Jbienz,. 12 .... oktobra . 1 9 • • ■ 6 . _ na naczzma; doprinesla takczvana "bela ku, je 1 "tradiani usodi sloveni vojno .ega naroda. *udi unc r zadnjih letih pred ono razni rila med našim malim narodom. Sv. Cerkev nos je v- go p- ■ n O c 5 po ti 3VO j ih 2, a. s t c pni kih. s t alno opoz ar j al a so po'večini ‘w ©tv’.U iinii< ljudi j c na nesreoo, bili id mora sledi- gluhi. Zdaj oznanja tudi avstrijski soci jeli stični minister Vaisel novo zamenedaj o, po kateri bi bil poseg v še nerojeno življenje zakonite dosoljen. V zvozi s tem polemizira katoliški tednik "Dir Furcho'” s tem - J • g <- ir<_ Črtom in pravi med ilirn sledeče: "Sovjetska Zveza je leta 1936 z novim zdravstvenim zakonom odpravila takozvano sccijalno indikacijo, t.j. poseg v nerojeno življenje iz socijalnih vzrokov, Ko je bil. v početku revolucij e tak ..zakon v Rusiji sprejet, ,sc ga posebno politiki, navdušeno sprejeli, ** posledice so bile katastrofalne. Danes, po strešnem, razdejanju, ki ga je povzročila zadnja vojna v ruskih družinah, obžalujejo., da niso prejšnjega zakona že prej odpravili. Vsekakor je varnostni signal že dejstvo, da se je So v j ets.k#. zveza odpovedala, socijalni indikaciji. Zato je toliko bolj nerazumlji¬ vo 5 da se v Avstriji zdaj pripravlja tak zakon, ko vendar Avstri¬ jo. kak. j a a se zdaleč ni q 29 tiče rojstev v take ugodnem položaju, Rusija. Nasprotno celo; v prirastu prebivalstva je Avotri- ona od zadnjih držav v Evropi. Sice-r je v državi socijalna beda v slika* Ta se more pobijati le s soci j alno zakonodajo., ne pa ■z odredbami, ki morejo nastaviti sekiro na narodno givl.jensko: drevo, uničiti smisel za družino in vzgojiti lahkomiselno živ- 1 j enako uživanje neodgovornih ljudi. Odgovorni n..j pomislijo, kje je konec, ako se enkrat prične s poseganjem v prazakonc človeškega -življenja. Pričenja" se z*umorom še nerojenega življenja, nadaljuje se z evtanazijo, t.j. »z umorom Življenja, ki ni vi edno,da živi ^pohabljenci, kužni, sla¬ boumni, neugodni itd. , nazadnje pa pride oklic pravice močnejše¬ ga, meči in nasilja. Ali ni šele pred kratkim nacizem uspešno' klical to strašno pošast s svojim naukom o rasah in gospoastvu in ali ni pri. nastopu spodnjega sveta prebledel ves civiliziran svet? Nobeden nima pravice moriti in uničevati nedolžnega v življenja! To nečlove ‘ko barbarstvo se ne sme pojaviti v naši sredi, tudi ne v podobi "soci-jalne indikacije”, ki- ni nič druge¬ ga kakor b ; eg zakonodajalca pred pripravljenostjo, delovati v so¬ ci j al nem pogledu.” VAT llč ANTIKO ZA5TOP3TVO V hčMČlJI Vatikanski radio je 3- t. .-t. poročal, da. želi sv.Stolica s pomočjo predstavnikov Združenih držav in zavezniškega kontrol¬ nega sveta v Berlinu dobiti dovoljenje, da bi poslala svojega' poslanca v maske področje v *«emčiji* Sedaj Vatikan sploh nima nobenih zvez z duhovščino v tej cehi. 7 e dolgo časa od taro nima nobenih uradnih poročil. Štev, 215 Dt«a*l glasovi,. 12.'I* 1946. Str, 2. Ta poslanec bi verjetni.bil msgr* Muin&b, škof iz tfarga v sevsraj. Dakiči, ki ga je sv.i#8 poslal v Nemčijo v p«- sebni miši ji. hsgr.llieajčb. je sicer poslan zdaj 1 &, v ameriški «©- no, je pa upati, da bo »pravi j al sv© j e delo lahki tudi v dragih conah, ‘ .• Po pičlih poročilih, ki prihajaj« v Vatikan iz sovjetske c«ns, je sklepati, da sovjetske' oblasti-splch'nima j § nolenik zvez s predstavniki katoliške Cerkve, pač pa da delajo težave verskemu pouku in propagandi. Vatikanski radio je tudi objavil izvleček iz pisma, ki . ga je pisal sv.©če msgr. Kallerju, skifu iz Ermelanda v Vzhodni .Prusiji. V njen stoji med drugim t»-le: "UTI nam treba poudarjati, kako radi bi vam pomagali, če nam ne bi zid, ki loči Vzhoin# Evro¬ pe od zahodne, in pa negativno zadržanje napram sv.Stolici od strani tistih, ki zdaj vladajo vzhidne dežele, odvzel vse mc-gncsti nuditi vam svojo pomoč." £kofa Kallerja so nacisti pregnali iz njegove skifije, Rusi s© mu pa zdaj odrekli dovoljenje, da bi se vrnil v svojo ško¬ fij^. Zato ga je sv.©če imenoval za škofa vseh beguncev v Nemčiji^ Sedeč ima v Frankfurtu-. .v ameriški coni. ^ V Nemčiji je 20 milijonov katoličanov. Toda sv,Oče nima. pravih zvez z nemški-..i Škofi in ne z duhovščino, ker nima v Nem¬ čiji nobenega diplomatskega zastopnika, kajti msgr.Orsonigo, ki je bil dolga leta apostolski nuncij v Berlinu, je lansko lete umrl. Res da^je apostolsko nuncisturo, ki so jo med tern preselili v’ Eichstat na Bavarsko, dozdaj upravljal odpravnik poslov msgr. Carlo Colli. Toda on nima Uradnega naslova, ker Nemčija ni.enotna država in ne more biti nikjer akreditiran, KR VRVI NEMIR« V RIMU V Italiji s 3 zadnje Čase položaj precej zaostruje. Levi¬ čarji so z vso silo n. delu, da bi za seboj potegnili italijansko javno mnenje. Te dni so bile volitve v provincijalne zast«pe,pri katerih pa so levičarji imeli večje uspehe le v severni Italiji,■ medtem ko je v srednji in južni Italiji zmagovala krščanska demo- ■ kračij a. £ Vendar tudi tukaj levičarji hočejo po vsej sili potegni¬ ti za seboj ljudske množice, v čemer so vodilni komunisti,* kar je v .škodo z njimi sodelujočim socialistom. Pri tem so se dogodili že krvavi nastopi, ki pa vkljub temu ni3o brez neke smešnosti, kar dokazuje ta-le dogodek; pretekli torek (d.t.m.) 'je kakih 50.000 brezposelnih v • Bimu priredilo poulično demonstracij©. Nato so se zbrali pred pa¬ lači ministrskega predsednika De Gasperija. Demonstranti so hite¬ li z njim govoriti. De Gasperija pa takrat ni bil« v uradu. «©to- rlzirana policija je hotela demonstrante razpršiti, kar pa se ji ni posrečilo . Pač pa so - množice demonstrantov, ki so bili obo- f «ženi z železnimi drogi,, palicami in ročnimi granatami, ta po- icijski oddelek razorožile. Zato je prišla policiji ve-ja pomoč, nakgir je nastal krvav boj, v katerem je bilo 15 ljudi ubitih več ko 100 ranjenih. _ . Odstotnega De Gasperija je zastopal podpredsednik vlade • socialist Nenni, ki je sprejel 3 zastopnike brezposelnih demon¬ strantov ter jim v imenu vlade obljubil, da bodo njihove zahteve ug»dno rešene. S tem zagotovilom socialističnega ministra pa de£ monstranti zunaj niso bili zadovoljni ter so še naprej demonstri- rali. Zato je socialistični voditelj Nenni sam hotel demonstrante pomiriti, Stopil je iz palače, da bi jih nagovoril. £fr^vv--2 V* 'VVf-i K-J^ajjiaoi-^-gl-asoVl^Jl^TJ1946 . --- Str. De^uorrstrnnti pa so se medtem zabeli, hudo pretepati 3 po¬ licijo. Eden izm-ed demonstrantov je zagnal v Fenaiga kamen. Zaradi teta je policija, da brani socialističnega voditelja ministra Hennija začela streljati ter ulila nekaj ljudi. 'To paf d^raon^nantcnn- ni odgnalo. Sele oklepna vozila so jih razgnala. Podpredsednik vlade Nenni je medtem zbegal pred množico v palačo. Ker se- je v tem času vrnil De Sasperi, je Llenni brž odšel k njemu na posvet. Neposredni povod teh krvavih, dogodkov je ta, da je pred kratkim bilo' odpiljenih lb.C00 delavcev, kar se je zgodilo na podla¬ gi vladnega odloka, da sme podjetje odpustiti delavca, ki zono ni¬ ma. dela. In minister za delo je - levičar. Kakor vse kače. se v Itali.ii razmere zelo zaostrujejo. KAJ SE GODI V PERZIJI "United Press" poroča is. 7/ashingtonas "Iranski poslinil; v Združenih državah Husein Ala pravi, da je položaj v Iranu zelo .resen. Poslanik ja v trajni zvezi s ameriškim, zunanjim uradcrv. m e 6. t.m. je imel dolg pogovor s Achesonom o najnovejših zapletih v Iranu. Povedal je, da je oddelek, za srednji vzhod v sovjetske o zu¬ nanjem .-'lipistrs.tvu pr.d kratkim poslal svojega šefa na obisk v Te¬ heran, kjer je perzijskemu minist s trškemu predsedniku dhavamu pred¬ ložil sovjetska-zahtevo, naj se razpišejo nove volitve, da bo novi parlament ratificiral novi dogovor z Sušijo glede petroleja. Isto¬ časno je tudi zahteval, da mora raški letalski promet v severni Per¬ ziji imeti - monopol." Sovjetska agencija TASS pa poroča is Teherana: "Teheranski list "Zalar" poroča, da uprava anglo-perzjske petrolejske družbe v KužiStanu sili delavce, da naj vstopajo v- de¬ mokrat s...o stranko, ki je le orodje britanskega vpliva. Kdor deluje v delavskem gibanju, ga zasledujejo, zapirajo in izganjajo. V Abada- ju so policaji in vej ržd. zastre"ili poslopje delavske zveze in niso nikogar pustili vanjo. Več ko 3 delavci se ne smejo shajati. Angle¬ ški častniki in vojaki, preoblečeni v Arabce, hujskajo— arabska ple¬ mena zoper vlado." VINSKI ŠKANDAL V FRANCOSKI POLITIKI Francijo zdaj razburjata v glavnem dve stvari; Kajprej ljudsko glasovanje o novi ustavi, ki bo prihodnjo nedeljo, še mnogo .bolj pa veliki škandal, ki je bil pred kratkim odkrit in ki ga ime¬ nujejo vinski škandal. Odkrili so namreč velikansko verižništvo z alžirskim vinom, ki so ga pod roko vtihotapili v Francija za več ko 1 milijardo frankov. Ko 00 časopisi na podlagi uradnih obvestil za¬ čeli pisariti o tem Škandalu, je bilo s' tem v zvezi imenovanih več uglednih imen, med njimi tudi ime biv. levičarskega min.predsednika Feliksa Gcuin-a. Ta je zdaj v levičarskem časopisju silno ostro protestiral zoper to, da njegovo ime vlačijo v to zvezo. V svoj.em članku je dejal, da Časopisi vinski škandal čez mero pretiravajo in da ”s_to gonjo hočejo onečastiti častitljive ljudi in Francijo demo¬ ralizirati. Hkrati je Gfouin, kateri je v sedanji vladi državni mini¬ ster, obdolžil prehranjevalnega ministra iste vlade Yvesa Fargo-A, češ, ds. pri odkrivanju tega vinskega škandala ni pravilno’ ravnal. Štev. 213 Domači glasovi, 12.1.1946. —--- Str. 4. Farge je namreč tisti mož, ki je ves škandal odkril. Izkazalo se je, da je alžirsko •vino tihotapila in ti' njim verižila na široko razpredena tihotapska'trgovska družba, ki je imela zastopnike po vsej Franciji, svoje zveze pa v najvišjih kro¬ gih in ki je s temi kupčijami vsak mesec zaslužila po več milijonov frankov. Izkazalo s.e je, da so ti vinski tihotapci vsak mesec na črni borzi prodali 50 do 60.000 hi vina. Prehranjevalni minister je izjavil, da ne bo odnehal, ampak, da bo. !, še naprej kidal te Au- gijeve hleve'’. Vse kaže, da bo ta vinski škandal v.sedanjem volilnem. ; boju povzročil hude spopade med francoskimi političnimi stranicami, .-0350; E NA OBSODBA N.SKPFA Dr. STEPI NCA. Vatikan, 12. oktobra. Vitikan je .protestiral zoper ©bs«dbo • jugoslovanskega primasa dr.Stepinca, ki je bil od hrvaškega' najvišjega sodišča obsojen na 15 let. Obdolžen je bil med drugim zločinov proti državi in sodelovanja ,z ustaši in Paveličem med nemško zasedbo. Vatikanski radio naglasa, da je obsodba trda in nepravi-. čna. Vatikansko glasilo'"Osservatore Romano : ' piše, da je proces bil v bistvu političen. Vse obdolšitve zoper Stepinca so v bistvu naperjene zoper katoliško Cerkev.' • Washington. Zastopnik ameriškega zunanjega ministra Ac- heson je na tiskovni konferenci izjavil, da je ameriško vlado ob¬ sodba dr. Stepinca globoko presunila, ker pomeni kršenje civilnih svoboščin, katere so v "charti Združenih Narodov ” podpisali vsi narodi. Tudi kardinala Grffin, new~yorški kardinal'Speelman in bostonski škof so protestirali zoper to obsodbo. PAPEŽ IN OBTOŽBE ZOPER' Ds STEPINCA. Castel Gandolfo. Ko je sv.Cče govoril pri otvoritvi za¬ sedanja cerkvenega sodišča Sacra Rota, je med drugim dejal s "Pred nekaj dnevi je časopisje objavilo zelo žalostno obtožbo, nekega sn-Mk dišoa, da naj bi bil papež odobraval prisilno prekršoevanje na Hr-^* vaškem in'da bi se to izrabljalo celo v narodne in imperialistične namene. Dolžni in upravičeni smo zavrniti take napačne obtožbe in smatramo za umestno, da prečitamo spomenico kot dopis iz 1.1942 državnega tajništva v odgovor jugoslovanski vladi v Londonu o vpra¬ šanju prisilnega prekršeevanja. Iz njega je razvidno, da niti sv. Stolica niti episkopat pri tem nista sodelovala." Dalje je sv.oče poudaril globoko razliko zakona med ci¬ vilnim in cerkvenim pravom. Zakona ne more razveljaviti nobena člo¬ veška oblast. Kakor znano, so zagrebškega nadškofa dr. Stepinca, ki je bil včeraj pred zagrebškim sodiščem obsojen na 16 let ječe, med drugim obtoževali, češj da je on velel pravoslavne Srbe prisilno • prekršoevati v katoliško vero. V teku tega procesa je sv.Oče že enkrat' odločno izjavil, da je tako prekršoevanje po Cerkvi prepc- - ‘ vedano. Zdaj je sv.Ooe znova javno naglasil, da pri tistih žalostnih dogodkih/na Hrvaškem niti sv.Stolica niti. škofje niso v ničemer so - delovali. BEGRE1LS, znani belgijski fašist, ki ga je Belgija terjala od Španije, je v Kolumbiji v Južni Ameriki.