inserati sc- sprejemajo in veljA tristopna vrsta: 8 kr., le se tiska lkrat, 12 „ ,i „ ^ »i n ii ii n 8 Kolek (šteinpelj) »nese *selty 30 kr. Pri večkratnem tiskanji se sena primerno i manjša. Rokopisi ne ne vračaj1}, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Političen lisi za slovenski narod. Velja do konea tekočega p kratkem posnamemo. Začetek" igre je na Laškem in sicer ob času vojske. General avstrijski, nastavljen na nekem prostoru i/, tega namena, da bi sovražno četo odvrnil od središča armade, ima razen vojskinih tudi še družinske skrbi, kajti poročen je skrivno s hčerjo laškega plemenitaša, skrivno zarad tega. ker bi Lah nikdar ne dovolil, da bi njegova hči vzela sovražnega generala. To ženo in pa majhno svojo hčerko hoče spraviti v zavetje, predno bi ga prehitel sovražni napad, ženo uroči svojemu prijatelju, da jo spremi do Dunaja, za hčerko pa hoče na vsak način po očetovsko skrbeti in ji zagotoviti dedšino, ako bi njega v boju doletela smrt. Iz tega namena zapečati vpričo korpo-rnla Šimna vsa dotična pisma v paket ter pošlje zapečateni paket notarju v Novoinesto s pismom vred, da sme le tistemu ta paket izročiti, ki bi mu imenoval neko žensko ime v pismu zapisano. Svojo hčerko pa izroči kor-poralu Šimnu. da jo sprejme za svojo, ker mu je njegova hči že umrla. Ko mu hoče povedati še oni besedi, ki mu odprete pri notarji pot do pisem, se prične boj, general je smrtno ranjen in umirajoč pove Simnu oni dve besedi, kteri si Šiinen natanko zapomni. Pričujoč je tudi dragom i , !.i sliši besedi. Šimen vzame generalovo hčer Emo za svojo in jo imenuje Marijo. Preteklo jc 16 let. Šimen je po vojaških spisih že davno za mrtvega proglašen, njegov sin pa in generalova hči živita v pravi bra-tovski ljubezni iu žalujeta po očetu. Posestvo in premoženje generala prišlo je v roke sko-j pemu iu brezsrčnemu bližnjemu žlahtniku Sovi,' kteri vedno Marijo (Emo) zalezuje in s svojimi ponudbami nadleguje. Ravno je črna maša po ranjcem Šiinnu, kar pride sam iz dolge sužnosti na Ruskem; bil je vjet in je moral v rudokopih delati. Naleti na Sovo in ta izve iz njegovih ust, da bo kmalo ob vse premoženje, ker pravi dedič generala še živi in sicer v osebi Šimnove rejenke. Sova je ves potrt in ugiblje, kako bi se znebil nevarnega človeka. Simen grč, da bi videl svoja otroka, v cerkev, kjer sta ravno pri maši, in pusti svojo besago zunaj. Med tem se razglasi novica, da je v vasi ubožna kasa okradena in Sova, podžupan, dobi pismo od tatu. sina premožnega kmeta, kteri se sam zato/.i, da jc kaso okradel. Kmalu pride tudi oče in prinese denarje, da bi povrnil škodo po sinu storjeno. Sovi šine hudobna misel v glavo: reče očetu, da naj gre, on bo tatvino na druzega zvalil, da odvrne sramoto od sosedove hiše, a da se obdolženemu ne bo nič žalega zgodilo. Kmet je zadovoljen in odide. Sova vtakne potem hitro v Šimnovo zunaj cerkve puščeno besago ukradeni denar in vzame tisti učenci kteri nemško umejo; prepovedal je to le samo taui. kjer bi bil nauk z nemškim jezikom čisto zavržen za mladino. Tako je djanje Bizmarkovo, in tako škofovo. Kdor bere pa n. pr. „Slov. Narod", bode našel, da ta list „simpatizira", sočutuje z Biz-markovim drakonstvom, nemške poštene škofe pa rovraži in ostudno psuje. To so naši možje, ki pravijo, da jim je „narodnost" še celo pred vero! Kje je tedaj laž in „fanatizemu, kje pa resnica in pravo domoljubje? Bizmarkov časnik „Posener Zeitung" popisuje Ledohovskega kakor nepokojnega pre-lata, motivea miru, ko prvega pruskih škofov, ki se je v boj postavil zoper vlado. To je zvijača Bizmarkova in vsih po uiavtarsko duhto-čih listov nove ere: da nikomur miru ne dajo, pa povsod so le drugi krivi, ki nepokoj delajo, ne sami robavsarji. Ozrite se le na tako imenovane mlade1-, na „tagblattarje'\ na judovske časnike: povsod brenči ravno tista struna. „Schismatici cuin dubitant causas damnari, in contumelias prosiliunt," je pisal papež Julij II. Ko rogovileži nimajo razlogov za svojo lažnjivo reč, ko vidijo, da z drugim nič ne premorejo, pa začno grditi, lagati in psovati. Vse tako kaže. da Bizmark bode s svojo goropadnostjo dalje segal, morebiti junaškega nadškofa celo iz dežele pregnal, kakor je nedolžne jezuite. Če bode pa s tim nemški prestol podprl, je drugo vprašanje. Katoličani dobro vedo, ktere postave po svoji vesti in veri smejo spolnovati. in kterib ne. Ako nastopijo novi Neroni in Dioklecijani, bodo nastopili novi mu-čenci in sv. vera se bode še bolj poživila in vtrdila. Trinogi grejo pod zemljo s sramoto; katoliški narodi ostanejo. Več katoliških škofov ko bode Bizmark v okove djal, veči bo njegova lastna slabota; opešal bo do konca, ko bo menil, da je čisto zmagal. Ljudstvo samo, ako ga zadosti spači z zatiranjem resnice in pravice, bode vir njegovega pogina. S. Politični pregled. V Avstrijskih deželah. Dunajska razstava bode le še v nedeljo videti. v ponedeljek pa bodo začeli že spravljati. Pri ti priložnosti bodo trosili kri-žice in redove. Eni trdijo, da jih bodo začeli deliti od l. novembra naprej skoz sedem dni, eni pa menijo, da še le .'5. novembra, ali celo iz nje njegov popotni list ter ga raztrga. Ko pride Šimen iz cerkve, ga obdolži Sova očitno tatvine, pokazavši kmetom denar, kterega jc v njegovi besagi dobil. To Šinina tako prestraši. da se zvrne na tla in pri ti priči postane nem (mutast). V tretjem djanji prepriča vkljub temu. da ga Sova skuša proglasiti za norega, svoja otroka, da mu verjameta. da jc nju oče Simen. Hudobni Sova pa ima druge naklepe; da bi si zagotovil lepo dedšino, skuša z lepo in grdo, Marijo si pridobiti in prežene slednjič, ko vse nič ne pomaga, vse tri iz njihovega posestva, ker je dolgove sina pokupil. Pri tej priliki pride notar, pri kterem je shranjen paket, in ko Šimen sliši njegovo ime. spozna, da je pravi, notar tudi pove. da hrani res paket, kterega ima izročiti tistemu, ki bi mu imenoval neko žensko ime. A Simen jc nem, pisati in brati ne zna in tako ne more povedati imena. Gre toraj s hčerjo iz hiše, sin pa se poda v mesto, da bi si poiskal kake službe. (Konec prihodnjič.) 2. decembra, ko bode presvith cesar obhajal petindvajsetletnico svojega vladanja Baron Schwarz, Wcrtheim in Leitenberger, ki so si največ prizadjali za razstavo, pridejo v gosposko zbornico. P r c s v i 11 i cesar se je 24. t. m. podal v Godolit na Ogrskem. Graški mestni svet je volil poseben odbor, ki bo cesarju k petindvajsetletnici njegovega vladanja srečo vošil. Štajarska politična društva nameravajo zaupnico poslati knezu Lichtensteiuu, ki je pri volitvah za državni zbor v ožji volitvi propadel proti cesarjevemu namestniku Kii-beeku G r a š k a „T a g e s p o s t" prerešetava kranjske volitve. Najbolj pa jo peče volitev grofa Hohenvvarta, kterega so gorenjski kmetje volili, ne da bi ga bili poznali. Nek kmet, pravi modra ,.Tagespošta'-, je namesto „Hohenwart" zapisal cehi „Hohenlohe". Vsakdo pa ve, le Ta-gespošta iu njen Ljubljanski poročevalec menda ne. da kmečke občine volijo ust me no, da tedaj nihče namesto Hohenvvart ni mogel zapisati Ilohenlohe. Odi-. Ilazlagu in Vošnjaku pa „Ta-gespošta" piše, da se morata za srečni izid svojih volitev zahvaliti ustavovercem, da bosta tedaj iz hvaležnosti morala tudi delati. Pri dr. Vošnjakovi volitvi je to istina, kakor je razvidno iz našega dopisa iz Celja, dr. Razlag pa je voljen po prizadevanju naših mladosloven-cev, kterim so se ustavoverci pridružili le zavoljo lepšega. ker so videli. da jim kujauje nič nc pomaga. Vošnjak in Razlag se tedaj ne smeta devati v en koš. O dr. Razlajm še vedno mislimo, da bo. ko pridejo verska vprašanja na vrsto, glasoval v našem smislu, Vošnjak pa v smislu liberalnih ustavovercev, čc bode hotel zvest biti načelom, ktere v,.Narodu" zagovarja. Čeli priporoča, naj se nabirajo podpisi za prošnjo do presvitlega cesarja, da bi pomilo-stoval Skrejškovskega. „Polit i k" in „Posel z Prah)" sta bila v soboto konfiscirana. Vnanje države. Pruski listi objavljajo laški original papeževega pisma do cesarja Viljema. Cerniania" in „Univers" hočeta vedeti še o ti. jem pismu, kterega bi bili Pij IX. pisali kot odgovor na Viljeinovo pismo. — Ker nadškof Ledohov-ski 200 tolarjev globe še ni plačal, zarubili so mu te dni konje in kočijo. Prodali jih pa niso, ker je zdravnik sodniji dal spričevalo, da nadškof zavoljo nevarne bolezni ne more misltiti na to. da ima kazen plačati. Menda ima vročinsko bolezen, kar pri britkostik, ktere mu Bismarkova vlada prpravlja, ni čuda. vendar je že iz nevarnosti. Bavarskega kralja pričakovali so danes k razstavi na Dunaj. Francoski časopis ,.Memorial Diplomatique" hoče zanesljivo vedeti, da je grof Chambord vladam pisal, da nc bode. ako kralj postane, nikakor motil sedanjih razmer Evropskih držav in njihovega sedanjega posestva; tudi na to ne misli, da bi se papežu odvzete dežele njemu dale nazaj in da bi se na Laškem in Spanjskem povrnile poprejšne vlade. — „Journal des Debats" piše, da namerava maršal Mac Mahon odstopiti. Mislijo, da bo to storil, ko sc narodna skupščina zbere, ktere pa menda še ne bodo tako hitro sklicali, ker imajo ministri, zlasti denarni minister Magne, še ne-ktere predloge izdelati. Če Mac Mahon odstopi, bode to pospešilo ustanovitev monarhije. — L ionski mestni svet, ki je najbolj rudečkarsk in vladi uajhuje nasprotuje, je za 2 meseca suspendiran. Izvolila se je posebna komisija, ki mestne reči oskrbljuje. Turški minister vnanjih zadev se izgovarja, da ni hotel Avstrijske vlade razžaliti s pismom, kterega je pisalo zadevi bosniških kristijanov. Pa ta izgovor naše vlade ni potolažil, marveč še razkačil, ker vidi. da paša v Bosni še zmerom trdo ravna s kristijani. Pred kratkim jih je mnogo moralo iti v Azijo v pregnanstvo. O volitvah. Gališka mesta izvolila so v državni zbor zgol federalistične poslance. — Tudi v Tirolskih mestih sta izvoljena 2 konservativca. — Na Solnograškem je za veliko posestvo izvoljen minister Lasser z 08 glasovi; nasprotni kandidat, dekan Lienbacher, dobil je 61 glasov. Včeraj so volile kupčijske zbornice na Spodnjem Avstrijskem, Gališkem in Štajarskem, ter veliki posestniki na Moravskem, Tirolskem, v &leziji iu Bukovini; danes pa veliki posestniki Spodnjo-Avstrijski, Štajarski in Dalmatinski. V mnogih deželah so volitve za državni zbor že popolno končane. Natančen izid nam je do zdaj znan: na Kranjskem, kjer imamo med 10 poslanci 4 federaliste in 6 ustavovercev: v Trstu je med poslanci l federalist in 3 so neodločni; na Goriškem sta voljena 2 federalista in 2 neodločna; v Istri je med štirimi l federalist in 3 neodločni; na Predarelskem sta voljena 2 federalista in 1 ustavoverc; na Koroškem je izvoljenih 9 ustavovercev, med njimi 8 takih, ki spadajo k mla-donemcem: na Solnograškem sta izvoljena 2 konservativna, in 3 ustavoverni kandidatje. med temi 2 mladonemca. V teh 7 deželah je tedaj izvoljenih 39 poslancev, med temi 12 federalistov, 10 ustavovercev in 8 neodločnih. Skoraj vsi listi, celo Andrašijev orgau ..Pester Llovd", pripoznavajo, da je vlada pri volitvah za državni zbor slabo opravila. Mini-sterstvo ni doseglo, česar je želelo. Hotelo je razdjati narodno in državnopravno opozicijo, pa ste še ravno tako močne, kakor ste bile. Vlada je sicer pridobila nekaj rusinskih poslancev, pa to nič ne de, kmalo bodo sprevideli, da nimajo od ustavovercev nič pričakovati, in sc bodo zopet oklenili opozicije. Pa še v enem oziru se je ministerstvo pri volitvah opeklo. Mislilo je, da bode prihodnji državni zbor sicer ustavoveren a bolj konservativen, kakor poprejšnji. Toda zgodilo se jc ravno narobe; staronemci, ki so podpirali vlado, so v mnogih krajih zgubili svoj vpliv, in izvoljenih je mnogo mladih, kteri bodo vladi hude zadrege delali. ..Reform" tedaj meni, da bi moralo ministerstvo po tako slabem vspehu volitev odstopiti. Dopisi. Iz Turjaka .25. oktobra. Trije župani: Turjaški, Dobrepoljski in Lužarski prosili so g. Eladunga. da naj jim dopise nemške pošiljal — Prvi vsaj nekaj nemški zna, zadnja dva pa čisto nič. Ali ni ves svet že obnorel! — Možakarji bi se radi prikupili gosp. Ela-dungu; — ali pa morebiti še povrh pričakujejo kaj pruskih grošev. menda vsaj ne kakega reda BismarkovegaV Iz Kostanjevice 27. oktobra. Mesta na Kranjskem so tedaj volila. Propali smo. Kdo je kriv? Veliko mi sami, premalo goreča de lavnost, največ pa gotovo tista stranka, ki se zove in hoče biti izklučljivo narodna; vsaj je ravno ona mnogim volilcem vzela vse veselje poganjati se za domačo reč. Da, slišal sem sam govoriti volilca: „Ko se vse trga in ruje po Kranjskem, ko Slovenec Slovenca grize, čemu bi se še jaz vtikal v to reč, rajši doma ostanem, saj nič ne pomaga." Ali kriv, največ kriv je pa gotovo šc drug faktor, naši samo voljni vradniki in župani, ako se je godilo povsod tako, kakor pri nas. V našem mestu jc bilo pri zadnji volitvi čez 60 volilcev; in zdaj — čujte jih je celih 2(i. Gosp. župan jih je zapisal, ali bolj prav, pri okrajnem glavarstvu vpisati dal 24. Ko so nekteri reklamirali, pritisnil je zraven še dva nemčurja, tako da smo prišli do štev. 26. Pa zakaj se je tako delalo? Zakaj se je tako skratila volilna pravica? Zato. ker možje vedo, da imamo, hvala Bogu, še vedno precej narodnjakov, saj je bilo zadnjič pri nas 28 narodnih volilcev. — Poglejte pa v Krško. Kakor so nam glasove kradli, tako so tam delali nove, dobro vedoči, da so ljudje njih baže. ter, kakor se čuje, pripravili število volilcev na 70, tedaj veliko više, nego poprejšnja leta. Ako sc je delalo povsod tako. je li čudo, da zmaga liberalno-nemčurska stranka? Jc li potem čudo, da jo pri nas v Kostanjevici dobil Krški bogataš Hočevar tri četrtinke glasov? No, mi mu ne zavidamo njegove zmage, ker velike škode nam on menda ne bode storil. Ravno tako tudi prav iz srca privošimo veselje onim liberalcem, ki so nam v petek zvečer s streljanjem glušili ušesa, preslavljaje izvoljenega Hočevarja. — Sicer pa. bratje, lc srčno naprej, brez boja ni zmage! p. Iz Celja, 24. oktobra. (Dvojna državna volitev.) Vse je bilo živo ta teden po našem mestu, tako da bi človek mislil, da je nekdanje slavno rimsko mesto Klavdijeva Celeja zopet zadobila svojo imenitnost Pretečeno nedeljo in v pondeljek 20. t. m. se je posebno veliko govorilo, kakor nekdaj pri Rimljanih, ko so imenitni možje svojih služb pri ljudstvu si iskali, samo s tem razločkom, da nekdaj pri nevernikih je tisti zmagal, kteri je lepše govoril in boljše obljube delal, zdaj pa oni, ki bolj laže, kriči in opravlja najbolj poštene može, kteri njemu nasprotujejo, ki hoče službo državnega poslanstva. Splošna želja je bila. da bi si kmečke občine za poslanca izvolile pre-častitega g. Kosarja, moža polnega katoliškega prepričanja in visoke učenosti, kakor jih jc malo. in po prvotnih volitvah soditi, smo se precej trdno zanašali, da se nam bo to posrečilo. . Dr. Vošnjak, nasprotni kandidat, jc pa vedel, da ima katoliška stranka v savinski dolini nad polovico več glasov, kakor njegova, zato je prignal seboj iz Kranjskega najgrših agitatorjev, kakor dr. Bratkoviča. nekega Ilrcn-a, Zeleznikar-ja, kterim se je pridružil celo Sirca Krnest mlajši z mnogimi drugimi fantalini in brezštevilno tropo dijakov tukajšne gimnazije, ki so volilce na voglih mesta lovili, ter jih vlekli seboj v čitalnico ali krčmo nemške kazine. Dr. Vošnjak je za to skrbel, da se je tam neprenehoma tnko silo grdo udrihalo po duhovnih in vsih, ki ž njimi držijo, da so nekteri omahljivci res verjeli temu natolcevanju in k liberalni stranki pristopili. Pa mladi Slovenci s tem še niso bili zadovoljni, ampak prišli so predrzno še k „Volu", kjer so sc kon- servativci zbirali, ter so jih s svojim strupenim jezikom tako grdo napadali, da so dr. Bratkoviču vrata pokazali, za kar se je pa le malo zmenil. Potem početji se je bilo bati, da ne bi naši volilci omahljivi postali, pa stali so trdni ko skale, in spoznavši nespodobnost tega početja, jih je veliko dr. Bratkoviču naravnost reklo: Dohtarja ne bomo nikdar več volili. Pri prvi volitvi dobil je res g. Košar 116, dr. Vošnjak 61, in Znideržič 12 glasov, ker je pa v Brežicah imel 57, Košar pa in Vošnjak le po 26 glasov, manjkalo je g. Košar ju 8 glasov do absolutne večine in prišlo je do ožje volitve med g. Kosar-jem in dr. Vošujak-om. Pri ti priliki pokazali so mladoslovenci, kdo so in kako sramotno in brezpametno vsak ravna, ki ž njimi vleče. Pogodili so se namreč z nemškutarji že pred prvo volitvijo, da, ako pride do ožje volitve med g. Kosarjem in Voš-njakom, vsi nemškutarji svoje glasove dajo dr. Vošnjaku, če pa pride k ožji volitvi Zni-deržiča, bodo tudi mladoslovenci zanj glasovali. Neučen nemčur in nasprotnik našega ljudstva je tem ljudem tedaj ljubši, kakor vsestransko izobražen slovensk mož, kterega značaj jc čist kakor solnce in neomahljiv kakor skala, ki ima le ta smrtni greh, da je duhovnik. Celi dan so z dr. Vošnjakoin njegovi najeti kričači stali pred volilnico in so napadali vsakega konservativnega volilca. naj pri drugi volitvi ne voli več Kosarja, sicer bo volitev zopet neveljavna in se bo desetina in tlaka še vpeljala. Tudi duhovni niso za tako službo, oni se naj svojega posla držijo, poslanstvo pa naj svetnim pustijo i. t. d. Ker sc je volitev precej dolgo vlekla iu ker so ti kričači tako grdo delali, sc jim je res posrečilo, da je 6 volilcev Kosarjevih odšlo, štiri pa so ti nesramneži premotili, da so v svojo največo sramoto pri drugi volitvi glasovali za dr. Vošnjaka. Tako se je vsled nepoštenega agitovanja in grde zaveze mladoslo-vencev z nemškutarji zgodilo, da je pri drugi volitvi g. Košar tukaj dobil le še 106, Vošnjak 76, v Brežicah pa g. Košar 32, Vošnjak pa 74 glasov. Ako bi bili vsi volilci Kosarjevi ostali stanovitni, bi bili sijajno zmagali vkjub zvezi mladoslovencev iu nemškutarjev. Kdo bi tudi zdaj trdil, da moralično nismo zmagali ? G. Kosar-ja ni bilo v Celji, on ni storil ne ene stopinjo, kakor je prej napovedal, in se nikomur ni vrival, pa je vendar dobil 142 glasov. Dr. Vošnjak pa. ki je po krčmah in pred volilnico glasov beračil, dobil jih je prvič le 87 in hi nikdar izvoljen ne bil brez izdajalskega djanja. Zato živio g. Košar! Včeraj imela so mesta in trgi v Brežicah Konjicah, Mozirji in Ilogatci volitev poslanca. Nemci in nemčurji so postavili za kandidata dr. R. Foregger-ja iz Dunaja in mladoslovenci konjiškega dr. Prus-a. Prvi je očitno povsod razlagal, da bo zoper katoliško cerkev delal in se ve da zoper duhovne in njih pravice, in to je njegovim volilcem dopadlo, drugi pa je v svojem programu pokazal, da, kar je Vošnjak. je tudi Prus, zato konservativna stranka ni glasovala. Foregger je dobil 419, Prus 132 glasov. Najbolj čudno pri vsem pa je bilo, da jc celjski g. opat prišel v volilnico, in vpričo volilne komisije na volilni list napisal ime usta-vovernega kandidata. Najbolj rahlo rečeno, bilo jc to breztaktno. I z Dolenjskega, 26. oktobra. H. V. Volitvena borba je končana. Slovenski narod šc nikdar take ni doživel, in si tudi še pred letom take misliti ni mogel, ker smo Slovenci šc pred kratkim složni in edini bili. Zato smo pa tudi v prešnjih volitvah tako sijajno zma- govali. In zdaj? Vnel se je najhujši prepir in prišla je nesloga med narod, ker hočejo nekteri, po rodu domačini, vse Slovence spraviti v svoj povoj, pod svojo hegomonijo. Da bi to dosegli, bila jim je prva naloga, iznevčriti miroljubni naš narod Bogu, duhovščini in toliko zasluženim vodjem. Pod plaščem liberalizma in omike (ali kali?) začeli so naši tako zovani mladoslovenci divjati zoper vero in najbolj zaslužene možč, kakor so Bleiweis, Costa itd.; niso jim bile zadosti psovke, ki se nahajajo v navadnih besednjakih, morali so si kovati novih, vide Kle-čeplaz, Kosoklep itd., da bi jih pred svetom grdili in črnili. „Tagblatt", kterega je slovenski svet nekdaj občudoval zarad iznajdenosti psovk in olikane (!) pisave, je šel kmalo spat pred .,Narodom in Tednikom", kterima je, kakor pravijo ti najnovejši osrečevalci naroda, nalog ljudstvo omikati in iz teme na svitlobo spraviti. Res je! narod je prišel iz teme na svitlobo. Slovenski rudečkarji so vrgli svojo krinko raz obraza in sedaj si gledamo iz oči v oči. Prav je, da se poznamo, ker zadnja skušnja nas je učila, da med našimi „mladimi" in liberalnimi ustavoverci ni velicega razločka, saj so si pri volitvah več ali manj bratovsko roke podajali. Lepa družba to! In vendar se je dalo toliko našega naroda preslepiti tem novošegnim slovenskim ...jem. Posebno žalostno smo sc ozirali na No-tranjce, ktere smo do zdaj čislali zarad njihovega moštva in politične zrelosti; a zadnja skušnja nas jc učila, da moštva je iskati le pri poštenih Gorenjcih. Gorenjci so rešili čast našega naroda, ko so se Ipavci in drugi Notranjci dali preslepiti nekterim slovenskim bobnarjem, ki bodo, če tako dalje pojde, sebe in narod spravili na boben, spravili ob čast! Nasledke te prežalostne, čisto nepotrebne razprtije med Slovenci kažejo volitve. Mi smo že naprej videli tak izid in bratovsko svarili pred novotarijami in strankarijami v našem narodu, ki je že sam na sebi majhen in stiskan od mnogo sovražnikov, ki le na to prežijo, da bi nas pogoltnili in izročili pangerma-nizmu. Nič ni zdalo. Brat se je vzdignil zoper brata. Postavili so se trojni kandidatje, da bi mi Slovenci bolj gotovo propali. Kar so mladoslovenci hoteli, so dosegli. Zmiraj so imeli nek rek na jeziku: raje nemčurja, kakor mla-doslovenca, ne da bi pa pomislili, da so oni nam volitveni čas djansko dokazali, da je njih geslo bilo: raje nemčurja, kakor duhovna, ali pravnarja. Zato je pa nemčur, zato so „pro-klete grabijo" zmagale tam, kjer jc bil učen, občečislan. naroden duhoven in dohtar prava od volilcev samih izbran za kandidata. Zato smo propadli na Koroškem čisto, ker se je od mladoslovenske strani agitovalo na skrivnem zoper poštenjaka duhovna Kinšpiolerja, /a to na štajarskem, ker sc je na vse kriplje delalo zoper narodna poslanca, ker sta bila od „sta-rih" priporočena. In če sc ozremo v naša mesta, povsod smo sijajno propali vsled nagajivosti iu trmoglavosti mladoslovenske. Zato bode pa zastopal mesta nemškutar Hočevar, trd nemec Suppan in Šaferjev Dolti. Ko bi mi bili edini, kakor smo bili pred časom, ni dvombe, da ne bi bili povsod zmagali, toda „duobus litigantibus tertius gaudet". In tako se je pri nas zgodilo. Ce izvoljene poslance nekoliko ogledam, bi jih po svojem mnenju tako-le razredil: Hohenwart, Barbo, NVinklcr, Herman, odločno na strani starih; Pfeifer, Vošnjak. odločno na strani mladoslovencev; Nabergoj, Razlag med strankama. Pa upajmo, da mladoslovenci so si pribojevali edino Vošnjaka in Pfeiferja kot odločno narodno liberalna poslanca. Upajmo, da se Nabergoj in dr. Razlag ne bosta dala slepo voditi Vošnjaku, ki je povzročil take žalostne nasledke. — Še je čas, da se nekteri zmot-ljenci spravijo na pravo pot, zato naj se raz-širuje toliko zaželjeni list „Slovenec" čedalje bolj med narod, da pozve, in se prepriča, na kteri strani je omika, pravica in čisto rodo-ljubje. V to pomozi Bog in sreča junaška! Poslano. Odprto pismu gospodu dr. Ilazlagu. Slavni gospod doktor! Vi sami dobro veste, koliko sem Vas cenil in s kako iskrenim spoštovanjem sem Vam bil udan, kar sem začel z Vami občiti in Vas bolj spoznavati. Znano je to tudi mnogim drugim ne samo na Kranjskem, ampak tudi na Hrvaškem; saj po smrti ranjega dr. Tomana pri eni in drugi priliki nisem imel nobenega pomisleka . kar naravnost izpovedati, da smo, kar smo Vas dobili, zgubo dr. Tomana ložej prenašali. Tudi potem še, ko so se že od marsiktere strani razodevali dvomi o Čistosti in stanovitnosti Vašega značaja, sem Vas branil in se potegoval za Vas, dokler moje uda-nosti do Vas ni začelo kaliti in spodkopavati zlasti Vaše čedalje bolj čudno ravnanje o zadevah Matičine tiskarne. Vse to mi daje pravico, in mi glede javnega morala nalaga celo dolžnost, Vam g. dr., v prevdarek, in ako jc ljubo, tudi na odgovor, očitno staviti sledeča vprašanja: 1. Znano je in se nikakor ne da tajiti, da se stranka, ki je za Vašo volitev na Notranjskem agitirala, ni posluževala pri volitvah sicer neogibljivih in navadnih sredstev, ampak da Vam je pripravljala pot k volilni zmagi z grdimi lažmi, z zapeljivim obrekovanjem, z nečednim podkupovanjem, sploh s sredstvi, ki se morajo odločno zavreči kot nesramna, ostudna in nepravična, nc samo v imenu kršanskega, ampak tudi javnega morala. Ali se Vam ne zdi, da ste Vi djansko pritrdili takemu po-čenjanju, zaušnico dali javnemu moralu, ker ste brez pomisleka sprejeli volitev, do ktere ste po tako sramotni poti prišli? Ali bi bilo prenapeto pričakovati in zahtevati, da se od takega agitovanja z nejevoljo obrne in sc za tako volitev zahvali mož, kteremu mora mar biti, da se mu ne podira dobro ime in poštenje njegovega značaja? 2. Gotovo je in da se dokazati, da ste Vi v dogovorih zastran Vaše kandidature v Ljubljani trdili, da Vi sami na Notranjskem ne kandidirate, ampak da ste le postavljeni za kandidata. Po navadno značajni naslednosti bilo bi se moralo pričakovati, da boste kot pasivni kandidat tudi pasivno pričakovali izid volitve in volilcem k večemu voljo razodeli, da sprejmete volitev, če bo večina volilcev Vas izbrala. Ker ste se pa sami podali v volilne kraje in aktivno si prizadevali, da pri volitvi . zmagate, morete li misliti, da se to Vaši prejšnji trditvi nasprotno vedenje vjema z načeli doslednega značajnega življenja? 3. Gotovo jc tudi, da ste pri isti priliki povdarjali, da niste v nikakoršni zvezi z ,,Narodovo" stranko. Jaz tudi nisem bil nikoli v nikakoršni zvezi z „Narodovo" stranko; ko je pa ,,Narod" tudi mene prišteval svojim kandidatom za Matični odbor, mi je bila prva skrb, z očitno izjavo v „Novicah" zatreti vse dvome in sumičenje zastran kakoršnekoli zveze ined menoj in med „Narodom". Po isti poti bi bili najlože tudi Vi zatrli sumičenje, da ste v zvezi z „Narodom", ako Vam je bilo v resnici mar, da bi Vas svet ne prišteval med „Naro-dovce"; zlasti bi Vas k temu morali pripraviti „Narodovci" sami, saj so se s svojim agitovanjem za Vas dosti očitno skazovali za Vaše naj-zvestejše privržence, o kterih bi si bili morali, če sodimo po Vaši ustmeni trditvi — ne samo misliti, ampak tudi javno izreči: „Gott be-vvahre inich vor meinen Freunden, mit meinen Feinden will ich sclbst fertig vverden". Ker ste pa pripustili, da so se za Vas potegovali na vso moč, in zgolj z nepoštenimi, se ve da z liberalnimi sredstvi, ker ste molčali in pripustili, da so Vas po volitvi na Notranjskem vsilovali volilcem Ljubljanskega mesta in sicer vkljub Vaši bolj mlačni ko odločni odpovedi v „Laibacher Zeitung", v kakem soglasju je to Vaše ravnanje z Vašimi besedami? Ali je pač po vsem tem še mogoče braniti Vas proti natolcevanju, da ste moralično v prvi vrsti Vi, g. doktor, odgovorni za zmešnjave in škandale, ki jih je na svitlo spravila zadnja volilna doba in kteri z britkostjo napajajo sleherno pošteno rodoljubno sreč? #Ji\ IVftichtn. Domače stvari. (Laibacher Schulzeitung) sc prav po otročje veseli, da so ustavoverci pri zadnjih volitvah na Kranjskem zmagali. Zdaj bode vsaj ponehalo nasprotovanje proti šolskim postavam. „Laib. Schulzeitung" s tem razodeva, da malo ve, kaj se godi po deželi. Nasprotovanje se zdaj še le vnema. Ljudje ne premorejo toliko, da bi plačevali učiteljem, kolikor jim nova postava določuje. Zlasti jih boli šolnina, zarad ktere se mnogi menda branijo pošiljati otroke v šolo. Ako vlada želi, da ljudstvo šolskim postavam ne bo nasprotovalo, moralo bo po drugi poti učiteljem preskrbeti pošteno plačilo. (Volitve za kupčij sko zbornico kranjsko) se bodo. kakor slišimo, vršile meseca decembra. (Volitev deželnega poslanca) kupčijske zbornice namesto g. V. C. Zupana, ki je bil lani mandat položil, bode 8. novembra. (Samomor.) Sinoči se je vstrclil enoletni vojaški prostovoljec, doma blizo Radolice, kteri je kazal po govorjenji že dalje časa, da mu je bila pamet zmešana. („Slov. Narod") odbija od sebe ostre sodbe, ki jih prinašajo vsled zadnjih volitev listi ,.Ob-zor", „Pokrok" in ,.Politik" o mladoslovencih, rekoč, da ti listi ne poznajo tukajšnih razmer in namenov mladoslovencev. Naj bi „Narod" še pristavil, da ne le ti listi, ampak sploh nobeden pameten človek ne razume zdaj več politike mladih. „Ej, kaj boš ti, ki nič ne veš" je izgovor prevzetneža, ako mu kdo dokaže, da je na napačni poti. (Opomba.) V zadnjem listu „SIov." št. 5 je ostalo nekaj prav neprijetnih p o m 61 in s p;i k, ker pri naglici z natisom korektor ni dobil poprave v roke. Pazilo se bode v prihodnje bolj natanko. Listnica vredništva. O. M. P. v Gradcu: List sc Vam bode pošiljal. Prosimo vsaki mesec kaj poročil. — G. dop. I. iz Sta-jarskegt: Ilvala ca p >slano in se Vam priporočamo še z-i ir.prej. — O. Bencdičičn v Solnogradu: PoSlj. mo Vam prvo in zadnjo Številko na ogltd. Driiaratvene cene. Državni fondi. 6®/, avstrijska papirna renta . . . . 6°/o renta v srebru....... Srečke (loži) 1854. 1....... „ „ 1800 1., celi..... „ ,. 1860. 1., pol..... Premijski listi 1864. 1.,...... Zemljiščine odvezuiee. Štajarske po 6"/0........ Kranjske, koroške in primorske po 5°„ Ogerske po 6•/„........ Hrvaške in slavonske po 5*/,..... Scdmogradske po 6*/,...... Delnice (akcije). Naeijonalne banke....... Unionske banke........ Kreditne akcije........ Nižoavstr. eskomptne družbe . . . . Anglo-avstr. banke....... Srečke (loži). po 100 gld. a. v. . Kreditne Trža/.ke Rudenske Salmove l'alffi-jeve Clarjr-jeve St. Genois Windischgratz-ove Waldstein-ovo Srebro in zlato. Cen. cekini ...*.. Napoleonsd'or..... Srebro ....... 100 50 „ 40 gbl 40 „ 40 „ 40 „ 40 „ 20 „ 40 „ k. d. a. v. Denar. Blago. 67.26 67.90 71.80 72— 92.50 93.— 99-60 100.— 103.70 104.— 132,- 132.50 89.50 90.60 8<) .50 90.60 75. _ 75.76 74.- 74.50 73 - 73.50 908.— 912.— 104.50 106.— 202.— 810.— 920,— 11« 50 117__ 160.60 161.— 56,— 57— 23.60 24— 34.— 35— 23.— 23.60 31.50 32.- 23.50 24 — 22.60 23.60 24.50 25— 6.43 5. 47 9.03 9.06 107.60 3 K C Tržna cena C _ preteklega tedna u i .2 ■-i t ič ž O > > > > Pšenice mernik 1 o:, «.35 3 80 Rži ti 2.70 2.70 2 25 Ječmena ti 2— a.— 2— Ovsa 1, 1.07 0.80 1.20 Turšice (koruze) 1, 2.80 2.20' 2.50 Ajde 11 2.11 1 — t 2.20 Prosa 1« 0_ 2.06 2.— Soršice it 3 — 2.85 1 — Krompirja (korana) 0.95 2.86 — Leče 11 2.86 3.-1 — Fižola 3 M 0.50 ■ — Vnsla funt 0.52 0.34 — Slanine (špeha) ii 0.38 — j 0.40 Sena cent 0.90 — — Jajc po 4 za 10 kr. v \ Zaljni na Dolenjskem se bode cerkveni turu za dva sežnja dozidal in na novo s cinkom pokril. Podpirano predstojništvo naznanja vsim, ki hočejo kako tlelo prevzeti, tla se bode i 7. novembra t. I. po očitni dražbi oddalo zidarsko, tesarsko in klanfarsko delo. V Žaljni na Dolenjskem. Predstojništvo farne cerkve. IcliTrafiriic