
Naloge oskrbnikov so predvsem:
—	skrb, da se trajno ohrani prvotna oblika spomenikov ali drugih obeležij NOB z njihovo okolico,
—	skrb za pravočasno kamnoseško čiščenje spomenikov ali drugih obeležij ali kakšno drugačno strokovno čiščenje ter obnovo črk,
—	skrb za redno čistočo okolja spomenikov in strokovno urejanje zelenic, nasadov in peskovnih delov okolja, nadomeščanje rastlin, obrezovanje grmovnic in dreves itd.
—	skrb za lepši izgled okolja spomenika in drugih obeležij ob vseh državnih in krajevnih praznikih in na dan, ki je pomnik za njegovo postavitev,
—	da zagotavljajo potrebna sredstva za te in dmge naloge, ki so določene s sprejetimi letnimi programi vzdrževanja spomenikov in drugih obeležij NOB,
—	da sodelujejo in obveščajo odbor podpisnikov družbenega dogovora v občini (in komisijo za varstvo spomenikov NOB v krajevni skupnosti) o izvršitvi letnega programa urejanja in vzdrževanja spomenikov in drugih obeležij in predlagajo program del za naslednje leto,
—	da s svojim delom vzgajajo okolja v zavesti pomena spomenikov in drugih obeležij NOB.
12.	člen
V primeru, da nastane med oskrbnikom, in lastnikom zemljišča ali stavbe, na kateri je postavljen ali pritrjen spomenik ali drugo obeležje NOB ali, da nastane na samem spomeniku okvara, ki presega meje rednega vzdrževanja zlasti pa že je z okvaro okrnjena umetniška vrednota ali ogrožena varnost spomenika, mora oskrbnik o tem takoj obvestiti pristojni občinski upravni organ, da s tem v zvezi pokrene postopek.
13.	člen
Stroške rednega urejanja in vzdrževanja spomenikov in drugih obeležij NOB in njihove neposredne okolice krijejo oskrbniki iz zato namenjenih sredstev. V primeru, da stroški večjih vzdrževalnih in obnovitvenih del presegajo možnosti enega oskrbnika lahko le-ta s posebnim sporazumom ali pogodbo poveže več organizacij in skupnosti, ki so navedene v 9. členu tega sporazuma, da si med seboj sporazumno porazdelijo te stroške.
Predlog za tak sporazum oz. pogodbo da oskrbnik komisiji za varstvo spomenikov NOB v krajevni skupnosti, ki pripravi vse potrebno za podpis takega sporazuma oz. pogodbe.
14.	člen
Sestavni del tega samoupravnega sporazuma je seznam spomenikov in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije v občini z navedbo skrbnikov.
15.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga podpišejo oskrbniki in občinska skupščina ter se objavi v'občinskem glasilu (v Uradnem listu SRS).
podpisniki
SEZNAM SPOMENIKOV, SPOMINSKIH PLOSC IN DRUGIH OBELEŽIJ NOB IN SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
• KS BESNICA
1.	SPOMENIK: spominski kamen KRAJ KJER SE
NAHAJA: ob nekdanji nemško-italijanski okupacijski meji OPIS: padel prvi strel na nemškega obmejnega stražarja dne 16.
julija 1941 OSKRBNIK:
2.	SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER SE
NAHAJA: na Žagarjevi hiši Sp. Besnica 23 OPIS: Spomin na padlega partizana Jožeta Ostreža dne 22. maja 1942
OSKRBNIK:
3.	SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER SE
NAHAJA: Janče - planinski dom
OPIS: spomin 37 padlim v NOV, ustreljenim in umrlim v koncentracijskih taboriščih z območja Janč in okolice OSKRBNIK:
4 SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER SE
NAHAJA v takoimenovani Lepi dragi v gozdu pod Jančami OPIS: spomin dvema partizanoma, Id sta v spopadu padla na tem kraju leta 1945 OSKRBNIK:
5.	SPOMENIK: - pomnik KRAJ KJER SE
NAHAJA: Janče - planinski dom
OPIS: posvečen 4-letni narodnoosvodilni borbi na območju Janč in okolice OSKRBNIK:
6.	SPOMENIK: spominski kamen KRAJ KJER SE
NA HA J A Tuji grm
OPIS: V spomin na boj IL grupe odredov slovenskih partizanskih enot 21. maja 1942 leta.
OSKRBNIK:
7.	SPOMENIK: spominski kamen KRAJ KJER SE
NAHAJA Ob vaški cesti pod Vrhovčevo kmetijo, Vnajnarje štev-
OPIS: Posvečen narodnemu heroju Jožetu Kovačiču, komandant bataljona II. grupe odredov, Id je padel v veliki bitki z nemški!*1 okupatorjem dne 20. maja 1942 OSKRBNIK:
# KS BIZOVIK
1.	SPOMENIK: spomenik KRAJ KJER SE NAHAJA Bizovik
OPIS: spomin 31 padlim v NOV, ustreljenih kot talci ali umrlih koncentracijskih taboriščih.
OSKRBNIK:
2.	SPOMENIK: Spominska plošča KRAJ KJER SE
NAHAJA Bizovik
OPIS: Posvečeno Francu MOJŠKER CU-Frenku, tajniku okrajni ljudskega odbora Ljubljana - okolica, kot žrtev belogardistih emigracije.
OSKRBNIK:
3.	SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER SE
NAHAJA Bizovik	m
OPIS: Posvečeno Maksu GALETI, prvemu sekretarju SKOJ-3 prvemu talcu iz Bizovika.
OSKRBNIK:
j
4.	SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER SE
NAHAJA: Bizovik, Bizoviškac. 13
OPIS: Posvečena 6 žrtvam, ustreljenim 27. septembra 1942 ob veliki italijanski blokadi Bizovika.
OSKRBNIK:
SE NAHAJA: vogal Povšetove ulice in Jana Husa ulice OPIS: spomin 49 padlim v NOV, ustreljenih kot talci in umrli’ v koncentracijskih taboriščih z območja Kodeljevo OSKRBNIK:
£ KS KLOPCE
S KS DOLSKO
1.	SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER SE
NAHAJA: Zadružni dom Dolsko
OPIS: spomin 32 padlim v NOV, ustreljenih kot talci ali umrlih v koncentracijskih taboriščih z območja vasi Dolsko, Petelinje, Kamnica in Laz.
OSKRBNIK:
2.	SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER
SE NAHAJA: na gasilskem domu Vinje
OPIS: spomin 15 padlim v NOV, ustreljenih kot talci ali umrlih v koncentracijskih taboriščih OSKRBNIK:
3.	SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER
SE NAHAJA osnovna šola Senožeti
OPIS: spomin 12 padlim v NOV, ustreljeni kot talci ali umrli v koncentracijskih taboriščih OSKRBNIK:
1.	SPOMENIK: spomenik KRAJ KJER SE NAHAJA: v vasi Klopce
OPIS: Spomin 8 padlim v NOV, ustreljenih kot talci :	u v
koncentracijskih taboriščih iz vasi Klopce.
OSKRBNIK:
2.	SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER
SE NAHAJA: na osnovni šoli Križevska vas OPIS: spomin 6 padlim v NOV, ustreljenih kot talci ali umrlih v koncentracijskih taboriščih iz vasi Križevska vas.
SKRBNIK:
0 KS MOSTE
1.	SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER
SE NAHAJA VI. gimnazija Moste, Zaloška c. 49 OPIS: Vzidana spominska plošča političnemu delavcu, narodnemu heroju Miru-Perc-Maksu, v veži te gimnazije pa je tudi doprsni kip.
OSKRBNIK:
4.	SPOMENIK: spominski plošči
kraj kjer
SE NAHAJA: na obeh straneh mostu preko Save v Senožetih spomin na ilegalni prehod partizanskih kurirjev čez Savo v letih 1942- 1945
• KS HRUŠICA - FUŽINE
K SPOMENIK spominski kamen
kraj kjer
SE NAHAJA: za hišo na Hmševski cesti 52 pri Kefeijevih, spomin na žrtev fašističnega terorja — Alojzu Kefer očetu in Alojzu Kefer — sinu, ki sta bila ustreljena na tem mestu OSKRBNIK:
2-	SPOMENIK: spominska plošča
kraj kjer
^E NAHAJA hiša pri Proškovih, Krožna pot 56 OPIS: v spomin 3 žrtvam fašističnega nasilja OSKRBNIK:
3-	SPOMENIK spominska plošča KRAJ KJER
^E NAHAJA: na hiši Cesta v kostanj 21 a
OPIS: spomin političnima aktivistkinjama Francki in Tončki „ Šušteršič, ki ju je ubila črna roka 27. avgusta 144 OSKRBNIKI:
1' SPOMENIK: spomenik
Saj kjer
zE NAHAJA: v parku ob reki Ljubljanici, Trpinčeva ulica °PIS: spomin 42 padlim v NOV, ustreljenih kot talci ali umrlih v koncentracijskih taboriščih z območja Fužin, Sp. in Zg. ' Hrušice.
OSKRBNIK: •
• KS KODELJEVO
2.	SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER
SE NAHAJA: vogel hiše ulice Vide Pregare 11 OPIS: spomin 24 padlim v NOV, ustreljenih kot talci ali umrlih v koncentracijskih taboriščih iz območja Moste-Selo OSKRBNIK:
3.	SPOMENIK: spominska plošča in doprsni kip KRAJ KJER
SE NAHAJA: zdravstveni dom Moste, Prvomajska 5 OPIS: Spomin na zdravnika psihiatra Mihaela Kamina, ki je bil ustreljen kot talec leta 1944. Istočasno je bil tudi poimenovan zdravstveni dom po Mihi Kaminu.
OSKRBNIK:
4.	SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER
SE NAHAJA na stavbi mizarske delavnice takratnega lastnika Antona Jevnikaija, Pod ježami 17
OPIS: V tej stavbi je v letu 1942 delovala ilegalna tehnika CK KP Slovenije.
Bunker imenovan ,,Truga“ je bil pod lopo za les OSKRBNIK:
# KS NOVE JARŠE
1.	SPOMENIK: spominska plošča
KRAJ KJER	,	_
SE NAHAJA: na obzidju pokopališča Žale, Žalska cesta OPIS: spomin političnemu aktivistu OF Antonu Segulinu iz Novih Jarš, kije bil ustreljen na tem mestu OSKRBNIK:
2.	SPOMENIK: spomenik KRAJ KJER
SE NAHAJA: odcep Šmartinske na Žalsko cesto OPIS: spomin 41 padlim v NOV, ustreljenih kot talci ali umrlih v koncentracijskem taborišču z območja Novih Jarš OSKRBNIK:
^•SPOMENIK: spominska plošča
§aj kjer
E Nahaja ulica Goce Delčeve 34
UHIS: v tej hiši je delovala dokumentarna tehnika in ciklografija
n CK KPS od leta 1941 - 1943
0sKRBN1K:
3.	SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER
SE NAHAJA: Šmartinska cesta	, .
OPIS: Spomin aktivistki OF Frančiški Nakrst iz Novih Jarš, ustrelili sojo Italijani OSKRBNIK:
^ SPOMENIK: spomenik
kraj kjer
4. SPOMENIK: bakren relief
KRAJ KJER SE
NAHAJA na pročelju osnovne šole Jože Moškrič Jarška c. 34 OPIS: relief upodablja narodnega heroja Jožeta Moškriča OSKRBNIK:
S.	SPOMENIK: 3 spominski kamni KRAJ KJER
SE NAHAJA: na območju Novih Jarš
OPIS: Spomin kot pomnik na okupirano in z žico obdano Ljubljano, žična pregrada okoli Ljubljane je bila dograjena leta 1942.
OSKRBNIK:
OPIS: posvečen 80 delavcem in delavkam te tovarne, ki so žrtvovali svoja življenja v NOV od 1941 — 1945 OSKRBNIK:,,
2.	SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER
SE NAHAJA: na vrtni ograji hiše zdravnika dr. Andreja Jenka Vevče 157	'
OPIS: v spomin aktivistu OF Francu Močilnikaiju, ki je bil ustreljen na tem mestu OSKRBNIK:
# KS POLJE
1.	SPOMENIK: spominski kamen KRAJ KJER
SE NAHAJA pri stari šoli Polje ob Zadobrovški cesti 190 OPIS: spomin 67 padlim v NOB kot talci in umrlim v koncentracijskih taboriščih iz območja Polja OSKRBNIK:
2.	SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER
SE NAHAJA: na Jurčičevi hiši, Rjava cesta OPIS: spomin Janezu in Pepci Jurca, ki sta bila zverinsko umorjena od čme roke marca 1944 OSKRBNIK:
3.	SPOMENIK: spominski kamen KRAJ KJER
SE NAHAJA: na pokopališču Polje OPIS: spomin 5 padlim borcem NOV OSKRBNIK:
4.	SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER
SE NAHAJA: na stavbi psihiatrične bolnišnice Polje
OPIS: v spomin, kjer so se zdravili partizani in ilegalci med NOV
OSKRBNIK:
5.	SPOMENIK: spomenik KR AJ KJER
SE NAHAJA: ob glavni cesti Ljubljana-Polje, Zaloška c.
OPIS: pomnik na okupirano Ljubljano, kjer je stal italijanski blok OSKRBNIK:
6.	SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER
SE NAHAJA: na gasilskem domu Slape
OPIS: v spomin 15 padlim v NOV, ustreljenih kot talci ali umrlih v koncentracijskih taboriščih z območja Slap OSKRBNIK:
7.	SPOMENIK: spominski kamen KRAJ KJER
SE NAHAJA: za hišo pri Kusoldovih - Slape OPIS: spominski kamen postavljen na mestu, kjer je prehod čez Ljubljanico v letih od 1941 - 1945 OSKRBNIK:
bil ilegalni
• KS ŠTEPANJSKO NASELJE
1.	SPOMENIK: grobnica in spomenik KRAJ KJER
SE NAHAJA: na pokopališču Stepanja vas
OPIS: spomin na 8 padlih v NOV, ustreljenih kot talci ali umrlih v koncentracijskih taboriščih z območja Stepanje vasi OSKRBNIK:
2.	SPOMENIK: spomenik KRAJ KJER SE NAHAJA: ob Litijski cesti
OPIS: V spomin, kjer je stal okupatorjev blok okupirane Ljubljane OSKRBNIK:,
# KS VEVČE - ZG. KAŠELJ
1.	SPOMENIK: spomenik KRAJ KJER
SE NAHAJA: na ploščadi pred vhodom v papirnico Vevče
3.	SPOMENIK: spominska plošča
KRAJ KJER	J
SE NAHAJA: na stavbi kulturnega doma Vevče 53 OPIS: spomin 37 padlim v NOV, ustreljenih kot talci ali umrlih v koncentracijskih taboriščih z območja VEVČ OSKRBNIK:
4.	SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER
SE NAHAJA: na hiši pri Vočevih, Zg. Kašelj 65 OPIS: v spomin padlemu partizanu Jožetu Predaliču, ki je padel na tem mestu OSKRBNIK:
5.	SPOMENIK: tri spominske plošče KRAJ KJER SE
NAHAJA: na domu družbenopolitičnih organizacij v Zg. Kašlju OPIS: posvečene 32 padlim v NOV, ustreženih kot talci ali umrli!
v koncentracijskih taboriščih z območja Zg. Kašlja OSKRBNIK:
# KS ZADOBROVA - SNEBERJE
1.	SPOMENIK: dve spominski plošči KRAJ KJER
SE NAHAJA: na Zadružnem domu Zadobrova OPIS: spomin 40 padlim v NOV, ustreljenih kot talci ali umrlih v koncentracijskih taboriščih z območja Zadobrove OSKRBNIK:
2.	SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER
SE NAHAJA: na gasilskem domu Zadobrova OPIS: spomin 5 članom tega društva padlim v NOV OSKRBNIK:
3.	SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER
SE NAHAJA: na hiši pri Peternelu — Zadobrovška c. 82 OPIS: spomin partizanu Južetu Snoju, ki je padel na tem mestu 13-junija 1942 OSKRBNIK:
4.	SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER SE
NAHAJA: na hiši pri Anžiču - Šmartinska c. 220 OPIS: spomin Slavku Novaku, ki so ga na tem mestu ustrelili Italijani 22. junija 1941 OSKRBNIK:
5.	SPOMENIK: spomenik KRAJ KJER
SE NAHAJA: na križišču Šmartinske c. in Zadobrovške c.
OPIS: Spomin 18 žrtvam fašističnega nasilja, katere so v tej bližin1 zmetali v reko Savo. Žrtve so bili pripadniki OF iz Čme vasi, Ižanske ceste, Ljubljane, Fužin, Brinj, Zadvora in Polja. OSKRBNIK:
6.	SPOMENIK: doprsni kip KRAJ KJER
SE NAHAJA: Zadobrovška cesta
OPIS: Doprsni kip je postavljen v spomin Leopoldu Mačko Ror»tu’ znanemu predvojnemu revolucionarju in komunistu ter družbenopolitičnemu delavcu.
OSKRBNIK:
• KS ZADVOR }. SPOMENIK: spomenik
kraj kjer se
NAHAJA: na vogalu Dobrunjske ceste in ceste proti Urhu OPIS: v spomin 21 padlim v NOV z območja Dobrnnj OSKRBNIK:
2. SPOMENIK: grobnica in spomenik z reliefom KRAJ KJER SE NAHAJA: Urh
OPIS: v spomin 123 žrtvam fašističnega - belogardističnega OS^nasilja, ki so dali svoja življenja
SPOMENIK spominska plošča KRAJ KJER
SE NAHAJA: na Zadružnem domu Zadvor
OPIS: spomin narodnemu heroju Jožetu Moškriču in narodnemu
Os^oju Alojzu Trtniku—Tomažu
— ostale tri plošče so posvečene 48 padlim v NOV, talcem ali umrlim v koncentracijskih taboriščih z območja Podlipoglava in okolice.
OSKRBNIK:
10.	SPOMENIK:	spominska plošča
KRAJ KJER
SE NAHAJA: na hiši pri Dežmanovih, Sadinja vas 33
OPIS: v spomin delovanja ilegalne tehnike CK. KP Slovenije od 1940- 1941
OSKRBNIK:
11.	SPOMENIK: spomenik
KRAJ KJER
SE NAHAJA: na vrhu hriba Pugled
OPIS: V spomin 3 padlim partizanom in v spomin II. štajerskemu bataljonu, ki je na tem kraju v letu 1941 - 1942 prezimoval in usposabljal novince za odhod v edinice NOV na štajersko. Dne 23. marca. 1942 so bataljon napadli Italijani in v tej borbi so padli trije borci tega bataljona.
OSKRBNIK:
A SPOMENIK: spominska plošča
kraj kjer
^E NAHAJA: ob hiši pri Kržinovih štev. 71
°EIS: spomin na 35 padlih v NOV, ustreljenih kot talci ali umrlih v
g^lkoncentrarijskih taboriščih z območja Zadvora
^■SPOMENIK: spominska plošča
kraj kjer
^NAHAJA: na hiši pri Aličevih, Sestrska c. 25
U°IS: spomin na 29 padlih v NOV, ustreljenih kot talci ali umrlih v
^^koncentracijskih taboriščih iz območja Sostra
SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER ^
^NAHAJA: na gasilskem domu Sostro ^jS^spomin 5 članom gasilskega društva, ki so padli v NOV
JgOMENIK: spominski plošči
^NAHAJA: v osnovni šoli Antona Trtnika—Tomaža v Sostrem “‘S: plošči sta v spomin Jožetu Moškriču—Cirilu, narodnemu 0sKRB$ ^ Antonu Trtniku-Tomažu’ narodnemu heroju
KRAJ 1qNIK: sPom*nsK*k31™611
QpNAHAJA: pod Dimnikovim hribom - Sostro 1S: spomin na 4 žrtve fašističnega nasilja, ustreljene na tem
oskTbSS? 1942
SPOMENIK: 10 spominskih plošč, 7 plošč je posvečenih H^odnoosvobodilnemu gibanju od 1941 — 1942, 3 plošče pa Kr pečene padlim v NOV
OBHAJA: spominska hiša Podlipoglav 19
Prva plošča je v spomin na tehniko CK KP Slovenije, ki je ^ . delovala pri Dežmanovih v Sadinji vasi od leta 1940 — 1941
plošča je v spomin na ustanovitev molniške čete na Molniku - !3'julija 1941
!retja plošča nas spominja na ustanovitev drugega štajerskega _ Patajljona 15. decembra 1942 na Kremenjaku
,chta je posvečena bojem II. štajerskega bataljona z Nemci in ‘talijani z dne 24. decembra 1941 na LJmbergi nad Litijo, 23. J^ca 1942 na Pugledu in požigu Lipoglava 24. marca 1942 ter " !v*u na Jančah v dneh od 19. do 21. maja 1942
E?*8 plošča je posvečena spominu prihoda članov CK KP genije 10 OF Slovenije in glavnega poveljstva slovenskih P^izanskih čet v Podlipoglav 20. maja 1942 *jsta plošča je posvečena spominu na bivanje in delovanje elanov CK KP Slovenije od septembra do oktobra 1942 na " jiiočju Podlipoglava
h^Jha plošča je v spomin na zbirno partizansko taborišče v Lipoglavu od aprila do septembra 1942
12. SPOMENIK: spomenik
KRAJ KJER
SE N AHAJA: ob Cesti 13. julija v Zadvoru
OPIS: v spomin na ustanovitev prve slovenske partizanske molniške čete, nadalje v spomin 165 borcem KS Zadvor in zahvala vsem padlim v NOV in umrlim žrtvam fašističnega terorja ter vsem še živim udeležencem NOV.
OSKRBNIK:
Spomenik, kjer je bila 13. julija 1941 formirana molniška četa, druga partizanska enota v Sloveniji.
% KS ZALOG
1. SPOMENIK: spomenik KRAJ KJER
SE NAHAJA: pred Zadružnim domom Zalog, Agrokombinatska c.
OPIS: v spomin 93 padlim v NOV, ustreljenim kot talci ali umrlim v koncentracijskih taboriščih z območja Zaloga, Sp. Kašlja in
%
Podgrada
OSKRBNIK:
2.	SPOMENIK: doprsni kip KR Al KJER SE
NA»;AJA: na osnovni šoli Adolfa Jakhla Zalog
OPIS: doprsni kip v spomin na narodnega heroja Adolfa JAKHLA
OSKRBNIK:
3.	SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER
SE NAHAJA: Zupančičeva hiša, Kašeljska 23 OPIS: spomin na politično aktivistko OF Francko Zupančič, ki so jo mučili in ustrelili belogardisti OSKRBNIK:
4.	SPOMENIK: spominski kamen KRAJ KJER SE
NAHAJA: v Mrzli dolini pod Kašeljsldm vrhom OPIS: v spomin 4 padlim partizanom, ki so se nekaj ur upirali napadu belogardistične čete, ki jih je izsledila zaradi izdajstva. OSKRBNIK:
£ KS ZELENA JAMA
1.	SPOMENIK: spomenik KRAJ KJER
SE NAHAJA: vogal Bezenškove in Središke ulice OPIS: v spomin 84 padlim borcem v NOV, ustreljenih kot talci ali umrlih v koncentracijskih taboriščih iz območja Zelene jame OSKRBNIK:
2.	SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER
SE NAHAJA: na hiši Poljedeljska c. 19
OPIS: spomin na mladinskega aktivista Rada Smoleta, ustreljenega na tem mestu. Italijanski okupator ga je zalotil pri sabotažni akciji.
OSKRBNIK:
3.	SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER
SE NAHAJA: v stavbi železniškega gradbenega podjetja, Ob zeleni jami št 2,
OPIS: V spomin 43 delavcem, ki so padli kot borci NOV, talci in umrli v koncentracijskih taboriščih.
OSKRBNIK:
4.	SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER
SE NAHAJA: v stavbi Kolinske, Šmartinska c. 30 OPIS: v spomin 3 delavcem, ki so padli kot borci NOV OSKRBNIK:
5.	SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER
SE NAHAJA: na stavbi tovarne Kleja
OPIS: v spomin 12 delavcem, zaposlenih v tej tovarni, ki so padli kot borci NOV, bili ustreljeni kot talci ali umrli v koncentracijskih taboriščih OSKRBNIK:
6.	SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER
SE NAHAJA: na stavbi tovarne Teol Ljubljana OPIS: v spomin dvema članoma kolektiva:
Francu Pokovcu in Ivanju Juvanu, ki sta padla v NOV OSKRBNIK:
7.	SPOMENIK: spomenik KRAJ KJER
SE NAHAJA: pred tovarno Saturnus
OPIS: V spomin na 17 delavcev, zaposlenih v tej tovarni, ki so padli v NOV, bili ustreljeni kot talci ah umrli v koncentracijskih taboriščih.
OSKRBNIK:
8.	SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER
SE NAHAJA: na stavbi tovarne Saturnus
OPIS: v spomin politični aktivistki OF Vidi Pregare, ki je bila
ustreljena na tem mestu 31. avgusta 1942 OSKRBNIK:
9.	SPOMENIK: spominska plošča KRAJ KJER
SE NAHAJA: na stavbi Kemične tovarne
OPIS: V spomin 25 delavcem, zaposlenih v teh tovarni, ki so biti ustreljeni kot talci, padh v NOV, ah umrli v koncentracijskih taboriščih.
OSKRBNIK:
10.	SPOMENIK: Spominska plošča KRAJ KJER
SE NAHAJA: na stavbi osnovne šole Vide Pregare OPIS: v spomin učenkama Ančki Premec in Ogli Šeremet, ki sta bili žrtvi belogardistov, ki so bežati 7. maja 1945 pre(1 osvoboditelji OSKRBNIK:
11.	SPOMENIK: doprsni kip KRAJ KJER
SE NAHAJA: ob vhodu osnovne šole Vide Pregare, Bazoviška c. OPIS: Vida Pregare je bila aktivistka OF in ustreljena na dvorišču tovarne Saturnus 31. avgusta 1942 OSKRBNIK:
12.	SPOMENIK: doprsni kip KRAJ KJER
SE NAHAJA: pred zgradbo VVZ Angele Ocepek OPIS: doprsni kip politične delavke Angele Ocepek OSKRBNIK:
OBRAZLOŽITEV
Da bi uresničili z družbenim dogovorom o urejanj' vzdrževanju in varstvu spominskih obeležij NOB in socialistični revolucije in postavljanju novih na območju ljubljanskih obč& določene naloge o podružbljanju skrbi in varstva pomnikov nas narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije, zagotovi njihovo redno urejanje, vzdrževa nje, obnovo in varstvo ter s tem trajno očuvali njihovo prvotno podobo v počastitev tistih borbeni in revolucionarnih vrednot, zaradi katerih so bili postavljeni, J odbor podpisnikov družbenega dogovora o urejanju, vzdrževanju m varstvu spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB1 socialistične revolucije v občini Ljubljana Moste - Polje priprav osnutek samoupravnega sporazuma o prevzemu skrbi za urejanj ’ vzdrževanje in varstvo spominskih obeležij NOB in socialističj) revolucije ter gar daje v razpravo vsem temeljnim in drugim organizacijam združenega dela in delovnim	skupnostim*>
samoupravnim interesnim in drugim skupnostim, krajevnim skupnostim, družbenopolitičnim in družbenim organizacij društvom in vsem drugim v občini, ki bi lahko in bodo prevzeli tem samoupravnim sporazumom določene naloge skrbnika J posamezne spomenike in spominska obeležja, ki so na območj občine oziroma posamezne krajevne skupnosti
Javna razprava o predloženem osnutku samoupravne* sporazuma traja do 30. septembra 1978. Pripombe, pveaiog sprememb in dopolnitev oziroma dmge pripombe in stališča pošljejo odboru podpisnikov družbenega dogovora o varstvu $P". menikov in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije v obča* Ljubljana Moste—Polje, Proletarska c. 1.
V času javne razprave naj bi krajevne skupnosti tudi °PraV'a potrebne dogovore z vsemi tistimi, ki po 8. členu samoupravnig sporazuma lahko sprejmejo oziroma prevzamejo dolžnosti os.nj nika enega ali več spomenikov oz. spominskih obeležij v krajam.
skupnosti, ustanovijo komisijo za varstvo spomenikov in
obeležij NOB pri svetu krajevne skupnosti ter skupaj s Pre, videnimi skrbniki pričnejo pripravljati predloge letnih in

obeležij NOB na območju krajevne skupnosti.	,
Prav tako pa bi morale organizacije in skupnosti ter drugi P tencialni (in sedanji) oskrbniki iz 8. člena samoupravnega sp0 razuma stopiti v stik s krajevno skupnostjo in izraziti svojo PrlP vljenost za prevzem dolžnosti oskrbnika.	^
Vse to bi omogočilo pravočasno pripravo predloga in sPrel j-samoupravnega sporazuma ter pripravo in sprejem letnega (insr
"lmČnCSal	^ODBOR^S^KOVORUiBE^i
DOGOVORA O VARSTVU SPOMENIC NOB IN SOCIALISTIČNE REVOLUCIJ
OSNUTEK 1 2 3 4 5 6
Na podlagi 24., 28., 38. in 186. člena ter skladno z določili 28., 32., 41., 211. in 235. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78), izhajajoč iz smernic za izvajanje družbenega plana občine Ljubljana Moste 1976-4980 v letu 1978 in v skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugo-slavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), odlokom o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji (Uradni Ust SRS štev. 4/78) je skupščina občine Ljubljana Moste na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne............sprejela
ODLOK
o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000'
1.	člen
__ Dokumenti »Ljubljana 2000“ so:
" dolgoročni družbeni plan občin in mesta Ljubljane, ki vključuje dolgoročni prostorski plan občin in mesta Ljubljane, dolgoročni družbeni plan za območje medobčinskega sodelovanja,
" Urbanistični načrti ljubljanskih občin.
2.	člen
S tem odlokom Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sku-Pno. sočasno, dogovorno in usklajeno s skupščinami drugih ljub-Itoskjh občin in Skupščino mesta Ljubljane ter skladno s siste-°ni družbenega planiranja določa obvezno pripravo dokumentov: dolgoročnega družbenega plana občin in mesta Ljubljane z dolgoročnim prostorskim planom občin in mesta Ljubljane ter " Urbanističnih načrtov ljubljanskih občin.
3.	člen
» S tem odlokom Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje liuKv*10’ sočasno> dogovorno in usklajeno s skupščinami občin poljanske regije in skupščinami drugih občin, ki so se dogovorile jki^dobčinskem sodelovanju in Skupščino mesta Ljubljane ter Hladno s sistemom družbenega planiranja določa obvezno pripravo
;°kumenta:
dolgoročnega družbenega plana za območje medobčinskega
sodelovanja.
4.	člen
.dokumenti »Ljubljana 2000“ se pripravijo kot dolgoročni plani ..Podlagi povezanosti ekonomskega, socialnega in prostorskega !*a družbenega razvoja do leta 2000.
200nfriPravam za izdelavo in sprejemanje dokumentov »Ljubljana ne pristopi takoj po sprejetju tega odloka.
5.	člen
u pganizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, Sp^Cvne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti d^jo sklepe o pripravi elementov za dogovore o temeljih ValnUmentov -.Ljubljana 2000" skladno z načeli sočasnega, sreče-^e8a, usklajenega in celovitega planiranja, amoupravne interesne skupnosti, ki
. ______________ ___________ delujejo na področjih
*drh«ne8a družbenega pomena in večje ter pomembnejše asociacije skun ne(5a dela, ki jih določijo izvršni sveti družbenopolitičnih Plan°Sti’ sprejmejo tudi sklepe o pripravi lastnih dolgoročnih cejcm' $^adno z načeli sočasnega, srečevalnega, usklajenega in ntega planiranja.
6.	člen
Z k v^ni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje bo skupno svctom Skupščine mesta Ljubljane in izvršnimi sveti Cln ostalih ljubljanskih občin odgovoren za pripravo doku-0v iz 2. člena tega odloka in za vsklajevanje med občino in
drugimi občinami ter mestom. Enako bo Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje skupno z Izvršnim svetem Skupščine mesta Ljubljane in izvršnimi sveti skupščine občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju, odgovoren za pripravo dokumentov iz 3. člena tega odloka in za vsidajevanje med občino in drugimi občinami medobčinskega sodelovanja ter mestom.
Stalno sodelovanje med Skupščino občine, strokovnimi delovnimi organizacijami, izvršnim svetom in drugimi organi v mestu, družbenopolitičnimi organizacijami ter samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in izmenjavo mnenj in usklajevanje stališč med občinami in mestom bo zagotavljal organ Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje pristojen za planiranje.
Opravljanje tekočih nalog, stalno in organizirano koordinacijo in sodelovanje upravnih organov s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami za pripravo plana in za enotnost izvajanja sprejete politike in nalog bo zagotavljal upravni organ Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, pristojen za planiranje.
7.	člen
Skladno z določili »Družbenega dogovora o nalogah in vlogi Zavoda za družbeni razvoj Ljubljane" bo nosilec izdelave strokovnih gradiv za dokumente »Ljubljana 2000“ Zavod za dmžbeni razvoj Ljubljane. Zavod bo za pripravo gradiv sodeloval tudi z drugimi znanstvenimi in strokovnimi delovnimi organizacijami.
8.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje bo skupno z izvršnimi sveti skupščin drugih ljubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane določil delovni program za izdelavo dokumentov iz 2. člena tega odloka in skupno z izvršnimi sveti skupščin drugih občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane delovni program za izdelavo dokumentov iz 3. člena tega odloka.
Sredstva za izdelavo dokumentov »Ljubljana 2000“ se združujejo na podlagi samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev. Delovni programi so sestavni del teh sporazumov.
Skladno z načeli sočasnega, vsklajenega, srečujočega in celovitega planiranja sklenejo nosilci planiranja samoupravni sporazum o vsklajenih delovnih programih in o medsebojno vsklajenem pristopu k izdelavi strokovnih planskih gradiv.
S samoupravnimi sporazumi in delovnimi programi se posebej opredeli tudi metodološka in usklajevalna vloga nosilca izdelave strokovnih gradiv dokumentov »Ljubljana 2000“ glede na sočasno pripravo planov samoupravnih organizacij in skupnosti in obveznost udeležencev planiranja, da posredujejo potrebne podatke nosilcu izdelave dokumentov.
Podpisniki bodo samoupravne sporazume o združevanju sredstev za izdelavo dokumentov »Ljubljana 2000“ sklenili najkasneje do 30. julija 1978.
9.	člen
Udeleženci planiranja bodo uporabljali skupno obvezno metodologijo in skupne minimalne obvezne kazalce, kijih predpiše Zvezni izvršni svet oziroma Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje bo skupno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane, izvršnimi sveti skupščin ostalih ljubljanskih občin in izvršnimi sveti skupščin občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju, predpisal dopolnitev skupne obvezne metodologije.
10.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje bo skupno z izvršnimi sveti skupščin drugih ljubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane za dokumente iz 2. člena tega odloka in skupno z izvršnimi sveti skupščin drugih občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane za dokumente iz 3. člena predložil:
-	skupščini osnutke smernic najkasneje do 20. maja 1979,
-	udeležencem dogovorov o temeljih planov osnutke dogovorov o
temeljih planov najkasneje do 20. maja 1980,
-	skupščini osnutke planov najkasneje do 20. maja 1980.
Skladno z načeli sočasnega in srečevalnega planiranja bodo
nosilci planiranja iz 5. člena pripravili osnutke posameznih faz svojih planov v rokih iz prejšnjega odstavka.
Roki iz prvega odstavka se bodo po potrebi uskladili s programom priprave družbenega plana SR Slovenije za obdobje od 1981
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu.
Št.	Skupščina občine
Datum: Ljubljana, dne	Ljubljana Moste-Polje
Predsednik:
OBRAZLOŽITEV
Z odlokom o obvezni pripravi dokumentov „Ljubljana 2000‘ delovni ljudje in občani občin in mesta Ljubljane aktivno pristopajo in se vključujejo v proces načrtovanja družbenega razvoja, s čemer uresničujejo svojo pravico in dolžnost odločanja v procesu družbene reprodukcije in odločanja o svojih in družbenih interesih v samoupravnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih ter uresničujejo vzajemno odgovornost in obveznost, da s samoupravnim sporazumevanjem oz. dogovarjanjem omogočijo usklajenost družbenega razvoja.
Da bi opredelili osnove za nadaljnji družbeni razvoj Ljubljane, se v Ljubljani odločamo za izdelavo dolgoročnih družbenih planov, skladno z določili o obveznosti, upravičenosti in smiselnosti njihove izdelave, kot so vsebovane v;
-	ustavi SRS,
-	zakonu o temeljih sistema družbenega planiranja,
-	osnutku zakona o sistemu družbenega planiranja SRS,
-	zakon o združenem delu,
-	statutih mesta Ljubljane, statutih ljubljanskih občin in statutu skupnosti občin ljubljanske regije,
-	resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana SRS,
-	smernicah programa družbenega razvoja Ljubljane za leto 197S in enakih dokumentih ljubljanskih občin in dogovoru občin ljubljanske regije.
Dokumenti,,.Ljubljana 2000“ so:
-	dolgoročni družbeni plan občin in mesta Ljubljane, z dolgoročnim prostorskim planom občin in mesta Ljubljane,
-	dolgoročni družbeni plan za območje medobčinskega sodelovanja,
-	urbanistični načrti ljubljanskih občin.
Dolgoročni družbeni plan občin in mesta Ljubljane, ki vključuje tudi dolgoročni prostorski plan, bo en dokument, v katerem pa bodo posamezni planski elementi prikazani za posamezno občino in za mesto posebej.
Dolgoročni družbeni plan za območje medobčinskega sodelovanja je plan določenih skupnih interesov in usklajenosti razvojnih odnosov na območju občin, ki tvorijo skupnost občin ljubljanske reg j e in še nekaterih občin, ki so se odločile za medobčinsko sodelovanje v tem okviru.
Urbanistični načrti ljubljanskih občin obsegajo:
-	urbanistični načrt Ljubljane, ki bo izdelan za razširjeno ureditveno območje me,sta Ljubljane (GUP) in
-	urbanistične načrte tistih razvojnih območij, ki jih bo opredelil dogovor o temeljih dolgoročnega družbenega in prostorskega plana občin in mesta Ljubljane.
Za mestno (ureditveno) območje Ljubljane bo izdelan urbanistični načrt kot en dokument.
Glede na to, da se bomo za število in obseg območij ostalih urbanističnih načrtov opredelili v dogovoru o temeljih plana, teh planov posamično ne navajamo v sklopu dokumentov „Ljubljana 2000“. Opredelitev problematike in izdelave ter vzpostavitev informacijske baze za te urbanistične načrte pa bo sočasna in soodvisna z ostalimi dokumenti „Ljubljana 2000“.
Odloke sprejmejo skladno s svojo vlogo v skupščinskem sistemu in v sistemu planiranja skupščine občine ljubljanskih občin in skupščina mesta Ljubljane sočasno in usklajeno.
Odloke o uvajanju obveznih priprav dolgoročnega plana za območje medobčinskega sodelovanja sprejmejo sočasno in usklajeno s skupščinami občin in mesta Ljubljane tudi druge skupščine občin, ki se dogovarjajo o medobčinskem sodelovanju, kar ustreza usklajevalnemu in dogovornemu značaju tega dolgoročnega razvojnega dokumenta.
Odloki, izhajajoč iz načel in določil o sočasnosti, kontinuira-nosti, usklajenosti in celovitosti planiranja, opredeljujejo:
-	obveznost samoupravnih organizacij in skupnosti, da vzporedno sprejmejo sklepe o obvezni pripravi elementov za dogovore o temeljih dokumentov „Ljubljana 2000", nekatere pa za pri-
pravo svojih planov, da bi tako omogočili tudi soodvisno izdelavo planskih dokumentov družbenopolitičnih skupnosti Ljubljane;
-	potrebo usklajevanja rokov s programi priprave družbenega plana SR Slovenije za obdobje od 1981 do 1985. V kratkem se pričakuje republiški odlok o pripravi tega plana, vendar moramo v Ljubljani začeti s pripravo planov čimprej;
-	vlogo in obveze organov družbenopolitičnih skupnosti glede:
. na upravne, usklajevalne, izvršilne naloge in funkcije,
. na funkcijo predlagatelja skupščinskim zborom in za p^n odgovornega organa ipd.;
-	postopke sprejemanja in roke enako za vse planske dokumente „Ljubljana 2000“ (odlok - smernice - elementi - dogovor -plan), pri čemer opozarjamo na 2. odstavek čl. 150ZSDPX> pravi, da se prostorski plani pripravljajo in sprejemajo sočasno in po istih načelih kot plani družbenopolitičnih skupnosti. Roki pa se bodo morali naknadno uskladiti s programom izdelave srednjeročnega družbenega in prostorskega plana SRS;
-	organiziranost družbenopolitičnih skupnosti za planiranje na podlagi družbenopolitičnih izhodišč in statutarnih določil v občinah in mestu za formiranje družbenih svetov in komitejev
za družbeno planiranje;
-	obveznosti za opredelitev delovnega programa in način dog0' varjanja o združevanju sredstev za izdelavo teh planov in 0 medsebojno usklajenem pristopu udeležencev;
-	nosilca priprave strokovnih gradiv za dokumente „Ljubljane 2000“
Javna razprava, ki vključuje tudi javno razgrnitev, bo teklo vzporedno z obravnavo osnutkov smernic in osnutkov planov v skupščinskem postopku.
Izvršni svet SML je skupno z izvršnimi sveti skupščin ljubljen' skih občin in izvršnimi sveti skupščin občin, ki so se dogovorile 0 medobčinskem sodelovanju utrdil enotno besedilo predlogov odl°' kov vseh vključenih DPS in besedilo ožje in širše obrazložitve, kile skupno objavljena v Ljubljanskem dnevniku.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na svoj* redni seji dne 20. 6. 1978 določil osnutek odloka o obvezni P?', pravi dokumentov »Ljubljana 2000“ in ga predlaga skupšč**11 občine Ljubljana Moste-Polje v obravnavo.
IS predlaga skupščini, da se odlok sprejme v dvofaznem P°' stopku. Ta odlok ima namen opredeliti pristop k planiranju M izhaja iz zakonsko in normativno že dovolj opredeljenih izhodu (glej začetek obrazložitve). V dvofaznem postopku bo sprejeti' tudi plan in dogovor o temeljih plana in tudi vmesna planska f^a’ ki jo predstavljajo smernice za izdelavo plana. Istočasno bo org11' nizirana tudi javna razprava.
x Osnutek zakona o sistemu družbenega planiranja SR Slovenije
BELEŽKE:
OSNUTEK
f	x
Na podlagi 24., 28., 38. in 186. člena ter skladno z določili 28., 32., 41., 211. in 235. člena statuta občine Ljubljana -Moste-Polje (Ur. list SRS, št.: 2/78), v skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ, št.: 6/76) in upoštevajoč odlok o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov v SR Slovenji (Ur. list SRS, št.: 4/78) je Skupščina občine Ljubljana-Moste-Polje na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne ........sprejela
ODLOK
o obvezni pripravi srednjeročnih planov občin in mesta Ljubljane za obdobje od 1981 do leta 1985
1. člen
Srednjeročni plani Ljubljane so:
~ srednjeročni družbeni plani občin in mesta Ljubljane s srednjeročnimi prostorskimi plani občin in mesta Ljubljane,
" srednjeročni družbeni plan za območje medobčinskega sodelovanja.
Enako bo Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje skupno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane in z izvršnimi sveti skupščine občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju, odgovoren za pripravo planov iz 3. člena odloka in za usklajevanje med občino in drugimi občinami v regiji in mestom Ljubljane.
Stalno sodelovanje med skupščino občine, strokovnimi delovnimi organizacijami, izvršnim svetom in drugimi organi v občini, družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter izmenjavo mnenj in usklajevanje stališč med občino in drugimi občinami ter mestom bo zagotavljal organ Skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje, pristojen za planiranje.
Opravljanje tekočih nalog, stalno in organizirano koordinacijo in sodelovanje upravnih organov s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami za pripravo plana in za enotnost izvajanja sprejete politike in nalog bo zagotavljal upravni organ Skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje, pristojen za planiranje
7.	člen
Skladno z določili ..Družbenega dogovora o nalogah in vlogi Zavoda za družbeni razvoj Ljubljana11 bo nosilec izdelave strokovnih gradiv srednjeročnih planov Zavod za družbeni razvoj Ljubljana. Zavod bo za pripravo gradiv sodeloval tudi z drugimi znanstvenimi delovnimi organizacijami ter s strokovnimi službami upravnih organov, za katere bo obseg in vsebina dela posebej opredeljena z delovnim programom.
8.	člen
2.	člen
S tem odlokom Skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje skupno, sočasno, dogovorno in usklajeno s skupščinami drugih jubljanskih občin in Skupščino mesta Ljubljane ter skladno s Slstemom družbenega planiranja določa obvezno pripravo srednje-r°cnih družbenih planov občin in mesta Ljubljane, s srednjeroč-nuni prostorskimi plani občin in mesta Ljubljane.
3.	člen
S tem odlokom Skupščina občine Ljubljana-Moste-Polje kupno, sočasno, dogovorno in usklajeno s skupščinami občin Jubljanske regije in skupščinami drugih občin, ki so se dogovorile , medobčinskem sodelovanju in Skupščino mesta Ljubljane ter p adno s sistemom družbenega planiranja določa obvezno pri-
srednjeročnega družbenega plana za območje medobčinskega sodelovanja.
4.	člen
Srednjeročni plani se pripravijo na podlagi povezanosti za0nLomskega, socialnega in prostorskega vidika družbenega razvoja lg. °bdobje od leta 1981 do leta 1985. Srednjeročni plani se izde-f? sočaSno> SkUpno in dogovorno z izdelavo gradiv dokumentov ^ubljana 2000‘ , ki so določeni z <
°kumentov ..Ljubljana 2000“.
Pripravam za izdelavo in sprejemanje srednjeročnih planov se st°pi takoj po sprejetju tega odloka.
odlokom o obvezni pripravi
5.	člen
l(r9r8anizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, s.^CVne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti eleCjrnej° sklepe o pripravi svojih srednjeročnih planov ter pripravi $red'entov za samoupravne sporazume in dogovore o temeljih Usk "jer°čnih planov skladno z načeli sočasnega, srečevalnega, ajenega in celovitega planiranja.
^ tem nosilci planiranja istočasno izpolnijo obveznost, ki izhaja _oločil 1. odstavka 5. člena odloka o obvezni pripravi doku-
^nto
v .»Ljubljana 2000“
6.	člen
z J^ni svet Skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje bo skupno m svetom Skupščine mesta Ljubljane in izvršnimi sveti 2. 6, m ostalih ljubljanskih občin odgovoren za pripravo planov iz obč; ena. te8a odloka in za usklajevanje med občino in drugimi narni ter mestom.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje bo skupno z izvršnimi sveti skupščine drugih ljubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane določil delovni program za izdelavo planov iz 2. člena tega odloka in skupno z izvršnimi sveti skupščin drugih občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane delovni program za izdelavo planov iz 3. člena tega odloka.
Sredstva za izdelavo srednjeročnih planov se združujejo na podlagi samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev ali s posebno pogodbo. Delovni programi so sestavni del teh sporazumov.
Skladno z načeli sočasnega, usklajenega, srečujočega in celovitega planiranja sklenejo nosilci planiranja samoupravni sporazum o usklajenih delovnih programih in o medsebojno usklajenem pristopu k izdelavi strokovnih planskih gradiv.
S samoupravnimi sporazumi in delovnimi programi se posebej opredeli tudi metodolo a in usklajevalna vloga nosilca izdelave strokovnih gradiv srednjeročnih planov glede na sočasno pripravo planov samoupravnih organizacij in skupnosti in obveznost udeležencev planiranja, da posredujejo potrebne podatke nosilcu izdelave planov.
Podpisniki bodo samoupravne sporazume o združevanju sredstev za izdelavo srednjeročnih planov sklenili najkasneje do 31. oktobra 1978.
9.	člen
Udeleženci planiranja bodo uporabljali skupno obvezno metodologijo in skupne minimalne obvezne kazalce, kijih predpiše Zvezni izvršni svet oziroma Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje bo skupno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane, izvršnimi sveti skupščin ostalih ljubljanskih občin in izvršnimi sveti skupščin občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju predpisal dopolnitev skupne obvezne metodologije do 31. oktobra 1978.
10.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje bo skupno z izvršnimi sveti skupščin drugih ljubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane za plane iz 2. člena tega odloka in skupno z izvršnimi sveti skupščin drugih občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane za plane iz 3. člena predložil:
-	skupščini osnutke smernic najkasneje do 20. maja 1979,
-	udeležencem dogovorov o temeljih planov osnutke dogovorov o temeljih planov najkasneje do 20. maja 1980,
-	skupščini osnutka planov najkasneje do 20. maja 1980.
Skladno z načeli sočasnega in srečevalnega planiranja bodo nosilci planiranja iz 5. člena pripravili osnutke posameznih faz svojih
planov v rokih iz prejšnjega odstavka.
Roki iz prvega odstavka so skladni z roki, kijih določa Odlok o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000“, in se bodo po potrebi uskladili s programom priprave srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1981 do leta 1985.
Roki iz prvega odstavka se bodo prav tako po potrebi uskladili s programom priprave srednjeročnega prostorskega plana SR Slovenje za obdobje do leta 1985.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Št.:
Datum: Ljubljana,
Skupščina občine Ljubljana-Moste-Polje predsednik:
OBRAZLOŽITEV
Z odlokom o obvezni pripravi srednjeročnih planov Ljubljane delovni ljudje in občani občin in mesta Ljubljane aktivno pristopajo in se vključujejo v proces načrtovanja družbenega razvoja, s čimer uresničujejo svojo pravico in dolžnost odločanja v procesu družbene reprodukcije in odločanja o svojih in družbenih interesih v samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih ter uresničujejo vzajemno odgovornost in obveznost, da s samoupravnim sporazumevanjem oz. dogovarjanjem omogočijo usklajenost družbenega razvoja.
Srednjeročni plan razvoja je temeljni plan socialnega in ekonomskega razvoja ter prostorskega urejanja in se sprejema za obdobje petih let, S pristopom k pripravi srednjeročnih planov za naslednje plansko obdobje nadaljujemo s prakso planiranja, ki smo jo začeli s srednjeročnimi plani za obdobje od leta 1976 do leta 1980 in ki ima pozitiven odraz v sedanjem razvojnem obdobju.
Da pa bi postalo planiranje učinkovitejše in konkretnejše, s pravočasnim pristopom k pripravi planov za naslednje plansko obdobje, zagotavljamo:
-	znanstvene in strokovnoraziskovalne osnove planom, da bodo pravočasno na razpolago odgovori na bistvena vprašanja politike razvoja in njegove strukture,
-	pravočasno izdelavo statističnodokumentacijskih gradiv, ki so potrebna za pripravljanje planov, obenem pa so zasnova informacijskega sistema,
-	soodvisnost dolgoročnih in srednjeročnih planov, ki uhajajo iz dolgoročnih oziroma jih revidirajo,
-	racionalizacijo priprave tako srednjeročnih kot dolgoročnih planov, kar dosežemo z istočasnostjo izdelave, izmenjave informacij in istočasnostjo postopkov odločanja, kadar sočasno pristopamo k dolgoročnim in srednjeročnim planom.
Postopek in vsebina srednjeročnega planiranja sta opredeljena v:
-	ustavi SRS,
-	zakonu o temeljih sistema družbenega planiranja,
-	osnutku zakona o sistemu družbenega planiranja SRS,
-	zakonu o združenem delu,
-	statutih mesta Ljubljane, statutih ljubljanskih občin in statutu skupnosti občin ljubljanske regije,
-	z odlokom o uvajanju obveznih priprav srednjeročnih prostorskih planov v SR Sloveniji
Srednjeročni plani so:
-	srednjeročni družbeni plani občin in mesta Ljubljane s srednjeročnimi prostorskimi plani občin in mesta Ljubljane,
-	srednjeročni družbeni plan za območje medobčinskega sodelovanja.
Srednjeročni družbeni plani, ki vključujejo tudi prostorsko komponento, se izdelajo za vsako občino in za mesto Ljubljana posebej.
Srednjeročni družbeni plan za območje medobčinskega sodelovanja se izdela za občine, ki so se odločile za medobčinsko sodelovanje na osnovi skupnih razvojnih interesov in potreb.
Odloke sprejmejo skladno s svojo vlogo v skupščinskem sistemu in v sistemu planiranja skupščine občine ljubljanskih občin in Skupščina mesta Ljubljane sočasno in usklajeno.
Odloke o uvajanju obveznih priprav srednjeročnega plana za območje medobčinskega sodelovanja sprejmejo sočasno in uskla-
jeno s skupščinami občin in mesta Ljubljane tudi druge skupščine občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju, kar ustreza usklajevalnemu in dogovornemu značaju tega razvojnega dokumenta.
Izhajajoč iz načel in določil o sočasnosti, kontinuiranosti, usklajenosti in celovitosti planiranja, odloki opredeljujejo:
-	obveznost samoupravnih organizacij in skupnosti, da sočasno sprejmejo sklepe o obvezni pripravi svojih planov, da bi tako omogočili tudi soodvisno izdelavo planskih dokumentov družbenopolitičnih skupnosti Ljubljane,
-	usklajevanje rokov s programom priprave srednjeročnih prostorskih planov v SR Sloveniji in potrebo usklajevanja rokov s programi priprave družbenega plana SR Slovenije za obdobje od 1981 do 1985. V kratkem se pričakuje republiški odlok o pripravi tega plana, vendar moramo v Ljubljani začeti s pripravo planov čimprej, vsled nakopičenosti problemov in razvojnih dimenzij Ljubljane,
-	vlogo in obvezo organov družbenopolitičnih skupnosti glede:
na upravne, usklajevalne in izvršilne naloge in funkcije, na funkcijo predlagatelja skupščinskim zborom in za plan odgovornega organa,
-	postopke sprejemanja in roke enako za vse srednjeročne plane (odlok-smemice-elementi-dogovor-plan), pri čemer opozarjamo na 2. odstavek čl 15 Osnutka zakona o sistemu dtužbenega planiranja SR Slovenije, ki pravi, da se prostorski plani pripravljajo in sprejemajo sočasno in po istih načelih kot plani družbenopolitičnih skupnosti Roki pa se bodo morali naknadno uskladiti s programom izdelave srednjeročnega družbenega in prostorskega plana SR Slovenije,
-	organiziranost družbenopolitičnih skupnosti za planiranje na podlagi družbenopolitičnih izhodišč in statutarnih določil v občinah in mestu za formiranje družbenih svetov in komitejev za družbeno planiranje,
-	obveznost za opredelitev delovnega programa in način dogovarjanja o združevanju sredstev za izdelavo teh planov in o medsebojno usklajenem pristopu udeležencev,
-	nosilce priprave strokovnih gradiv.
Javna razprava in javna razgrnitev bosta tekli vzporedno z obravnavo osnutkov smernic in planov v skupščinskem postopku.
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane je skupno z izvršnimi sveti skupščin ljubljanskih občin in izvršnimi sveti skupščin občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju, utrdil enotno besedilo predlogov odlokov vseh vključenih družbenopolitičnih skupnosti in besedilo obrazložitve.
Izvršni svet skupščine občin Ljubljana-Moste-Polje je na svoji redni seji dne 20. 6. 1978 določi osnutek odloka o obvezni pri; pravi srednjeročnih planov Ljubljane in ga predlagal skupščini občine Ljubljana-Moste-Polje v obravnavo:
IS predlaga skupščini, da se odlok sprejme v dvofaznem po' stopku. Ta odlok ima namen opredeliti pristop k planiranju in izhaja iz zakonsko in normativno že dovolj opredeljenih izhodišč (glej začetek obrazložitve).	V dvofaznem postopku bo sprejeman
tudi plan in dogovor o temeljih plana in tudi vmesna planska faza, ki jo predstavljajo smernice za izdelavo plana. Istočasno bo organi-zirana tudi javna razprava.
j
PREDLOG
Na podlagi 180. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 2/78) in v skladu s 35. členom zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) je skupščina občine na skupneip zasedanju zbora združenega dela in zbora KS dne............... 1978 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1977
V____________________________)
1. člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1977, ki izkazuje:
POHODKOV
izdatkov
PRESEŽEK DOHODKOV NAD IZDATKI
70,637.020,40
69,163.943,00
1,473.077,40
2. člen
Sestavni del zaključnega računa proračuna je zaključni račun ^enmega sklada skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za leto 19'7, ki izkazuje:
pOHODKOV
izdatkov
PRESEŽEK DOHODKOV NAD IZDATKI
1,673.666,21
939.833,00
733.833,21
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki zaključnega računa proračuna leto 1977 v znesku 1,473.077,40 din se razporedi po dogovoru g® Poravnavo obveznosti do programa I. samoprispevka v višini 1 7 °S0,40, razlika, ki predstavlja neizvršeno dovoljeno porabo ta 1977 v višini 525.227,00 se prenese Razvojno gospodarski KUpnosti občine, kot nepovratna sredstva za poravnavo poroštve-m obveznosti za Yulon za leto 1978.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE1 LJUBLJANA MOSTE-POLJE Marjan MOŠKRlC,
POROČILO K ZAKLJUČNEMU RAČUNU PRORAČUNA SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1977
Predlog zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1977 je sestavljen po določbah 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in navodila o sestavljanju zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti.
Odlok o začasnem financiranju proračuna za prvo trimesečje 1977 je bil sprejet na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 23/12-1976 (Uradni list SRS, št. 31/76).
Na podlagi zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v prvem polletju 1977 je bil na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 29/3-1977k sprejet odlok o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v prvem polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 8/77).	1
Odlok o proračunu občine za leto 1977 je bil sprejet na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter na seji dmžbenopolitičnega zbora dne 23/6-1977 (Uradni list SRS, št. 14/77).
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu za leto 1977 je bil sprejet na skupnem zasedanju zbora zdmženega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20/12-1977 (Uradni list SRS, št. 24/77).
v
IZVRŠITEV PRORAČUNA	\
Izvrševanje proračuna občine Ljubljana Moste-Polje je bilo zaključeno dne 31/12-1977, ker se podaljšanje financiranja ddX 31/1-1978 nanaša le na občine, ki prejemajo dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna (zakon o podaljšanem financiranju občinskih proračunov za leto 1977 z dopolnilnimi sredstvi iz republiškega proračuna (Uradni list SRS, št. 24/77).
Predvideni in realizirani proračunski prihodki znašajo po vrstah in razporejeni po namenih za leto 1977:
			v OOO	din	
Opis •	Prvotni plan	Rebalansirani plan	Realizac.	4:2	Indeks 4:3
Prihodki	65.858	69.689	70.637	107	101
Dovoljena por. Prenos sredstev	57.402	59.184	58.659	102	99
SML	8.456	10.505	10.505	124	100
PRESEŽEK			1.473		
n ^resežek v višini din 1,473.077,40 vsebuje presežene dohodke mesta Ljubljane za leto 1977 se preseženi dohodki namenijo za p a Planom v višini din 947.850,40 in nerealizirano dovoljeno kritje obveznosti do programa I. samoprispevka, pbo v višini din 525.227,00.	Presežek, ki izvira iz nerealizirane dovoljene porabe v višini din
0 dogovoru o splošni porabi ljubljanskih občin in skupščine 525.227,00 se prenese Razvojno gospodarski skupnosti.
lla°^*na Proračunska porabe po dogovoru o splošni porabi ljub-n®kih občin in Skupščine mesta Ljublane za leto 1977:
2> jj*alizacija proračunskih odhodkov v letu 1976	44.639.000
^•alizirana poraba za LO, ki je bila lnancirana iz mestnega proračuna	2.347.000
3 dovoljena poraba leta 1976	46.986.000
\
■S
3.	povečanje dovoljene porabe za 10,8 %
4.	takse na promet parklarjev in kopitarjev
5.	lastni dohodki upravnega organa
6.	investicijsko vlaganje v 3 varnostne pisarne postaje milice Moste
5.075.000
21.000
2.320.000
3.000.000
Skupaj dovoljena proračunska poraba po prvotnem
planu za leto 1977	57.402,000
=ns===========t=r:=================================3:===3:a3==========
7. prenos sredstev SML	8.456.000
Skupaj proračunska poraba po prvotnem planu	65»858.000
SI8SS3B8SS=aS3ISSSaaS3SS8StSXSS8BC3SBSSSSS=SSSSSaK8SSSSS:8SSSSSI8S
Dovoljena proračunska poraba po aneksu k dogovoru o splošni porabi ljubljanskih občin in skupščine mesta Ljubljane za leto 1977:
Dovoljena poraba po proračunu za leto 1977 Dodatna sredstva za LO in pokrajinski štab Dodatna sredstva za dokumentacijo družbenega centra v Mostah
Dodatna sredstva za dejavnost organov DPS Skupaj dovoljena poraba po rebalansu Odstopljeni dohodki SML
57.402.000
785.000
500.000
497.170
59,184.170
10.505.000
SKUPAJ PRORAČUNSKA PORABA PO REBALANSU
69,689.170
I
PRIHODKI PRORAČUNA
Predvideni in realizirani prihodki znašajo po virih za leto 1977:
v 000 din
Vrsta	Opis	Prvotni plan	Spremenjeni plan	realiz.	Indeks 5:3	5=4	
1	2	3	" $—:—	5	6	7	
1. Davek na doh.
in davek iz OD	27.513	29.718	29.656	108	100
2. Prometni dav, dav. na premož. in na doh. od premoženja	33-377	35.908	36.331	109	101
3. Takse	1.497	1.658	1.752	117	106
5«' Prihodki po pos. predpisih	614	480	545	89	114
6. Prihodki upravnih organov in drugi prihodki	2.745	1.925	2.353	86	122
7« Prihodki od drugih DPS	112	-	-	-	-
SKUPAJ PRIHODKI	65,858	69,689	70,637	107	101
333333SS33S3333SSS3B33S3aB33a338333C3333SZ3333S3=3Z33S338=S3=S3S=3:=S=S8					
Realizacija proračunskih dohodkov je glede na prvotni plan za 7 % večja in glede na rebalans 1 %.
Strukturno razmerje po vrstah dohodkov tvarjenimi dohodki leta 1976 naslednja:		je bilo v	primerjavi z os- v 000	din
Vrsta Opis	Realizacija	Realizacija	Struktura		v 4
	1976	1977	1976	1977
1.	Davek iz OD in na doh 2.	Prometni dav., davek 1	.	30,067 na	29.656	46,3	42,0
premoženje in na doh.				
od premoženja	29,852	36,331	46,1	51,4
3» Takse	1,497	1,752	2,3	2,5
5« Doh.po pos.predpis.	614	545	0,9	0,8
6e Dohodki upravnih org*				
in drugi dohodki	2,744	2,353	4,2	3,3
7. Dopolnilna sredstva	113	-	0.2	-
SKUPAJ	64,887	70,637	100,0	100,0
eBZBBSBBSSS8aS8SSrsa8SSSrSSaSS3SS33aS3 = S3SZSSSSB38BSSSS83=BaCSSS3 = 3S=;32SS
V letu 1977 ao se prihodki proračuna v primerjavi z letom 1976 povečali iz naslova prometnih davkov, davkov na premoženje in na dohodek od premoženja, znižali pa iz naslova davkov iz osebnega dohodka in na dohodek, kar se nanaša predvsem na davek iz skupnega dohodka občanov.
PRORAČUNSKI ODHODKI
Razporeditev proračunskih odhodkov je po glavnih namenih naslednja:
					v 000	din
	Glav. namen	OPIS	Prvotni plan	Spremenjeni plan	Realizac.	Indeks 5:3	5:4		
	1 2	3	4	5	6	7
	01 Dejavnost organov DPS	21,828	21,733	21,703	99	100
	02 Narodna obramba	2,601	3,386	3,386	130	100
	03 Dejavnost DPS in društev	4,983	4,951	4,951	99	100
	04 Negospodar.invest.	12,782	13,976	13,619	107	97
	08 Socialno skrbstvo	2,161	2,070	2,069	96	100
	09 Zdravstveno varstvo	160	146	136	85	93
	10 Komunalna dejavnost	7,030	7,030	7,028	100	100
	11 Dejavnost KS	4,096	4,096	4,095	100	100
	13 Odstopljeni doh.SML	8,456	10,505	10,505	124	100
	16 Intervenc. v gosp.	652	624	624	96	100
	17 Tekoča prorač. rezerva obv.iz preje.let	in 534	580	447	84	77
	18 Krediti, vezana in izločena sredstva	575	592	601	105	102
	SKUPAJ ODHODKI	65,858	69,689	69,164	105	99
^ strukturi izdatkov so v primerjavi z letom 1976 nastale naslednje
8Premembei
			▼	000 din
GlavT-				Realizacija	Realizacija	Struktura v 56	
^£®n	0 p T s	1976	1977	1976	1977
Dejavnost organov DPS	16,068	21,703	25,1	31,4
Narodna obramba	-	3,386		4,9
Dejavnost DPO in društev 4,223		4,951	6,6	7,2
qo M®8°sp,investicije	13,218	13,620	20,6	19,7
Socialno skrbstvo	1,753	2,069	2,7	3,0
lO ^ravstveno varstvo	345	136	0,5	0,2
ll £°munal*ia dejavnost	5,730	7,028	8,9	10, 2
Dejavnost KS	3,516	4,095	5,5	5,9
^stopljeni doh.SML	17,796	10,505	27,8	15,1
In intervencije v gosp.	706	624	1,1	0,9
18 iek°ea prorač.rezerva	296	447	0,5	0,6
^__2®=®rvni sklad	463	601	0,7	0,9
S*UPA J	64,114	69,164	100,0	100,0
erazporejeni dohodki - tekoča proračunska rezerva
rCZe re^alansom je bila od prvotnega plana tekoča proračunska bila 3 Zv'^ana od din 514.000,00 na 560.170,00 din. Poraba je °rRaiv Vr^Cna 77 % in to za dotacije raznim družbenopolitičnim izolacijam in društvom v višini din 308.800,00 din ter direktna v Zv Clfa v višini din 118.627,15, kar se nanaša predvsem na izdatke varuj*,1 ,Z Ureditvijo naselja prikolic v Zg. Kašlju za občane iz To-*e ulice v Zeleni jami, katerim so pogorele barake.
Rezervni sklad
Rezervni sklad občine Ljubljana Moste-Polje je imel v letu 1977 dohodkov din 1,684.173,61, od tega je bilo 432.642,66 din prenesenih sredstev iz leta 1976.
Sredstva so bila porabljena v višini din 939.833,00 za odpravo posledic elementarnih nezgod.
1.	Stroški za odpravo škoda po požaru v Tovarniški ulici v
Zeleni jami	din	842.500,00
2.	Stroški prevoza pitne vode na sušna
področja	■	din 97.333.00
SKUPAJ	din	9)9.8)3,00
Stanje eredetev rezervnega sklada na dan 31/12-1977
Sredstva na žiro računu 7)3.8)3,21 Stanje danih posojil 162.997,45 Terjatev do proračuna 14.964,50
PREGLED DOSEŽENIH PRIHODKOV IN RAZPOREDI PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1977
VrstaSt.gl.
prih. PRIHODKI	SKUPAJ	namena RAZPORED PRIHODKOV	SKUPAJ
X.	Davek na doh. in davek		01
	iz OD	29,655-916,35	02
2.	Prometni dav., davek na		03
	premož. in na dohodke		
	od premoženja	36,331.087,70	08
3*	Takse	1,752.195,05	09
4;	Denarne kazni	544.847,35	10 11
5.	Prihodki upravnih org.		13
	in drugi prih.	2,352.973,95	16
			17
			18
Dejavnost organov DPS	21,703.128,10
Narodna obramba Dejavnost družbenopolitičnih	3,385.999,40
organizacij in društev	4,950.753,50
Negospodarske investicije	13,619.695,30
Socialno skrbstvo	2,069.165,90
Zdravstveno varstvo	135.573,90
Komunalna dejavnost	7.027.826,85
Dejavnost KS	4,095.227,00
Odstopljeni dohodki SML	10,505.000,00
Intervencije v gospodarstvu Tekoča proračunska rezerva in	623.790,90
obveznosti iz preteklih let Krediti, vezana in izločena	446.461,95
sredstva rezerv	601.320,20
Skupaj	69,163.943,00
Presežek prih. nad odhodki	1,473.077,40
SKUPAJ PRIHODKI	70,637.020,40	SKUPAJ ODHODKI	70,637.020,40
PREDLOG
Na podlagi 10. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67 in 27/72), 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 2/78) ter v skladu s 4. členom odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane — za opredelitev »Aleje spominov in tovarištva41 (Ur. list SRS št. 23/75) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na
........ seji zbora združenega dela dne.............. in
... seji zbora krajevnih skupnosti dne .... spra-
na . jela
ODLOK
o potrditvi detajlnega načrta Poti spominov in tovarištva za del odseka Hošiminhova ulica — Jarška cesta, ki sega na območje občine Ljubljana Moste-Polje
J
1. člen
Sprejme se detajlni načrt Poti spominov in tovarištva za del odseka Hošiminhova ulica - Jarška cesta, ki sega na ičje občine Ljubljana Moste-Polje.
Urbanistično dokumentacijo iz prvega odstavka tega člena so pod šifro projekta 02/77 v oktobru 1977 izdelali Komisija za projektiranje in tehnično dokumentacijo pri Odboru za izgradnjo Poti spominov in tovarištva, Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Rast in Ljubljanski urbanistični zavod.
2. člen
Detajlni načrt ; stalno na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri \ pravnih organih Skupščine mesta Ljubljana in Skupščine občine Ljubljana Moste Polje, pristojnih za urbanizem, pri GeodeLki pravi Ljubljana in pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste—P°tle je na 6. seji dne 6. junija 1978 po obravnavi pripomb z jaVIie razgrnitve predloga detajlnega načrta PST sprejel naslednji
SKLEP
Izvršni svet ugotavlja, da sta v času javne razgrnitve de' tajlnega načrta Poti spominov in tovarištva za del Hošimii*' hova ulica — Jarška cesta, ki sega na območje občine Ljubljana Moste-Polje, bili dani dve pripombi, ki po vsebin' podpirata gradnjo Poti spominov in tovarištva. Izvršni sve< posreduje predlog Odloka o potrditvi detajlnih načrtov v razpravo in sprejem skupščini občine.
V.
3. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljana.
4. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
PREDLOG
Na podlagi 41. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS št. 25/76) in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste—Polje (Uradni list SRS št. 2/78) je skupščina občine na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne.. .. 1978 sprejela
SKLEP
o potrditvi letnih načrtov odstrela divjadi lovskih družin Pugled in Laze za leto 1978/79
Fazanka
Poljski zajec
Poljska jerebica
Race mlakarice (skupaj)
Kljunač
Golob grivar
Grlica
Jazbeci (skupaj)
Kuna zlatica Kuna belica Pižmovka Kozica
Ostale race (regljica, kreheljc) Dihur
LD LAZE
10
35
60
150
15
80
50
6
4
1
20
10
15
3
Potrdi se načrt odstrela divjadi lovske družine Pugled za leto 19^2./Potrdi se načrt odstrela divjadi lovske družine Laze za leto
OBRAZLOŽITEV
P°dlagi 41. člena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi Sm°n/>ravl/ar,ju lovišč (Uradni list SRS št. 25/76) sta lovskidru-ril!1. .UGLED in LAZE predložili v potrditev letni načrt odstrela
iti, ■	m LAZE predložili
Nadiža leto 1978/79.
dn,?ba !ovsto načrta sta usklajena s sosednjimi lovskimi ter jih je obravnaval posvet lovskih družin bazena ^ yE Načrtovani odstrel divjadi je približno enak lanskemu fre/u. 5 kmetijskega stališča so pripombe, da morajo biti ko-fjle za ocenitev lovske škode pri lovskih družinah bolj ekspedi-fn e*. Lovske družine, zlasti odgovorne osebe za lovsko škodo, ^Obolj sodelovati s krajevnimi skupnostmi, odbori za kmetij-
^ pUGLED
^Nl NAČRT ODSTRELA DIVJADI 1978/79
Nved Si prašič
S1« t spola
spo,la
sSSL
P*J divji prašiči:
Sad
^*iBSP01* stare!*- Srniaki A
miaj^mjakis
%letn *Spola dva intrie sme B (mladice)
dva; Več letne sme A
jeleni R>^pola
leienjg g-^ktni)
Me„ J S'10-letni)
'eleta ^ 10-letni)
fdU2elelteEa(junice)
<tUjereb
2
2
2
4
1
3
14
5
5
10
20
15
10
3
12
80
1
2
2
1
1
1
1
9
10
100
LETNI NAČfcT ODSTRELA DIVJADI 1978/79
Medved Divji prašič mladiči ž. spola mladiči m. spola lanščaki ž. spola
lanščaki m. spola starejše svinje starejši meijasci Skupaj divji prašiči:
Srnjad
mladiči m. spola lanščaki
starejši srnjaki A starejši srnjaki B mladiči ž. spola enoletne sme B (mladice) dvo in več letne srne B Skupaj srnjad
Jelenjad
jeleni C (2-letni in starejši) jeleni B (2-letni - 4-letni) teleta ž. spola košute telice (junice) Skupaj jelenjad
Gozdni jereb
Fazan
Fazanka
Poljski zajec
Race mlakarice (skupaj)
Kljunač
Golob grivar
Jazbeci (skupaj)
Kuna zlatica Kuna belica Pižmovka
Ostale race (regeljc, kreheljc)
Njivska gos
Dihur
Kragulj
Skobec
1
3
3
4
4
2
4
20
6
7
4
11
10
12
12
62
3
1
1
2
7
20
150
50
20
180
15
10
15
10
1
20
30
5
2 3 5
C
~\
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste—Polje je na 7. seji dne 13. junija 1978 sprejel naslednji
SKLEP
Izvršni svet predlaga skupščini občine v potrditev letni načrt odstrela divjadi za leto 1978/79 Lovskih družin Pugled in Laze.
_________________________________________________J
ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE
<_______________________________________J
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
3.	Jovana Njegiča, delegata XVIII. konference delegacij — Izo* lirka.
Po pregledu pooblastil delegatov za 2. sejo zbora združeneg* dela skupščine občine Ljubljana Moste—Polje je komisija za veri-fikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov
ZAPISNIK
2.	seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste—Polje, ki je bila dne 24. maja 1978 s pričetkom ob 16.30 uri v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska c. 1.
Sejo zbora združenega dela je otvoril in vodil predsednik zbora združenega dela Ljubo ZABUKOVEC.
Zapisnik seje zbora združenega dela je vodil sekretar zbora združenega dela Marko ROTH.
Po obravnavi predloga dnevnega reda so delegati za 2. sejo zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji
dnevni red:
1.	Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti
2.	Potrditev zapisnikov:
—	43. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 27. marca 1978
—	1. seje zbora združenega dela z dne 12. aprila 1978
—	1. skupne seje zbora zdmženega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 12. aprila 1978
3.	Predlog zaključkov za nadaljnji razvoj skupščinskega sistema in delegatskih razmerij v temeljnih samoupravnih skupnostih in občini Ljubljana Moste-Polje
4.	Izhodišča za izdelavo predloga programa dela skupščine občine za leto 1978 in predloga globalnega programa dela izvršnega sveta skupščine občine v letu 1978
5.	Predlog družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji
6.	Predlog programa opravljanja kolektivnih komunalnih storitev ter vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju mesta Ljubljane, ljubljanskih občin in krajevnih skupnosti za IL polletje leta 1978
7.	Predlogi aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljnih planih družbenih dejavnosti za leto 1978 v Ljubljani
8.	Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane
9.	Predlog odloka o sprejemu urbanističnega načrta za območje naselij Tacen, Šmartno, Gameljne, Vikrče, Zavrh in Rašica
10.	Predlogi odlokov o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi delovnih teles skupščine občine
11.	Osnutek odloka o stalnih blagovnih rezervah občine Ljubljana Moste-Polje
12.	Predlog sklepa o preimenovanju VVZ Kodeljevo
13.	Kadrovske zadeve:
—	izvolitev članov delovnih teles skupščine občine
—	imenovanje uredniškega odbora DELEGATSKE TRIBUNE
—	imenovanje delegatov zbora združenega dela v odbor udeležencev samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za
financiranje izgradnje kulturnega centra Ivan CANKAR v Ljubljani
—	imenovanje delegatov zbora zdmženega dela v skupščino sklada za financiranje ljudske obrambe v Ljubljani
—	sklep o soglasju k imenovanju individualnega poslovodnega organa Centra za socialno delo občine Ljubljana Moste-Polje
14.	Delegatska vprašanja
K 1. točki dnevnega reda
V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora zdmženega dela soglasno
izvolili:
1.	Olgo BRODARIČ, delegata XIII. konference delegacij — Intereuropa,
2.	Anico JANEŽ, delegata VI. konference delegacij - Velana in
ugotovila:
Zbor zdmženega dela ima 39 delegatskih mest, na seji pa f navzočih 35 delegatov.
Odsotni so 4 delegati in sicer:
1.	delegat IV. konference delegacij - Indos 1 delegat XV. konference delegacij — GP Tehnika 1 delegat XXV. konference delegacij - Sava Kranj 1 delegat XXVII. konference delegacij — TZO Dobmnje Zbor zdmženega dela je sklepčen.
Na seji zbora združenega dela so bili prisotni vabljeni:
Jože Kavčič, predsednik izvršnega sveta skupščine občine,
Zvone Tušak, sekretar skupščine občine,
Janez Lah, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine,
Slavka Keržan, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Miro Dešman, član izvršnega sveta skupščine občine,
Karla Novak, član izvršnega sveta skupščine občine,
Lado Svetek, predsednik 10 občinske komunalne skupnosti in Rozalija Rus, predsednik občinskega odbora Rdečega križa.
K 2. točki dnevnega reda
Delegati zbora zdmženega dela so obravnavali zapisnike:
-	43. skupne seje zbora zdmženega dela, zbora krajevnih skup' nosti in družbenopolitičnega zbora z dne 27. marca 1978
-	1. seje zbora zdmženega dela z dne 12. aprila 1978
-	1. skupne seje zbora zdmženega dela, zbora krajevnih skup1 nosti in družbenopolitičnega zbora z dne 12. aprila 1978
in soglasno sprejeli naslednje
SKLEPE:
Zbor zdmženega dela skupščine občine Ljubljana Moste-P°£ nima pripomb na zapisnik 43. skupne seje zbora zdmženega zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 2'1 marca 1978 in ga v celoti potrjuje.	|k
Zbor zdmženega dela skupščine občine Ljbuljana Moste-P°' l nima pripomb na zapisnik 1. seje zbora zdmženega dela z dne 1 aprila 1978 in ga v celoti potrjuje.	...
Zbor zdmženega dela skupščine občine Ljubljana Moste-P°£ nima pripomb na zapisnik 1. skupne seje zbora zdmženega del* zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 1 aprila 1978 in ga v celoti potrjuje.
K 3. točki dnevnega reda	j
Uvodno obrazložitev predloga zaključkov za nadalnji razVv. skupščinskega sistema in delegatskih razmerij v temeljnih sam<>uP ravnih skupnostih in občini Ljubljana Moste-Polje je podal Zvo” TUŠAK, sekretar skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora zdmženega dela so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor zdmženega dela skupščine občine Ljubljana Moste-P0*^ sprejema zaključke za nadaljnji razvoj skupščinskega sistema . delegatskih razmerij v temeljnih samoupravnih skupnostih in o» ni Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu skupaj z ug°‘ vitvami, stališči in nalogami, ki jih je sprejel izvršni odbor občil1 ^ konference SZDL Ljubljana Moste-Polje na seji dne 18- i**" 1978.
K 4. točki dnevnega reda	^
Uvodno obrazložitev izhodišč za izdelavo predloga progr^f<. dela skupščine občine za leto 1978 je podal Zvone TUŠAK, tar skupščine občine, uvodno obrazložitev predloga globam programa dela izvršnega sveta skupščine občine v letu 1978 Pj\(, podal Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine obc V razpravi so sodelovali:
j
DIS^0	delegat XIV. konference delegacij — GIP GRA-
|°že KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine in Ljubo ZABUKOVEC, predsednik zbora združenega dela.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno sPrejeli naslednja
SKLEPA:
Zbor združenega deh skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ^Prejema izhodišča za izdelavo programa dela skupščine občine za kto 1978 v predloženem besedilu.
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste—Polje 'Prejema globalni program deh izvršnega sveta skupščine občine v khi 1978 v predloženem besedilu.
Delegati zbora združenega dela so obravnavali tudi predloga družbenopolitičnega zbora skupščine občine, ki ju je družbenopolitični zbor sprejel na 2. seji dne 18. 5. 1978. Zbor združenega jesta 86 je z obema predlogoma strinjal in ju soglasno sprejel Spre-
bo delegatsko sestavljena izmed defcgatoi zbora zdmžen^a tT’ ,zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, ne-•^tedh SIS in družbenopolitičnih organizacij. w Družbenopolitični zbor predlaga, da se pri OK SZDL Ljubljana oste-Polje ustanovi koordinacijski odbor za družbeno izobraženi® in usposabljanje delegatov.
^ S točki dnevnega reda
Uvodno obrazložitev predloga družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji je podala Karla NOVAK, lau izvršnega sveta skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
so ^°T z<h"užcne8a dela skupščine občine Ljubljana Moste—Polje čJv • skupščina občine sklene družbeni dogovor o uresni-b anju kadrovske politike v SR Sloveniji v predloženem besedilu, Vk^ntoega dodatka k preambuli dogovora.
PooM °r združenega deh skupščine občine Ljubljana Moste-Polje obiaščd za podpis družbenega dogovora o uresničevanju kadrov-^n®hčtoi V ^ Sloveniji Matjana MOŠKRIČA, predsednika skup-
V odh*°r zdfUženega deh skupščine občine Ljubljana Moste-Polje s^epoLtik *zva^inje družbenega dogovora o uresničevanju kadrov-
imenuje:
Sab'0na *^®RDŠCA za delegata in 610 BAU za namestnika delegata.
*°čki dnevnega reda
Ugr^dno obrazložitev programa opravljanja kolektivnih komu-in ltl storitev ter vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov 0b>av skupne rabe na območju mesta Ljubljane, ljubljanskih SVEtk*1 krajevnih skupnosti za II. polletje leta 1978 je podal Lado predsednik 10 občinske komun žilne skupnosti.
^ razpravi so sodelovali:
UdoVv^UKOVEC, predsednik zbora združenega deh,
EK, predsednik 10 občinske komunalne skupnosti, govni “DRIČ, delegat XX. konference delegacij - EMONA, Bla-p center
5preje°. končani razpravi so delegati zbora združenega deh soglasno
SKLEP:
sogij, or združenega deh skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter y!V Programom opravljanja kolektivnih komunalnih storitev “rževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav ^jevivL9** 118 območju mesta Ljubljana, ljubljanskih občin in dflu nih skupnosti za II. polletje leta 1978 v predloženem bese-
dnevnega reda
obrazložitev k predlogom aneksov k samoupravnim
sporazumom o temeljnih planih družbenih dejavnosti za leto 1978 v Ljubljani je podal Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine.
V razpravi so sodelovali:
Ljubo ZABUKOVEC, predsednik zbora združenega deh,
Štefan SAJE, delegat XIL konference delegacij — BTC,
Nika MIHOVAR, delegat XXXL konference delegacij - TOZD, osnovnega zdravstvenega varstva Moste-Polje,
Miro DESMAN, člap izvršnega sveta skupščine občine,
Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine
Po končani razpravi so delegati zbora združenega deh predložene predloge aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljnih planih družbenih dejavnosti za leto 1978 v Ljubljani sprejeli kot informacijo.
K 8. in 9. točki dnevnega reda
Delegati zbora združenega deh so 8. in 9. točko dnevnega reda obravnavalListočasno.
Uvodno obrazložitev predloga odloka o spremembi in dopolnitvi urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane in predlog odloka o sprejetju urbanističnega načrta za območje naselij Tacen, Šmartno, Gameljne, Vikrče, Zavrh in Rašica je podal Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega deh so soglasno sprejeli naslednja SKLEPA:
Zbor združenega deh skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na predlog odloka o spremembi in dopolnitvi urbanističnega programa za območje mesta Ljubljana nima pripomb ter pooblašča delegate zbora združenega deh občine, ki bodo delegirali na 2. sejo zbora združenega deh skupščine mesta Ljubljana, da glasujejo za sprejetje odloka.
Zbor združenega deh skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na predlog odloka o sprejetju urbanističnega načrta za območje naselij Tacen, Šmartno, Gameljne, Vikrče, Zavrh in Rašica nima pripomb ter pooblašča delegate zbora združenega deh, ki bodo delegirani na 2. sejo zbora združenega deh skupščine mesta Ljubljana, da glasujejo za sprejetje odloka.
K 10. točki dnevnega reda
Delegati zbora združenega deh so obravnavali 10. in prvo alineo 13. točke dnevnega reda istočasno.
Delegati zbora združenega deh so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega deh skupščine občine Ljubljana Moste-Polje bo volitve Čhnov delovnih teles opravil z javnim glasovanjem.
Uvodno obrazložitev predlogov odlokov o ustanovitvi, nalogah, načinu deh in sestavi delovnih teles skupščine občine in predloga kandidatov za člane delovnih teles skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je podal Ljubo ZABUKOVEC, predsednik zbora združenega dela.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega deh so soglasno sprejeli naslednje
SKLEPE:
Zbor združenega deh skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o ustanovitvi, nalogah in sestavi sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v predloženem besedilu in
izvoli:
Mariana GOSTINČARJA, podpredsednika skupščine občine za podpredsednika sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
Zbor združenega deh skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu deh in sestavi komisije za družbeno nadzorstvo v predloženem besedilu in
izvoli
v komisijo za družbeno nadzorstvo naslednje delegate:
Tone PODOBNIK - predsednik,
Milan KASTELIC - namestnik,
Jurij MUŠIC - čhn
Jože KOROŠEC - čhn
Marjana KRALJIC - čhn
Marjeta KOSOVEL-NOVAK - čhn to
Marko ROTH - tajnik
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste—Polje sprejema odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za prošnje in pritožbe v predloženem besedilu in
izvoli
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste—Polje sprejema odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi volilne komisije v predloženem besedilu.
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za zadeve borcev NOV v predloženem besedilu in
v komisijo za prošnje in pritožbe naslednje delegate:
Bredo JANEŽIČ - predsednik,
Helena PETRIN — namestnik predsednika,
Jože KOZAMERNIK - član,
Inka GOREČAN - član,
Angleca BUTENKO - član,
Janez MIKLAVC — član,
Ivan PETERCA - član,
Ciril GLAVAN - tajnik.
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste—Polje sprejema odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve v predloženem besedilu in dodatno
izvoli
v kom isijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve še naslednje delegate:
Ivan MRHAR - član,
Miha KLEŠNIK - član,
Radivoj PLETERSKI - član in Edo NOVAK - član.
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za odlikovanja v predloženem besedilu in
izvoli
v komisijo za odlikovanja naslednje delegate:
Robi DELORENZO - predsednik,
Dragica MEDVED - namestnik predsednika,
Betka MALIČ — član,
Matevž GANTAR — član,
Stane BABNIK — član,
Stane ČERNE - član,
Meri TRTNIK-član in
svetovalec za kadrovske zadeve pri izvršnemu svetu — tajnik.
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi statutarno pravne komisije v predloženem besedilu in
izvoli
v statutarno pravno komisijo naslednje delegate:
Maijan MO SKRIČ - predsednik,
Ivan KUNST - namestnik predsednika,
Slavko GERUCA — član,
Erika RAČIČ - član,
Ljubo ZABUKOVEC - član,
Danilo JURCA — član,
Zvone TUŠAK — član,
Ivan KUHAR — član,
Nika MODIC - član,
Jelka PEČAR - član,
sekretar občinskem sindikalnega sveta — član in Bogdana ROTH—ŽIGON — tajnik.
izvoli
v komisijo za zadeve borcev NOV naslednje delegate:
Alojz NARDIN - predsednik,
Franc PANGERŠIČ - namestnik predsednika,
Stane MELJ O — član,
Peter ŠTERK — član,
Stane ZUPANČIČ — član,
Ivan BENEDIK-član,
Ciril OMAN - član,
Tončka BUDAL — član,
Lojze TRTNIK - član in Alb inča ČERNE - tajnik.
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste—p°tie sprejema odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za pregled samoupravnih aktov organizacij združenega dela v predloženem besedilu in
izvoli
v komisijo za pregled samoupravnih aktov OZD naslednje delegat6' Nina JEVSNIK - predsednik,
Lidija SVETINA - namestnik predsednika,
Lidija LIVEK - član,
Alfred GOLAVŠEK - član,
Nevenka GOREČ — član,
Andrej KAJDIŽ — član,
Bojan OSMAK — član,
Katarina KOBAL — član,
Albert KARLIN - član,
Milka KLOBOVES-MARC - član,
Jože ŽUGMAN - član,
Marina JUVANČIČ - član,
Miha URBANIJA - član in pravni svetovalec - tajnik.
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste—Pulj sprejema odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi» misije za ugotavljanje izvora premoženja v predloženem besedilu
izvoli
v komisijo za ugotavljanje izvora premoženja naslednje delegate: Brane VRŠNI K — predsednik,
Danica MATI - namestnik predsednika,
Pavla LJUBANIČ — član,
Vinko COLARIČ — član,
Tone URBIČ - član,
Savo OSREDKAR — član,
Joža CERAR - član,
Janez JAGODIČ — član,
Vilko SLUGA - član in Ciril GLAVAN-tajnik.
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste
-polj«
LUUI i.UlUZ/CHCgti Ul ki 3ivup ^.uiv UUVUII. m-j ui/ijoiui	#
sprejema odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi .. misije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu v pre° ženem besedilu in
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o ustanivitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za verske zadeve v predloženem besedilu in
izvoli
v komisijo za verske zadeve naslednje delegate:
Božidar TONI — predsednik,
Ciril JERIHA - namestnik predsednika,
Tone LJUBIČ - član,
Simona MEDEN — član,
Ivanka BOBNAR — član,
Ivan BRICELJ — član,
Slavko VRZEL — član in Stane BREZOVAR - tajnik.
izvoli
v komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu 1,3 slednje delegate:
Jože LESKOVŠEK - predsednik,
Janez MOŽINA - namestnik predsednika,
Stane UHAN - član,
Majda ŽEHEU - član,
Uroš HORVAT - član,
Magda GERBEC — član,
Nada SVETEK - član,
Marko POTOKAR - član,
Denis ŽUST - član,
Radoslav BERGINC — član,
Ivan PRIMOŽIČ — član,

Ciril MODIC - član,
Anton DRNOVŠEK-član,
Marko ČEPON - član, franc LOZINŠEK - član in Helena GAŠPERŠIČ - tajnik.
Kil- točki dnevnega reda
Uvodna obrazložitev osnutka odloka o stalnih blagovnih rezervah občine Ljubljana Moste—Polje ni bila podana.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste—Polje osnutek odloka o stalnih blagovnih rezervah občine Ljubljana Moste-Polje nima pripomb.
^12. točki dnevnega reda
Uvodne obrazložitve k predlogu sklepa o preimenovanju VVZ Kodeljevo ni bilo.
V razpravi so sodelovali:
“°jan RAK, delegat III. konference delegacij - Žito, j0ne TUŠAK, sekretar skupščine občine in anez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno 8Prejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje |°gjaša, da se VVZ Kodeljevo preimenuje v WZ Otona ŽUPAN-
K13, točki dnevnega reda
Uvodne obrazložitve ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednje
SKLEPE:
^hor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
imenuje
Qadn;9ti odbor DELEGATSKE TRIBUNE v naslednji sestavi: Jfvni in odgovorni urednik: iCejUŠAK, sekretar občinske skupščine
Jar«nc* HRICELJ, član IS občinske skupščine
v. ^ LAH	rtro/l earl ntlr I Q /\V»r»incL- o C L'lir
podpredsednik IS občinske skupščine g^^SLUGA, profesionalni član izvršnega odbora predsedstva OK
Stane BREZOVAR, sekretar DPZ
^hor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
imenuje
Sf^hor udeležencev samoupravnega sporazuma o združevanji V hjubT ^hianciranje izgradnje kulturnega centra Ivan CANKAI
JDN Marijo iz Ljubljane-Polje, Novo Polje G XIII/1 ANOVIČ Marka iz Ljubljane, Celovška c. 269
larka iz Ljubljane, Celovška i ^hor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste—Polji
imenuje
uuviiujv
Dregate v skupščino sklada za financiranje ljudske obrambe
M^C.C Bojana iz Ljubljane—Polja, Agrokombinatska 13 llljhp, D Ivana iz Ljubljane, Praprotnikova 5 1*1 pi ja L* A Nikota iz Ljubljane, VTahovičeva 8 OOiic^ado iz Ljubljane, 29. hercegovske divizije št. 14 °vlč Markota iz Ljubljane, Jarška c. 73
soju, 01 združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste—pol 8^ . k imenovanju Franca LOZINŠKA iz Ljubljane, Bavdeko’ hjuhi- *v*dualni poslovodni organ Centra za socialno delo občin l*na Moste-Polje.
K 14. točki dnevnega reda DELEGATSKA VPRAŠANJA so postavili:
Štefan SAJE, delegat XII. konference delegacij - BTC,
Ljubo ZABUKOVEC, predsednik zbora združenega dela,
Jelka BOBNAR, delegat V. konference delegacij - Jugotekstil -Yulon,
Vida LISJAK, delegat XXII. konference delegacij - Gostinsko podjetje Figovec
Ker je bil dnevni red izčrpan in se ni nihče več prijavil za besedo, je Ljubo ZABUKOVEC, predsednik zbora združenega dela ob 19.20 uri zaključil 2. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
SEKRETAR	PREDSEDNIK
ZBORA ZDRUŽENEGA DELA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Marko ROTH	Ljubo ZABUKOVEC
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
ZAPISNIK
2.	seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste—Polje, ki je bila dne 24. maja 1978 s pričetkom ob 16.30 uri v sejni sobi št. 74/11 skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska c. 1.
Sejo je otvoril in vodil predsednik zbora krajevnih skupnosti Danilo JURCA.
Zapisnik seje zbora krajevnih skupnosti je vodila sekretarka zbora krajevnih skupnosti Tatjana JURCA-COLARIČ.
Po obravnavi predloga dnevnega reda so delegati za 2. sejo zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
dnevni red:
1.	Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti
2.	Potrditev zapisnikov:
—	43. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 27. marca 1978
—	1. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 12. aprila 1978
—	1. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 12. aprila 1978
3.	Predlog zaključkov za nadaljnji razvoj skupščinskega sistema in delegatskih razmerij o temeljnih samoupravnih skupnostih in občini Ljubljana Moste-Polje
4.	Izhodišča za izdelavo predloga programa dela skupščine občine za leto 1978 in predlog globalnega programa dela izvršnega sveta skupščine občine v letu 1978
5.	Predlog družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji
6.	Predlog programa opravljanja kolektivnih komunalnih storitev ter vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne porabe za območje mesta Ljubljane, ljubljanskih občin in krajevnih skupnosti za II. polletje 1978
7.	Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane
8.	Predlog odloka o sprejetju urbanističnega načrta za območje naselij Tacen, Šmartno, Gameljne, Vikrče, Zavrh in Rašica
9.	Predlogi odlokov o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi delovnih teles skupščine občine
10.	Osnutek odloka o stalnih blagovnih rezervah občine Moste—Polje
11.	Predlog sklepa o preimenovanju VVZ Kodeljevo
12.	Kadrovske zadeve:
a)	volitve članov delovnih teles skupščine občine
b)	imenovanje uredniškega odbora DELEGATSKE TRIBUNE
c)	sklep o imenovanju individualnega poslovodnega organa Centra za socialno delo Ljubljana Moste-Polje
13.	delegatska vprašanja
KI
V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno
izvolili:
1.	MLAKAR Karla, delegata krajevne skupnosti Besnica
2.	ŽITNIK Frido, delegata krajevne skupnosti Bizovik
3.	PAPEŽ Venčeslava, delegata krajevne skupnosti Hrušica—Fužine
Po pregledu pooblastil delegatov za 2. selo zbora krajevnih skupnosti je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov
ugotovila:
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 27 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Na seji je navzočih 27 delegatov.
Seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna.
Prisotni vabljeni:
Marjan MOSKRIČ, predsednik skupščine občine
Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine
Lado SVETEK, predsednik 10 občinske komunalne skupnosti
Zvone TUŠAK, sekretar skupščine občine
Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine
Karla NOVAK, član izvršnega sveta skupščine občine
K 2
Delegati zbora krajevnih skupnosti so obravnavali zapisnik 43. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenuplitičnega zbora z dne 27. marca 1978 in sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje nima pripomb na zapisnik 43. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 27. marca 1978 in ga v celoti potrjuje.
Delegati zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje so obravnavali zapisnik 1. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 12. aprila 1978 in sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje nima pripomb na zapisnik 1. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne
12.	aprila 1978 in ga v celoti potrjuje.
Delegati zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje so obravnavali zapisnik 1. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 12. aprila 1978 in sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje nima pripomb na zapisnik 1. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 12. aprila 1978 in ga v celoti potrjuje.
K 3
Uvodno je predlog zaključkov za nadaljnji razvoj skupščinskega sistema in delegatskih razmerij v temeljnih samoupravnih skupnostih in občini Ljubljana Moste- Polje obrazložil Zvone TUŠAK, sekretar skupščine občine.
V razpravi so sodelovali:
Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti,
Venčeslav PAPEŽ, delegat krajevne skupnosti Hrušica—Fužine in Zvone TUŠAK, sekretar skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema zaključke za nadaljnji razvoj skupščinskega sistema in delegatskih razmerij v temeljnih samoupravnih skupnostih in občini Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu
in
ugotovitve, stališča in naloge izvršnega odbora predsedstva Občinske konference SZDL Ljubljana Moste -Polje v predloženem besedilu.
Uvodno sta izhodišča za izdelavo predloga programa dela skiip; ščine občine za leto 1978 in predlog globalnega programa dela izvršnega sveta skupščine občine v letu 1978 obrazložila Zvone TUŠAK, sekretar skupščine občine in Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine.
V razpravi sta sodelovala:
Zvone TUŠAK, sekretar skupščine občine in Vlado ing. OVČAR, delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje-Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti so-glasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema izhodišča za izdelavo predloga programa dela skupščine občine za leto 1978 v predloženem besedilu.
2.	Zbor krajevnih skupnosti soghšh in podpira sklep družbeno-političnega zbora, da skupščina občine ustanovi komisijo z* spremljanje nadaljnjega razvoja krajevnih skupnosti, ki naj bo delegatsko sestavljena iz delegatov zbora združenega debi zbora krajevnih skupnosti, družbenopolitičnega zbora, nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
3.	Zbor krajevnih skupnosti soglaša s predlogom, Id so ga sprejeli delegati družbenopolitičnega zbora, da se pri občinski korue-renci SZDL Ljubljana Moste-Polje formira koordinacijski odbor za družbeno izobraževanje in usposabljanje delegatov in ga sprejema.
4.	Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje soglaša s predloženim globalnim programom deb izv*' Snega sveta skupščine občine v letu 1978.
Uvodno je predlog družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji obrazložila Karla NOVAK, član izvršnega sveta skupščine občine.
V razpravi je sodeloval Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti
Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti glasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje soglaša, da skupščina občine sklene družbeni dogovor 0 uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji v predloženei" besedilu.
2.	Zbor krajevnih skupnosti v odbor za izvajanje družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji
imenuje
Antona KOROŠCA za delegata in
Sabino BAU za namestnika delegata.
3.	Zbor krajevnih skupnosti poobbšča za podpis družbenega dy govora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji ^ jana MOŠKRIČA, predsednika skupščine občine.
Uvodno je predlog programa opravljanja kolektivnih koibu' nalnih strnitev ter vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objekti in naprav skupne porabe za območje mesta Ljubljane, ljubljanska občin in krajevnih skupnosti za II. polletje 1978 obrazložil La“? SVETEK, predsednik izvršnega odbora komunalne skupnosti ne Ljubljana Moste-Polje.
V razpravi so sodelovali:
Jože BALAS, delegat krajevne skupnosti Zadobrova-Snebeije, Hermina DEŽMAN, delegat krajevne skupnosti Dolsko,
seli«'
Janez AVSEC, delegat krajevne skupnosti Zalog,
Frida ŽITNIK, delegat krajevne skupnosti Bizovik,
Vlado ing. OVČAR, delegat krajevne skupnosti štepanjsko nai Franc GRAD, delegat krajevne skupnosti Polje,
Matjan MOŠKRtC, predsednik skupščine občine,
Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine in Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora komunalne skupn<* občine Ljubljana Moste-Polje.
k
Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti so-8wsno sprejeli naslednji
SKLEP:
Moste— sto-
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana M<
Polje sprejema predlog programa opravljanja kolektivnih ritev ter vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne porabe za območje mesta Ljubljane, ljubljanskih občin in krajevnih-skupnosti za II. polletje 1978 v predloženem besedilu skupaj s podrobnejšimi dopolnitvami poročevalca.
Zbor krajevnih skupnosti priporoča skupščini komunalne samoupravne interesne skupnosti, da do jeseni pripravi analizo dotoka sredstev in predloge za morebitno korekturo nalog, ki so bile sprejete s srednjeročnim programom razvoja občine s tega področja. Ugotovitve naj bi do konca leta obravnavala skupščina komunalne skupnosti občine in zbor krajevnih skupnosti Do takrat naj se tudi ugotovi, kdo je pristojen za vzdrževanje tistih vodotokov, ki so se do sedaj vzdrževali s sredstvi iz proračuna občine in sredstvi, ki jih je prispevala vodna skupnost Ljubljana—Sava. Vprašanje je predvsem vzdrževanja Bizo-višk^ja potoka, ki ni zajeto niti v programu komunalne skupnosti niti v programu vodne skupnosti Ljubljanica—Sava. Strokovne službe pri izvršnem svetu skupščine občine naj ukrenejo vse, da se izboljša varnost v prometu na območju občine.
9.	Zbor krajevnih skupnosti sprejema odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za zadeve borcev NOV v predloženem besedilu.
10.	Zbor krajevnih skupnosti sprejema odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za pregled samoupravnih aktov orgaiazacij združenega dela v predloženem besedilu.
11.	Zbor krajevnih skupnosti) sprejema odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in restavi komisije za ugotavljanje izvora premoženja v predloženem besedilu.
12.	Zbor krajevnih skupnosti sprejema odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu v predloženem besedilu.
K 10
Uvodno je osnutek odloka o stalnih blagovnih rezervah občine Ljubljana Moste—Polje obrazložil Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste— Polje na osnutek odloka o stalnih blagovnih rezervah občine Ljubljana Moste—Polje nima pripomb.
K 7 in K 8
Uvodno je predlog odloka o spremembi in dopolnitvi urbanis-hcnega programa za območje mesta Ljubljane in predlog odloka o sPreje<ju urbanističnega načrtat" za območje naselij Tacen, Šmart-Gameljne, Vikrče, Zavrh in Rašica obrazložil Miro DEŠMAN, kn izvršnega sveta skupščine občine.
Razprave ni bilo.
aja	zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli nasled-
SKLEPA:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana M oste— “olje nima pripomb na predlog odloka o spremembi in dopolnitvi urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane in 2 8? sprejema v predloženem besedilu.
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste— “°lje na predlog odloka o sprejetju urbanističnega načrta za območje naselij Tacen, Šmartno, Gameljne, Vikrče, Zavrh in Rašica nima pripomb in ga sprejema v predloženem besedilu.
K9
. Uvodno je predlog odlokov o ustanovitvi, nalogah, načinu dela Izstavi delovnih teles skupščine občine obrazložil Marjan MOŠ-G> Predsednik skupščine občine.
Razprave ni bilo.
sfedn’ e8ati z*)ora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli na-
SKLEPE:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste— p°lje sprejema odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in Ustavi sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samo-
2	»^ho v predloženem besedilu.
' ^bor krajevnih skupnosti sprejema odlok o ustanovitvi, naložb, načinu dela in sestavi komisije za družbeno nadzorstvo v
3	Podloženem besedilu.
" ^b°r krajevnih skupnosti sprejema odlok o ustanovitvi, naložb, načinu dela in sestavi komisije za prošnje in pritožbe v
4	Podloženem besedilu.
■ *bor krajevnih skupnosti sprejema odlok o ustanovitvi, naložb, načinu dela in sestavi komisije za volitve, imenovanja in
5	kadrovske zadeve v predloženem besedilu.
b°r krajevnih skupnosti sprejema odlok o ustanovitvi, naložb, načinu dela in sestavi komisije za odlikovanja v predlože-
6.	A11 besedilu.
**®r krajevnih skupnosti sprejema odlok o ustanovitvi, nalo-|®b, načinu dela in sestavi staturamo pravne komisije v predlo-
7.	Ž®61« besedilu.
krajevnih skupnosti sprejema odlok o usta novitvi, nalo-?b, načinu dela in sestavi komisije za verske zadeve v predlogi 7vem besedilu.
•<*or krajevnih skupnosti sprejema odlok o ustanovitvi, nalo-***)> načinu dela in sestavi volilne komisije v predloženem belilu.
Kil
Uvodne obrazložitve predloga sklepa o preimenovanju VVZ Kodeljevo ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje soglaša, da se VVZ Kodeljevo preimenuje v VVZ Otona ŽUPANČIČA.
K 12
k a)
Uvodne obrazložitve volitev članov delovnih teles skupščine občine ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste— Polje dodatno
izvoli
GOSTINČAR Marjana, podpredsednika skupščine občine za podpredsednika sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP.
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste— Polje
izvoli
komisijo za družbeno nadzorstvo v sestavi:
PODOBNIK Tone, predsednik KASTELIC Milan, namestnik predsednika MUŠIČ Jurij, član KO ROŠEC Jože, član KRALJIČ Marjana, član KOKALJ Cveta, član KOSOVEL-NOVAK Marjeta, član ROTH Marko, tajnik komisije.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana moste— Polje
izvoli
komisijo za prošnje in pritožbe v sestavi:
JANEŽIČ Breda, predsednik PETRIN Helena, namestnik predsednika KOZAMERNIK Jože, član GOREČAN Inka, član BUTENKO Angelca, član MIKLAVC Janez, član PETERCA Ivan, član GLAVAN Ciril, tajnik komisije.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
COLARIČ Vinko, član URBIČ Anton, član OSREDKAR Savo, član CERAR Joža, član JAGODIČ Janez, član SLUGA Vilko, član GLAVAN Ciril, tajnik komisije.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno prejeli naslednji SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste— Polje
izvoli
komisijo za odlikovanja v sestavi:
DELORENZO Robi, predsednik
MEDVED Dragica, namestnik predsednika
MALIČ Betka, član
GANTAR Matevž, član
BABNIK Stane, član
ČERNE Stane, član
TRTNIK Meri, član
svetovalec za kadrovske zadeve, tajnik komisije.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste— Polje
izvoli
komisijo za verske zadeve v sestavi:
TONI Božidar, predsednik JERIHA Ciril, namestnik predsednika LJUBIČ Anton, član MEDEN Simona, član BOBNAR Ivanka, član BRICELJ Ivan, član VRZEL Slavko, član BREZOVAR Stane, tajnik komisije.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste— Polje
izvoli
izvoli
komisijo za zadeve borcev NOV v sestavi:
NARDIN Alojz, predsednik
PANGERŠ1Č Franc, namestnik predsednika
MELJO Stane, član
ŠTERK Peter, član
ZUPANČIČ Stane, član
BENEDIK Ivan, član
OMAN Ciril, član
BUDAL Tončka, član
TRTNIK Alojz, član
ČERNE Albina, tajnik komisije.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP.
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
izvoli
komisijo za pregled samoupravnih aktov organizacij združenega dela v sestavi:
JEVŠNIK Nina, predsednik
SVETINA Lidija, namestnik predsednika
LIVEK Lidija, član
GOLAVŠEK Alfred, član
GOREČ Nevenka, član
KAJDIŽ Andrej, član
OSMAK Bojan, član
KOBAL Katarina, član
KARLIN Albert, član
KLOBOVES-MARC Milka, član
ŽUGMAN Josip, član
JUVANČIČ Marina, član
URBANIJA Miha, član
pravni svetovalec, tajnik komisije.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
statutarno pravno komisijo v sestavi:
MOŠKRIČ Marjan, predsednik KUNST Ivan, namestnik predsednika GERLICA Slavko, član RAČIČ Erika, član ZABUKOVEC Ljubo, član JURCA Danilo, član TUŠAK Zvone, član
sekretar občinskega sindikalnega sveta, član KUHAR Ivan, član MODIC Nika, član PEČAR Jelka, član
ROTH-ŽIGON Bogdan, tajnik komisije.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
izvoli
komisijo za ugotavljanje izvora premoženja v sestavi:
VRŠNIK Brane, predsednik MATI Danica, namestnik predsednika UUBANIČ Pavla, član
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste Polje
izvoli
komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu sestavi:
LESKOVŠEK Jože, predsednik MOŽINA Janez, namestnik predsednika UH AN Stane, član
ŽEHEU Majda, član
HORVAT Uroš, član
GERBEC Magda, član
SVETEK Nadi, član
POTOKAR Marko, član
ŽUST Denis, član
BERGINC Radoslav, član
PRIMOŽIČ Ivan, član
MODIC Ciril, član
DRNOVŠEK Anton, član
ČEPON Marko, član
LOZINŠEK Franc, član
GAŠPERŠIČ Helena, tajnik komisije.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli našle
dnj*
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste— * °lje dodatno
izvoli
! komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve: J,‘‘AR Ivana,
^ŠNlKMiha,
[^TERSKI Radivoja,
N0VAKEda
letovalca za kadrovske zadeve za tajnika komisije.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Polje
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste—
imenuje
Jfednišld odbor DELEGATSKE TRIBUNE v sestavi:
7 vni in odgovorni urednik: e^TUSAI, sekretar skupščine občine
galici BRICELJ, član izvršnega sveta skupščine občine V"?vZ podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine ^OSLUGA, profesionalni član izvršnega odbora predsedstva OK
BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora skupščine
u®vinp
k c)
Uvodne obrazložitve predloga sklepa o soglasju k imenovanju individualnega poslovodnega organa Centra za socialno delo Ljubljana Moste—Polje ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje daje
soglasje
k imenovanju tov. LOZ1NŠEK Franca iz Ljubljane, Bavdekova 8 za individualnega poslovodnega organa Centra za socialno delo Ljubljana Moste-Polje.
K 13)
Delegatska vprašanja so postavili:
Mojca MAČEK, delegat krajevne skupnosti Zadobrova—Snebije (pismo)
Karel MLAKAR, delegat krajevne skupnosti Besnica (pisno) in delegacija krajevne skupnosti Dolsko (pisno).
Ker je bil dnevni red izčrpan in se ni nihče več prijavil za besedo, je predsednik zbora krajevnih skupnosti ob 18,55 uri zaključil 2. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
SEKRETAR
ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOST!	PREDSEDNIK
Tatjana JURCA—COLAR1C ZB0RA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Danilo JURCA

IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH
ORGANIZACIJ
STALIŠČA IN SKLEPI
4. seje občinske konference ZKS glede ocene gospodarskih gibanj in izpolnjevanja srednjeročnega plana razvoja z dne 31. maja 1978
Občinska konferenca ZKS Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o oceni gospodarskih gibanj v občini v letu 1977 in v I. tromesečju 1978 in oceno izvajanja srednjeročnega plana razvoja, s tem, da pred komuniste v vseh osnovnih organizacijah postavlja zlasti naslednje naloge:
1.	Komunisti v OZD smo dolžni stalno spremljati in proučevati tekoča gospodarska gibanja in dosežene poslovne rezultate ter stalno ocenjevati izpolnjevanje svojih planov in programov razvoja ter na osnovi tega spodbujati sprejemanje ustreznih ukrepov.
V vseh sredinah, kjer še nimajo izdelanih in sprejetih srednjeročnih planskih dokumentov v skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja, nosimo komunisti odgovornost, da se k izpolnjevanju te naloge takoj pristopi in začne z delom.
2.	V tekoči in prihodnji gospodarski aktivnosti si moramo komunisti prizadevati, da bodo na podlagi kritične analize lastnega položaja v svojem okolju vloženi čimvečji napori:
-	v uvajanju kvalitativnih dejavnikov gospodarjenja s ciljem učinkovitejšega izkoriščanja družbenih sredstev in večanja produktivnosti dela, ki mora biti v skladu z načrtovano;
-	v ukrepe za jačanje akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva in za uresničevanje načrtovane razširjene reprodukcije;
-	v zagotavljanje takšne delitve dohodka na osebno, skupno in splošno porabo, ki bo v skladu z dejanskimi možnostmi in doseženimi uspehi in ki ne bo zmanjševala sposobnosti za
razširjanje materialne osnove dela;
-	v ukrepe za izboljšanje položaja na področjih ekonomskih odnosov s tujino, predvsem s pospeševanjem izvoza.
3.	V zvezi z zagotavljanjem učinkovitejšega izvajanja srednjeročnega plana občine smatramo:
-	da je potrebno, da razvojna gospodarska skupnost ustanovi lastno strokovno službo, ki bo skrbela za izvajanje njenih nalog; za ustanovitev le-te naj poskrbi koordinacijski odbor RGS in izvršni svet občine;
-	da se mora skupnost za razvoj družbenega standarda čimprej konstituirati in pričeti z realizacijo svojega programa.
4.	Glede na ugotovljene kasnitve pri izvajanju načrtovanih investicijskih projektov se moramo zavedati, da smo komunisti soodgovorni za realizacijo vseh načrtovanih razvojnih programov.
-	Posebno odgovornost za pospešitev izvajanja načrtovanih projektov nosijo komunisti v tistih OZD, ki so nosilci na področju razvoja gospodarstva, preskrbe in gostinstva.
-	Izvršni svet občine je s tem v zvezi dolžan izdelati na osnovi temeljite ocene program ukrepov za izvajanje celotnega srednjeročnega plana razvoja občine.
-	Z ozirom na stagnacijo v razvoju gostinstva je treba pospešiti integracijske procese na tem področju, in zaostriti odgovornost komunistov.
-	V zvezi z gradnjo objektov na področju preskrbe občanov, komunisti podpiramo napore vseh tistih dejavnikov, ki v skrbi za občane delujejo v smeri za večjo odprtost trga.
-	Pri realizaciji programa izgradnje cest smatramo, da je treba pospešiti izdelavo projektnih dokumentacij in pripravljalnih del nasploh, kar morata zagotoviti SIS za izgradnjo cest in
samoupravna komunalna skupnost, oz. komunisti v <eb organih.
5.	Na področju stanovanjske gradnje si moramo komunisti pri®8' devati:
—	da se gradnja stanovanjske soseske Fužine organizira takOijt se samoupravno povezanim bodočim stanovalcem omog**1 vpliv na objekte, konunalni in stanovanjski standard;
—	da se pri gradnjah stanovanjskih sosesk zagotovi komplek8*10 naselje;
—	da se pospeši ustanavljanje stanovanjskih zadrug,
6.	Komunisti podpiramo vse napore IS občine pri odpravi bal®' karskih naselij in še posebej podpiramo stališče IS glede pKP1* čevarja nastajanja in Siljenja nedovoljenih gradenj.
7.	V zvezi s problematiko oblikovanja samoupravnih aktov v 0%v sprejemamo naslednja stališča:
—	Komisija za pregled samoupravnih aktov mora nadaljevat* delom, s tem, da podpiramo predlog, da se v upravnih o*?8 nih občine zagotovi stalno strokovno opravljanje del s tep področja;
—	Komunisti so dolžni v vseh sredinah, kjer je komisija **j°
Lovila napake in pomanjkljivosti, zagotoviti, da bo°° pripombe komisije tudi upoštevane;	u
—	Komunisti v vseh osnovnih organizacijah smo odgovorim ™
se proces izdelave in izpopolnjevanja ter dograjevanja san*® upravnih aktov nadaljuje, še posebej pa nosimo odgovora0, za uveljavljanje vsebine novih samoupravnih aktov in s tem£ uresničevanje dejanske preobrazbe samoupravnih in dr**^ neekonomskih odnosov.	k
—	Vsem tem OZD priporočamo, da čimpreje pristop?0
pripravam in sprejemanju samoupravnih sporazumov 0 pravilnikov, ki so jih dolžne sprejeti do konca leta 19'° skladu z ZOZD in ostalimi zakonskimi predpisi.	5
—	Glede vsebinske preobrazbe, ki je sicer formalno že ureja*18 sprejetimi samoupravnimi sporazumi, vendar za njo * nimamo konkretnih pokazateljev, moramo komunisti skup0 s sindikalno organizacijo skrbeti za dejansko spremen*0 nastalih odnosov v pogledu materialnega in samoupravne# položaja delavca.

DELEGATSKE INFORMACIJE
V tej rubriki smo se namenili posredovati delegatom različne zadev. Z današrgim prispevkom vam predstavljamo občino, v kas-mformacge iz dela in življenja v občini na posameznih področjih, nejših pa bomo predstavljali posamezne dejavnosti v občini m Te informacije so namenjene delovnim ljudem in občanom ter nji- samoupravno delovanje delovnih ljudi in občanov, hovim delegatom za lažje razumevanje in reševanje najrazličnejših
OBČINA LJUBLJANA MOSTE - POLJE
Občina je samoupravna in temeljna družbenopolitična skup-nost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V občini delovni ljudje in občani ustvarjamo in zagotavljamo m°žnosti za svoje življenje in delo, usmezjamo družbeni razvoj, Uresničujemo svoje; interese, zadovoljujemo skupne potrebe, Zvišujemo funkcijo oblasti in opravljamo druge družbene zadeve.
Občina Ljubljana-Moste-Polje je nastala 23. novembra 1960 po dnižitvi občine Moste in občine Polje.
Praznik občine Ljubljana Moste-Polje je 27. april, ki ga delovni Pjdje in občani praznujemo v spomin na začetek organiziranega 0(*Pora proti okupatorju na območju občine.
. Občina Ljubljana Moste-Polje je pobratena z občino Bileča in 11113 Prijateljske stike z občino Plužine.
^grafski podatki
Občina leži na vzhodnem delu ljubljanske kotline in meji na .bcine: Ljubljana-Center, Ljubljana-Bežigrad, Litijo, Grosuplje in L]ubljana Vič-Rudnik.
tj. P°vršina celotne občine je 15,236 ha, od tega je 5384 ha kmetih površin, 8160 ha gozdov in 1692 ha nerodovitnih površin.
Prebivalstvo
V	17 krajevnih skupnostih živi 62.172 prebivalcev. Število prebivalcev se je v zadnjih letih izredno povečalo, saj je prebivalo leta 1974 na območju občine samo 49.702 prebivalca.
Zaposlenost
V	občini je zaposlenih 23.897 delovnih ljudi in to v gospodarstvu 21.806 in negospodarstvu 2.091.
Gospodarstvo
1. Dmžbeni sektor:
a)	v občini ima sedež:
-	34 enovitih delovnih organizacij
-	13 sestavljenih delovnih organizacij, ki imajo v sestavu 36 temeljnih organizacij združenega dela
-	enovite in sestavljene organizacije imajo na območju občine 38 poslovnih enot
b)	na območju občine je 37 temeljnih organizacij zdmženega dela in 174 poslovnih enot, ki imajo sedež delovne organizacije v drugih občinah
f
t
2.	Individualni sektor:
V	občini je registrirano 424 samostojnih obrtnikov, 35 gostincev in 150 avtoprevoznikov.
3.	Kmetijstvo:
V	občini je 820 kmečkih gospodarstev	J	...
V	občini je znašal v letu 1976 družbeni proizvod 3863 milijonov dinaijev, družbeni produkt na zaposlenega 168.417 din in družbeni proizvod na prebivalca 69.989 din. V letu 1976 je znašal narodni dohodek občine 3291 milijonov dinaijev in narodni dohodek na prebivalca 59.626 din.
Stanovanjska izgradnja
V	zadnjih letih se je v občini močno povečala stanovanjska izgradnja, saj je bilo v letu 1976 zgrajenih 1469, v letu 1977 pa 715 novih stanovanj in to predvsem na področju krajevnih skupnosti Stepanj sko naselje, Nove Jarše, Polje, Zalog in Vevče-Zgornji Kašelj.
Zdravstvo
Obseg zdravstvenega varstva seje zaradi naraščanja števila prebivalstva izredno povečal, niso pa se povečale kadrovske in prostorske možnosti za zagotavljanje kvalitetnega zdravstvenega varstva, saj imamo še vedno samo zdravstvena domova v Mostah in Vevčah.
Otroško varstvo
V	6 vzgojnovarstvenih zavodih v občini je vključenih samo 2481 I otrok ali 38 % vseh predšolskih otrok.
Šolstvo
Na območju občine so: 4 samostojne, 3 centralne in 10 podružničnih osnovnih šol s 6352 učenci, 2 srednji šoli (gimnazija, šolski center tiska in papirja) s 1230 dijaki in 1 visoka šola (Visoka šola za telesno kulturo) s 398 študenti.
l	Kultura:
i v občini imamo dve društvi Svoboda (Zadvor, Zalog) in kul-! turno umetniška društva Slape, France Prešeren-Javor, Dolsko, i Besnica, Prežganje, Hrušica-Fužine in Anton Mehle-Senožeti, ki se i ukvarjajo z gledališko dejavnostjo. Imamo tudi mešani pevski zbor 1 Svoboda Zalog, pevski zbor Vide Pregare, moški zbor Bizovik, | Pugled-Lipoglav in Zalog, pihalni orkester Vevče in harmonikarski j orkester Vide Pregare, ki delujejo v krajevnih skupnostih. Kulturna i dejavnost je organizirana tudi v delovnih organizacijah in sicer:
I pevska okteta v SAP-u in Železniški tovorni postaji, moški pevski i zbor EMONA Zalog, kulturno dramska skupina v Saturnusu in kulturna skupina v Žitu. V Jelovškovi galeriji je vsako leto 14 j razstav naših slikarjev.
I
i
V občini je tudi edina profesionalna delovna organizacija s področja kulture knjižnica Jožeta Mazovca.
Spomeniki NOV
Na območju občine imamo več kot 80 spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOV in socialistične revolucije v krajevnm skupnostih, nqpomembnqši pa je spomeniški kompleks Urh.
Informacijska sredstva
išimi
ske konference SZDL. Poleg tega izhaja v aeiovnm on naši občini 14 tovarniških glasil (nepreverjen podatek) in pa 9 šolskih glasil.
Telesna kultura
Za šport in rekreacijo imamo občani:
2	športna parka (Kodeljevo, Slavija)
4 telovadna društva Partizan (Zelena jama, Moste, Zalog, N° Polje)
7 šolskih športnih društev v osnovnih šolah 2 šolski športni društvi v srednjih šolah 2 bazena (Vevče, Kodeljevo) trim stezo v Zadvoru smučarsko vlečnico na Trebeljevem drsališče v Zalogu (v izgradnji).
AMD Moste prireja vsako leto mednarodne karting dirke za nag* do mesta Ljubljane.
Ključni problemi v dosedanjem razvoju naše občine so:
-	upadanje rasti družbenega proizvoda, dmžbeni proizvod ^ prebivalca je le še za 13 % višji od doseženega povprečja v
-	visoka stopnja zaposlovanja ob zniževanju produktivnosti d6
-	visoka dnevna migracija zaposlenosti	y
-	upadanje nivoja zadovoljevanja potreb delovnih ljudi in občan
v preskrbi in obrtnih storitvah	.	::j
-	zastajanje investicijske dejavnosti za potrebami po modernizacj v gospodarstvu, kar se odraža v zmanjševanju deleža investicij dmžbenem proizvodu za polovico
-	izrabljenost in zastarelost osnovnih sredstev
-	minimalna vlaganja v študije in projekte
-	nagel porast prebivalstva z doseljevanjem
-	znižanje kmečkega prebivalstva na kmetijskem območju .
-	zaostajanje gradnje infrastrukture za stanovanjsko gradnjo neusklajen razvoj infra strukture
-	neuravnotežen dolgoročno zasnovan prostorski razvoj
-	nezadostna oskrba s kvalitetno vodo
-	onesnaževanje zraka.
S to in drugo problematiko in njenim reševanjem v naši občini se lahko seznanite v publikaciji .Izvajanje dmžben^a načrta ob-
^°Ta spoznanja in spoznanja, kako rešujete te probleme v svojih temeljnih samoupravnih skupnostih boste potrebovali v javmh razpravah, kjer bomo razmišljali o potrebnem rebalansu srednje-•“čnega programa, katerega namen naj bo načrtno izboljšanje
prihodS številki vam bomo predstavili organiziranost in delovanje skupščindtega sistema v občini.
VSEBINA
Poročilo o izvajanju družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje	STRAN
1976-1980 v prvem polletju 1978 in predlog ukrepov	2
Predlog programa dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za
obdobje september—december 1978	9
Osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti
za zaposlovanje	10
Osnutek samoupravnega sporazuma o prevzemu skrbi za urejanje, vzdrževanje in varstvo spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij
NOB in socialistične revolucije na območju občine Ljubljana Moste-Polje	13
Osnutek odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000"	19
Osnutek odloka o obvezni pripravi srednjeročnih planov občin in
mesta Ljubljane za obdobje od 1981 do leta 1985	21
Predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana
Moste-Polje za leto 1977	23
Predlog odloka o potrditvi detajlnega načrta Poti spominov in tovarištva za del odseka Hošiminhova ulica — Jarška cesta, ki sega
na območje občine Ljubljana Moste-Polje	26
Predlog sklepa o potrditvi letnih načrtov odstrela divjadi
lovskih družin Pugled in Laze za leto 1978/79	27
Zapisnik 2. seje zbora združenega dela z dne 24. 5.1978	28
Zapisnik 2. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 24. 5.1978	31
Stališča in sklepi 4. seje občinske konference ZKS glede ocene
gospodarskih gibanj in izpolnjevanja srednjeročnega plana razvoja z dne 31. maja 1978	36
Občina Ljubljana Moste-Polje	37
\






:

| jjU




'v







<• . . . ;


	
—

Priprava za tisk EDfflHH bep Tisk:	tiskarna ljudske pravice