42. štev. V Kranju. 49. oktobra 1901. II. leto. Političen in gospodarski list. Vabilo na naročbo. ŠSfiSLotZ za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Minule deželnozborske volitve. ii. V prvem članku pod tem naslovom smo posegli nekoliko nazaj v čas volilne borbe, dasi se le z gnjevom spominjamo dni, ko je nase duhovenstvo gazilo v blato političnih bojev najsvetejše naše svetinje. V 30. štev. lanskega leta smo z besedami prosta Jarischa, ki gotovo ni bil učenec dr. Tavčarja, zavrnili naše politikujoče duhovnike v stopinje našega Izveličarja. Poboljšanja pričakovati od ljudi, ki so izgubili ves čut za poštenost, ni mogoče. Ne bomo se trudili pisati člankov za take ljudi, pač pa hočemo pošteno mislečim našim bralcem dokazati, kako opravičeno trdi narodno-napredna stranka, ko razkriva nevarnost, ki preti našemu narodu vsled nečuveno brez-stidnega postopanja mlajše duhovščine, ki ne ravna prav. Ker smo si tudi mi stavili nalogo, natočiti v tem oziru ljudstvu čiste vode, zadelo nas je prokletstvo našega vladike. To prokletstvo nas seveda ni spravilo iz ravnotežja in to tem manj, ker smo si bili vedno v svesti, da je postopanje takozvane katoliške stranke osobito sedaj, ko se je naš vladika tako daleč oddaljil od Kristusa-kralja in Njegovih naukov, ter s svojim postopanjem povzročil veliko pohujšanje s tem, da je cerkev ponižal za beznico, v kateri politični nepoštenjaki zlorabljajo sveto vero v svoje umazane namene. Zavrnilo se nas bode, da je presvetli vladika storil to po navdihnjenju sv. Duha in da je vršil le svojo dolžnost. \ pa pomislimo, da je nuš Odrešenik učil le ljubeze\»s i ljubezen, priznati moramo, da vera, katero uče naši vzor-katoliki, ni pristen nauk Kristusov, kakršnega bi imeli učiti in kakršnega uče nekateri pravi Kristusovi nasledniki. Da bodo naši častiti bralci spoznali, da naša kritika ni preostra, pač pa v polni meri zaslužena, hočemo navesti besede pokojnega nadškofa J. Gareva, ki je tudi dvakrat moral poseči med duhovščino radi volitev, a storil je to v ravno nasprotnem zmislu kakor Bonaventura, tako da bi bili njegovi listi liki « Gorenjcu > prepovedani, ako bi bili izšli v naši deželi. Poslušajmo tedaj lepe nauke nadškofa, ki pravi: «Kar je nekaj časa, opaža se pri duhovščini tudi te škofije, in posebno pri mladih duhovnikih, neko nedovoljeno vplivanje na stranke, katere žalibog ločijo deželo, ter da se tudi aktivno udeležujejo agitacije pri političnih volitvah v veliko škodo duhovniškemu poklicu in v nič manjše pohujšanje ljudstva. Taka dejstva morajo globoko žaliti naše srce, ko vidimo, kako brezpotrebno trati duhovščina dober del moči, odločnosti in delavnosti, ki bi se morale vse obrniti v čast božjo in izveličanje duš, zadnji in edini namen našega poklica. Da imajo duhovniki svoje zmerno politično prepričanje, da izvršujejo svojo volilno pravico, kakor drugi, tega se jim ne prepoveduje, ker so tudi oni državljani pred zakonom; ali, da se oni postavljajo na čelo agitaciji, in da se živahno udeležujejo bojev različnih strank, to je za nje absolutno nečastno in jim je prepovedano po vsakem cerkvenem in svetem zakonu, ker to ni njihov poklic. Poklic duhovnika pa je poklic miru in složnosti; duhovniki morajo objemati v svoji nebeški ljubezni, katera jih mora navduševati, vse narode in stranke: oni morajo imeti potrpljenje z onimi, ki se ž njimi ne strinjajo in biti narodom učitelji in voditelji medsebojne ljubezni in potrpljenja. Okrožnica, katero so pred leti razposlali francoski škofje svojim dušnim pastirjem, se je glasila: Bodite pred vsem možje ljubezni, ne mešajte se v nobeno stvar, ki razburja in ustvarja razpore, ne dajte se nikomur rabiti kot orožje, ne pozabite, da bodete jutri pastirji premaganih in premagalcev, ne držite se nobene stranke, ampak svoje vesti. In v resnici, duhovniki morajo izvrševati svoj poklic nasproti vsem vernikom, brez razlike strank; zato naj se vzdržujejo vsakega vtikanja, ki bi utegnilo škodovati duhovniškemu dostojanstvu, dajati pohujšanje pri nasprotnih strankah, škodovati zaupanju in veljavi, katero po pravici uživa duhovnik pri ljudstvu vsled svojega nebeškega poklica. Odločno pa se prepoveduje duhovščini na podlagi svete pokorščine, govoriti o volitvah in strankah v cerkvi, v drugih svetih krajih, v župnijskih uradih, in na kakršen si bodi način vplivati dejanski in z duhovniškim dostojanstvom v tem oziru.» 380 Trgovec In zadruga. Dopis z dežele. Ako pogledamo v srednji vek in ga primerjamo sedanjemu svetu, tedaj zapazimo ne glede na vse drugo velikanski napredek v proizvajanju. Ko bi človek srednjega veka vstal iz groba, ne znal bi se v sedanjem času kam obrniti. Kamor pogledaš v svet, bodisi v ravnini ali v hribih, najdeš vse polno čudežev človeške duševne moči, kakor železnice, brzojave, telefone, električne vozove, avtomobile i. L d. Obleka se pripravlja ali dovaža živež za večino velikanskih mest z milijoni prebivalcev. V srednjem veku je bilo v nekaterih mestih sicer veliko bogastva, tedaj precej bogatega življenja, seveda le v takih, v katerih je duhovnik zapravljal pridelke tla-čana, ali pa v večjih trgoviščih. Vse je šlo počasneje in okorneje, kakor dandanes. Ladije so počasi vozarile ob morskih obalih, vozovi po slabih cestah. Šele, ko nastopajo iznajdbe, kakor uprega sopuha v človeško delo, ko se popolni človeško delavsko orodje, ko se odpre svet Amerike, tedaj se povspne proizvajanje iz temnih ckov tlačanskega malomarnega dela. Čim večje je število ljudi, tem več se proizvaja živil in obleke. In to število se stopnjuje s proizvajanjem. Prej si je tlakarski kmet — kakor je pisal pred 200 leti jako duhoviti vestfalski advokat Moser — napravljal in izdeloval vse življenske potrebščine sam. Njegove potrebe so bile namreč jako majhne. Toda, ko je nastopil meščan s svojimi iznajdbami, ki olajšujejo in postoterijo človeško delo ter proizvajanje, rastejo potrebe sleharnega človeka. Vsak delavec in proizvajatelj more proizvajati mnogo več kakor mu je to bilo prej mogoče. Sedaj je na svetu več ljudi, torej tudi več produktov. V vsem tem naprednem delu je bil trgovec glavni kvas. Bil je začetni delavec v razvoju človeštva, bil je pa tudi glavni činitelj, ko je Človeštvo sezulo coklje in obulo škornje. Ko je proizvajanje postalo večje in se je razširil krog konsumentov, moral se je proizvajatelj ozirati po trgih. Če je hotel ohraniti svoje delo na višjem stališču produktivnosti, tedaj je moral temu delu posvetiti vse svoje moči. Za razpečavanje svojih produktov ni imel časa. Tudi ni vedel, komu bi zamenjal svoje pro- PODLISTEK. Spomini In utisi. Potopisna črtica. Črna noč je še ležala na zemlji, ko je vlak zavil proti Liencu. V predvečer je malo pršilo, in vsled tega nastali hlad je vplival name prav dobrodejno. Stisnil sem se v kotiček kupeja. Culo se je enakomerno drdra-nje koles po železnem tiru in kmalu me je objel Morfej. Nekaj me je nenadoma streslo. Ne vem, se je li kupe tako zelo nagnil, ali pa je strojevodja tako nerodno ustavljal vlak. Odprl sem oči in že seje danilo. Nasproti mi je sedela mlada blondina, kije morala vstopiti rned tem, ko sem dremal. Smejala se je s polnim obrazom, najbrž mojemu zaspanemu in obenem začudenemu obrazu. Seznanila sva se kmalu. Povedala mi je, da je njena pot tudi v Cor-tino d' Ampezzo in da smo že blizo Lienca. «Vidite, vidite*, je zaklicala pomolivši svojo kodrasto glavico skozi okno. «Vidite ono strmo, razdrapano gorovje! Tu se pričenjajo Dolomiti (po naše Grintovci).» «In res. Na južni strani Puslriške doline so dvigali v oblake Lienciški Dolomiti svoje raztrgane vrhove. Bilo je še zgodaj in sonce še ni izšlo. Nebo je bilo čisto, ko ribje oko, le lahna meglica je plavala in se oprijemala teh ostrih vrhov, kakor bi pokladal nanje mokre cunje. Sveži zrak me je rezal v nos. Zginila je v meni vsa prejšnja utrujenost, čutil sem se prostega, srečnega v tem gorskem svetu. Na severni dukte. Ker ni vedel, kam ž njimi, tudi ni znal, kako vrednost bi dobil zanje. Z menjavo produktov v daljne kraje so bile združene nevarnosti, katerih ni poznal in katerim ni bil kos, ker se ni smel premakniti iz svojega delavskega kroga. Razločka ni poznal med vrednostmi zamenjujočih stvari. V to razmerje je stopil človek, ki se je pečal edino le z izmenjavo produktov raznih daljnih krajev in tudi bližnjih. Ta človek je poznal široke kroge in znal govoriti jezike raznih dežel. To je bil trgovec. Čim bolj je rastla produktivnost proizvajateljev, tem večji je bil krog, kamor je proizvajatelj mogel pošiljati in izmenjati zanje sebi potrebnih h drugih dežel, tem potrebnejši je bil trgovec, ki se je pečal s to menjavo. Prevzel je vse nevarnosti nase in imel vse potrebno znanje blaga, jezikov ter znanje razmer in krajev. Konec pride. V Kranju, 12. oktobra. Zaročila se je 18 let stara nadvojvodinja Elizabeta, cesarjeva vnukinja, hči umrlega princa Rudolfa, z nad-poročnikom Otonom princem VVindischgratzom. Nemci so napravili na Štajarskem 5. in 6. t. m. zaupna shoda v Mariboru in v Radgoni. Zlasti hudo so se repenčili nad Slovenci in sklenili več resolucij, kako bi se prišlo napredovanju Slovencev v okom. Deželnozborske volitve na češkem. Mladočehi so morali v kmetskih občinah odstopiti več mandatov tako-imenovanim agrarcem, stranki, ki hoče narodno-gospo-darski napredek češkega naroda. Vsenemci so odvzeli zmernejšim Nemcem več mandatov. V Budjejevicah je zmagal zopet nemški kandidat z 2138 proti 2122 glasovi. Krščanski socijalist pater Opitz je propadel. Na Češkem pač ne marajo klerikalcev. Afganistan, država v Aziji, je pred kratkem izgubila svojega vladarja, ki je umrl. Vojna v južni Afriki. Zadnji čas je bilo zopet več hudih bitek. Dne 4. t. m. se je moralo 2000 Burov umakniti angleškim četam, dasi so se prvi borili kakor levi. — Upor se je razširil po vsej Kaplandiji, in 20.000 tamošnjih Holandcev se je vzdignilo proti svojim dosedanjim gospodarjem Angležem. Buri so gotovi, da osvo-bode vso južno Afriko angleškega jarma. strani so švigale mimo kupeja lične, ob rebrih nasejane hišice, katerih zlog se približuje švicarskemu, rodovitna polja, vasi in mesta, zelene livade in temni gozdi. Sem-tertja se je pokazala tudi kaka razvalina. Culi so se le brlizgi lokomotive, klici sprevodnikov in drdranje koles. Semtertja so vstopali in izstopali iz vlaka tamošnji prebivalci s svojo posebno nošo in navadami: ženske mirnih in topih obrazov s črnimi klobuki, moški skoro brez izjeme s pipami v ustih. Z veseljem sem opazoval te nove obraze. «Vas li to zanima?» — me je vprašala moja so-potovalka, med tem, ko si je zapalila cigareto. «Vam li ugaja ta dolina?« «Mene zanima vsaka nova pokrajina, bodisi taka ali taka», sem ji odgovoril. «Vsaka pokrajina ima nekaj karakterističnega na sebi in če človek gleda le na to karakteristiko, se mu kmalu oglasi tista struna, ki zaigra bodisi vesele^li otožne melodije. Jaz zelo rad potujem. Na primer: ta dolga ozka dolina nima sicer mnogo posebnosti, a vendar me zanimajo njeni prebivalci, njih noša, govorica i. t. d. Poleg tega pa me zanima kot Slovenca še posebno dejstvo, da je ime te doline slovenskega izvira, da spominjajo imena mnogih krajev v tej dolini na nekdanji slovenski živelj in da so bili Slovenci ravno tu leta 610 premagani. Akoravno jim je bil sojen tu žalosten konec, akoravno je danes vse to le dim, vendar sem nekako .ponosen, da sem sedaj na tleh, kjer so bivali nekdaj moji pradedje.* Dopisi. Iz Šenčurja. (Kmetijsko predavanje) je imel v nedeljo dne 13. t. m. tukaj v šoli ravnatelj c. kr. kmetijske družbe g. Gustav Pire. Predajanja se je udeležilo 6\o sto posestnikov, največ iz Šenčurja. Gospod ravnatelj je razkrival v gladkem, poljudnem, blizu poldrugo uro trajajočem govoru neugodne razmere kmetskega stanu, pa tudi mnoge razvade in hibe kmetskega gospodarstva. Zbog rastočih troškov mora iskati poljedelec novih dohodkov. Zaradi padlih cen in dragih delavcev ne kaže več pridelovati žita čez domačo potrebo, rešitev kmetskega stanu je mogoča edino le v živinoreji. Priporočal je ustanovitev živinorejskih zadrug. Taka zadruga bi bila posebno umestna tu v Šenčurju, kjer bi jo zato vešči in vneti posestnik in agronom gospod A. Bergant lahko vzgledno vodil. Deželni odbor in kmetijska zadruga sta pripravljena živinorejsko zadrugo s svetom in denarjem znatno podpirati in tembolj tu v Šenčurju, ker bi bila prva na Kranjskem. Kmet naj se zaveda imenitnosti svojega stanu, spoštuje naj ga, spoštuje naj samega sebe. Skrbi naj bolje za napredek in izobrabo, katero mu ponuja šola in razni časopisi ter kmetijske knjige, n. pr. Dularjeve. Žalibog, kmetijske knjige trohne leta in leta neprerezane pod streho, ali pa gredo neprebrane v prodajalno za zavitke. Napaka je tudi, dati vsakega količkaj brihtnega fanta v šolo, kmetuje naj pa butec. Kmetski stan v teh resnih časih potrebuje celega moža, kako bo shajal nevednež? Ko se je slednjič g. agronom Bergant zahvalil g. ravnatelju za izborni pouk in trud, razšli smo se slušatelji z iskreno željo, da bi imeli kmalu zopet priliko slišati od ravnatelja enako koristnih resnic, če ne poprej, vsaj tedaj ko se vresniči tu ustanovitev nameravane živinorejske zadruge. — — V sredo zjutraj je prestrašil Šenčurjane plat zvona. Vnelo se je na vasi pri Podlipnikn. Podtaknilo je domače 4 letno dekletce v škopnike pod steno. K sreči so sosedje takoj zapazili dim in ogenj hitro pogasili. Stariši, kdaj se boste vendar iz-pametovali in pazili na otroke ter jim ne pustili žveplenk, kakor to dela nespametni Podlipnik, katerega 4—51e,tna otroka se brez nadzorstva potikata okrog ter s sabo vlačita cele zavitke zveplenk. Iz selške doline. (Za botra ni pripustil) selški kapelan g. M. Sušnik g. Frana Tavčarja. Tavčar je bil le Razvnel sem se nekoliko in nisem se mogel vzdržati, da bi ne govoril odkrito. Govorila sva še o marsičem. Pravila mi je, da je slikarica in da hoče slikati gotove prizore v Ampeški dolini. Razkladala mi je, da je prepotovala skoro ves Egipet, da je bila v Petrogradu, Parizu, Italiji in mnogih drugih mestih. Govorila je tudi nekoliko ruščine. Med tem pogovorom je naznanil sprevodnik, da smo dospeli na postajo Toblach, na cilj najine vožnje po železnici. Poslovil sem se od svoje Semiramide z željo, da se še kedaj vidiva. Krenil sem proti kolodvorskemu hotelu, da si najamem voz. Slučaj pa je hotel, daje prišla v ta hotel tudi moja sopotovalka. Iskala je ravnotako voznika. No, ker sem jo jaz prehitel in ker ni bilo ni-kakega voza več na razpolago, sem jo povabil, naj prisede k meni, kar je z veseljem sprejela. Pa tudi jaz sem bil vesel, kajti vesel sem si bil, da se med štiriurno vožnjo ne bom dolgočasil. Kmalu zatem sva odrinila proti dolini Ampezzo. Bilo je jutro, mokrosveže, smehljajoče se jutro. Vožnja je bila po gladki stezi Strada d' Allemagna zelo prijetna, posebno ob strani tega razposajenega, življenja veselega de!'leta. Zanimal jo je vsak studenček ob cesti, vsaka cvetka, vsaka nenaravna poteza v pogorju. Sedaj je utihnila za trenotek, vestno opazovala naravo okrog sebe, sedaj je zopet spustila celo vrsto vprašanj in samostojnih definicij. 381 za pričo, vse drugo je opravila botra. Če je tak krst veljaven, ne vemo. Za vzrok je navedel kapelan, da je Tavčar obrekeval župnika Tomaža Rožnika, da je hotel ženinu Božiču zaračuniti veliko več, kakor pa sta se potem pogodila. Župnik pravi, da to ni res, prič pa je čez 20, ki so slišali ženina, kar je pripovedoval. Tudi se je v časopisu pozvalo župnika, naj toži in dokaže, da je nedolžen. To je bila lepa priložnost in vsak bi se je bil poslužil, le Tomaž Rožnik se' je ni, ker se resnica ne da postaviti na laž. Prav zato se je hotel maščevati nad Tavčarjem in ga potem žaliti v cerkvi, na svetem kraju, ko ga je obdolžil, da obrekuje, ker govori resnico. Gospod Tavčar bo poiskal sebi zadoščenja, mi bomo pa takrat dragim bralcem še bolj natančno poročali, kako bode g. Tomaž Rožnik dekazal, da Tavčar obrekuje. K. N. Iz Mojstrane.* (Nesreča.) Dne 30. m. m. se je pri kopanju krede ponesrečil laški delavec v tovarni za cement. Najprej ga je zasulo do pasu, potem ga je pa udaril kamen na glavo tako hudo, da je bil nesrečnik takoj mrtev. Njegovim sotovarišem se ni pripetila — hvala Bogu — nobena nesreča. — Dva delavca-malo-pridneža v cementni tovarni sta se dne 7. t. m. šalila z nožem v kantini. Oba sta bila že precej vinjena. Kmalu sta se začela prepirati, kdo ima več «pufa». Martin Smukavc očita Feliksu Preprostu, češ, da ima on več «pufa». Beseda prinese besedo in kmalu sta si bila v laseh. Smukavc je pošteno oklal Preprosta tako, da so ga morali nesti domov z rešilno trugo. Poklicali so zdravnika, ker mu niso mogli ustaviti krvi. Upamo, da se ne bosta več šalila, kdo ima več «pufa» in kdo debelejšo kožo. Tovarniški delavec. Novičar. Na Gorenjskem. Osebne vesti. K tovarni za smodnik v Kamniku je premeščen nadporočnik Jožef Url. — V Št. Vid nad Ljubljano je premeščen g. Friderik Zebre iz Ljubljane. — Deželnim glavarjem kranjskim je — kakor smo že zadnjič poročali — imenovan gospod Oton pl. Detela, njegovim namestnikom glede vodstva deželnega zbora pa deželni poslanec gospod Leopold baron Lichtenberg. — Gosp. Ivan Baloh, dosedaj kapelan v Šmarju, je prestavljen v *) Zaostalo. Že pričetkom vožnje se nama je odprl nenavaden pogled proti dolini Htihlensteinski z vrhovi Cri-stallina. Na zahodu se dvigajo mirne oblike pogorja Ta.uferer. Ako se ozreš nazaj, se ti pokažejo med Aut-holzerjevo in Defreggerjevo dolino s snegom pokriti Riesenferner. Ob levi strani se dvigajo rudečkasto-sive, zidovom enake stene Birkenkoflja. Še malo in že se je zasvetila skozi vejevje zelena voda malega Toblaškega jezera. Opozoril sem na to svojo sopotovalko. Ko je zagledala jezero, se je bliskovito vzdignila, potegnila vozniku iz rok vajeti in ustavila konje. Molče je skočila z voza in tekla ko srna k jezeru. Ko je dospela do obrežja, se je jela smejati in vriskati kot otroče. Zrla je sedaj po gladini, sedaj po čereh, dvigajočih se tik nad jezerom. Začela je deklamovati Bretanovo: Romanze vom grossen Bergbau der AVelt, potem pa z rokami broditi po jezeru, da so se drvili veliki kolobarji tja po gladini. Moral sem iti za njo. t Tako ljubkega jezera še nisem videla. Poglejte tje, kjer je ona vitka smreka, vidite one barve, ono prozorno globočino. To bi bil krasen akvarel. Ej, pa saj vi niste slikar.« In zopet se je zasmejala. Opozoriti sem jo moral, da nama čas poteka, da sicer zamudiva kosilo. Le nerada se je vrnila na voz. Konec pride. 382 Kranjskogoro. — Dne 7. t. m. se je poročil na Jesenicah gospod nadporočnik Cvirn z gospodično Hermino Na-morševo. — V Škofji Loki se jo poročil g. Anton Bra-daška z gospodično Jerico Flunder. Razmere na Kranjski gimnaziji. Pod tem za-glavjem je objavil sobotni »Slovenski Narod» daljši članek, v katerem opozarja na to, da je ravnatelj Hubad zaradi gluhosti nesposoben tako za učitelja, kakor za voditelja. Nikakor ne odobravamo, ako se komu očitajo telesne hibe, obratno pa zopet priznamo, da direktor Hubad ni tisti človek, ki bi zaslužil posebnih ozirov. Najmanj povoda potezati se za kranjskega ravnatelja imamo pa gotovo mi Kranjci, kajti, ako se sedanje razmere na našem zavodu skoro ne bodo korenito izpremenile, potem bo naša gimnazija kmalu ob ves ugled. Nečemo obsežneje pisati o tem, da je ravnatelj Hubad vsled svojega nerodnega obnašanja že vsa leta skrajno nepriljubljena osoba v Kranju in da v socijalnem življenju niti ne pride v poštev, dasiravno bi kot dostojanstvenik, kot gimnazijski ravnatelj lahko užival splošno spoštovanje, ako bi imel le količkaj takta. O tej zadevi bomo izpregovorili v kratkem. Danes naj se dotaknemo za dobro uspavanje našega zavoda naravnost osodepolnega dejstva, da so namreč starejše izborne in čile mlajše, a samostojnejše učne moči ali že zapustile kranjsko gimnazijo, ali da so se odločile pri prvi priliki dati slovo zavodu. Res je tudi, da za odišle moči ni dobiti sposobnega nadomestila, ker boljši učitelji v Kranj ne marajo kompetirati. To pa vse zaradi splošno znane nestrpnosti direktorja H ubada, ki si domišlja, da se mora vsak slepo pokoriti njegovim časih naravnost neumljivim zahtevam. On bi imel krog sebe najrajše samo poslušne kimavce. Gospodje profesorji sami priznavajo, da so sicer prav radi v Kranju in da si le vsled neznosnih odnošajev pomagajo proč. Ce bo šlo tako naprej, bo kranjska višja gimnazija kmalu na tistem ne ravno dobrem glasu, kakor je bila nižja žalostnega spomina. Kranjsko meščanstvo si je z velikim naporom priborilo popolno gimnazijo, postavilo je z ogromnimi troški gimnazijsko poslopje, čegar vzdržavanje stane vsako leto lepo svoto, ne vštevši troškov za razsvitljavo ter kurjavo, in tisto meščanstvo tudi izdatno prispeva k « Dijaški kuhinji«, zato je pa tudi opravičeno zahtevati, da se že vendar enkrat odstranijo po Hubadovi krivdi nastale nezdrave razmere na kranjski gimnaziji, dokler ni — prepozno! Državni zbor se je minuli četrtek zopet sešel. V prvi seji je predložil linančni minister B6hm-Bawerk proračun, ki izkazuje 884.000 K prebitka. V proračun je tudi uvrščeuih 360 kreditov. Med drugimi postavkami čitamo naslednje, ki se tičejo zlasti Gorenjske: Za uradno poslopje v Radovljici 2835 K, za nakup nekega poslopja v Kranjski gori 11.112 K, za regulacijo Save 152.000 K, za pot na Pokluko 10.000 K, za tlakovanje dunajske ceste v Ljubljani 10.000 K, za justično poslopje v Ljubljani 400.000 K, za notranjo opravo justičnega poslopja v Ljubljani 140.000 K. Premo vanje govedi za kranjski politični okraj se je vršilo v Kranju v sredo 17. t. m. na prostornem, z zastavami okrašenem živinskem trgu. Pri tej priliki seje pokazalo, kako je v zadnjem desetletju vsled premišljenega delovanja c. kr. kmetijske družbe živinoreja čudovito napredovala v tem okraju. Splošno se je povdarjalo, da je najlepša goveja živina na Kranjskem v našem okolišu. O tem dejstvu hočemo v prihodnjih številkah našega lista izpregovoriti obširneje. Danes naj le konštatiramo, da se je prignalo nepričakovano veliko plemenske govedi. Poleg lepih krav in junic našteli smo samo bikov 55, kar dosedaj na Kranjskem še ni bilo pri nobenem premovanju. Odlična iz živinorejskega stališča je bila skupina devetih bikov (lastnina gospoda grajščaka Janka Urbančiča na Turnu). Tu se je mogel vsakdo prepričati, da se tudi pri nas more z umnim ravnanjem in dobro plemensko živalijo vzgojiti govedino take oblike, kakor jo zahteva današnji svetovni trg. Najlepše mlade bike, kolikor jih je bilo na prodaj sta pokupila deželni odbor ter c. kr. kmetijska družba in to za take cene, kakor jih dosedaj naš kmet ni bil vajen. To bo gotovo v veliko spodbudo našim umnim živinorejcem. Presojevalna komisija, v kateri so imeli večino kmetski posestniki iz okolice, je priznala darila sledečim gospodarjem: I. Za bike so dobilf: Jakob Molj iz Vogelj 50 kron, Neža Ažman s Pivke in Janez Grašič iz Strahinja po 30 K, Aleš Bergant iz Šenčurja, Matevž Barle iz Luž, Janez Cuderman iz Predoselj, France Jerala iz Hraš in Janez Tiringer iz Stražišča po 20 K. II. Za krave: Aleš Bergant iz Šenčurja 40 K, France Kuralt iz Šenčurja 30 K, Franc Stare iz Žirjavka, Viktor Omersa iz Kranja, Janez Kummer iz Kranja in Matevž Jamnik iz Vinklja pri Stari Loki po 20 K. III. Za breje te lice: Anton Burger iz Hraš 40 kron, Janko Urbančič iz Turna 30 K, France Kuralt iz Šenčurja, France Starman iz Praš. Jože Škerjanc iz Mlake in Jože Jerala iz Podreč po 20 kron. Radovljiška občina v stiski. Kakor smo izvedeli, zadeva glede zidanja novega uradnega poslopja v Radovljici vkljub temu, da je vlada že dovolila 76.500 K za to poslopje, še vedno ni rešena in se je v zadnjem času tako zasukala, da dela Radovljičanom mnogo sitnosti in resnih skrbi. Vsemu temu je dalo povod pomanjkanje stanovanj. Kakor znano, so morali stanovati pred nekaj leti nekateri uradniki v Lescah, ker niso mogli dobiti pripravnih stanovanj v Radovljici. Ta ne-dostatek pa se je potem odpravil s tem, da so se ob novi cesti proti Lescam sezidale tri hiše, izmed katerih je ena last stavbenega mojstra g. Pečanota. 7 ako bi se z dosedanjimi stanovanji za silo že prebilo in počakalo, da bi se sezidal novo uradniško poslopje, in obenem potem bi se zidalo v Radovljici še nekaj novih hiš, nekaj pa bi se jih priredilo tako, da bi bila sposobna za stanovanje. A v prejšnjem mesecu je g. Pečano kar naenkrat odpovedal stanovanja vsem trem strankam, ki so stanovale v njegovi hiši iz vzrokov, katerih ne bomo tu navajali. Stranke, ki so stanovale v Pečanov! hiši, so uradniki z družinami in eden še sedaj ni dobil novega stanovanja. O vsem tem je izvedela tudi deželna vlada v Ljubljani ter poslala radovljiški občini ukaz, da mora sezidati hišo s šestimi stanovanji, drugače pa se bodo izselili uradi iz Radovljice. Mestni zastop se je predzadnjo sreao pri drugi seji, ker k prvi seji ni prišlo toliko povabljencev, da bi bila seja sklepčna, posvetoval o ukazu deželne vlade ter še tisti dan svoje ukrepe sporočil v ekspresnem pismu v Ljubljano. Kaj modrega je ukrenil, še ni dobro znano, ker je bila seja tajna. Vendar se govori, da se je sklenilo, da se bode takoj spomladi zunaj mesta sezidala nova šola, stara pa predelala v stanovanja. No, to bi bilo pametno in umestno, ako bi se hotela le vlada ozirati na to ter varovati Radovljico prevelikih troškov. Pa, kakor se sliši, hoče deželna vlada na vsak način, da se v Radovljici najprej odpravi vsako pomanjkanje stanovanj in da šele, ko se bode to zgodilo, se bo začelo tam zidati novo uradno poslopje. Radovljiška občina se bo torej najbrž morala odločiti, kakor hitro mogoče sezidati še kako novo hišo s stanovanji, ki se bodo dala v najem, ako bode hotela obdržati vse dosedanje urade v Radovljici. Mislimo, da ga ni zavednega Radov-Ijičana, ki bi ne znal ceniti njih obstanka v svojem mestu, in tudi uradniki se ne morejo veseliti, ako bi se morali seliti na Bled ali pa kam drugam gori proti Jesenicam, ker bi bilo ondi še vse dražje, kakor v Radovljici. Zato, dragi Radovljičani, storite, kar je mogoče, da obdržite urade in ne glejte preveč na troške, katere bi Vam provzročilo zidanje nove hiše za stanovanja, kajti ti troški, če bi bili še tako veliki, se bodo s časom že kako poravnali, uradov pa ne bodete nikoli dobili nazaj, ako jih boste enkrat izgubili! Za izgled naj Vam bode zapuščena Planina in nameravani veliki kolodvor za Pred trgom! Na Rovih pri Kamniku so dogradili novo šolsko poslopje. Škrat v tiskarni. V zadnjem dopisu iz Radovljice se je vrinila neljuba pomota. Stavek: «Tu se gre tedaj za eno celo krono 15 vin.» bi se imel glasiti: glavnim šolskim vodstvom na gorenjskem! Pri naročevanju šolskih tiskovin naj se blagovolijo slavna šolska vodstva obračati na Se udano priporoča z odličnim spoštovanjem Jv. f>r. JOampret, tiskar v JCranju. tiskarno v Kranju. Ivan Sartori ključaničarstvo in trgovina z železnino i> l^doilljlei. 176-'2 Tu se dobivajo vsake vrsti šivalni in poljedelski stroji, kolesa, ognjišča, peči i. t. d. po nizki ceni. — Vsak stroj se na mestu poskusi in ogleda. 1W" 3a vsak stroj se jamči 6 let. Stroji se dajo tudi na obroke, najmanj po 3 gld. ali 6 kron. Moj edini pooblaščenec je gosp. Hugon Böhm.' Emil Brandt slaščičar v Kranju naznanja slavnemu občinstvu, da se dobiva od 1. oktobra naprej ■V prekajena mesnina *Wä (Wurstwaren). Nadalje priporoča svojo posebno prekupovalcem, trgovcem in gostilničarjem dobro znano veliko zalogo vsakovrstnega slaščičarskega blaga. Pošilja se z obratno pošto. — Znaten popust. — Zaboj in poštnina je pri odjemu 5 K prost. 173—3 Najlepši in najboljši železni Nadgrobni križi s kamnom in brez kamna se dobe pri Wilh. Killer 174-3 fflGT v Kranju. ~9fi Napis na zahtevanje na lastne troške. 385 ■v ■ Zeleznafo vino LEKARJA Piccoü-ja v Ljubljani. Potiva se vlekamah. krepča malokrvne. nervozne in slabotne osebe Edina zaloga na Kranjskem lekarna Piccoli pri Angelu* Ljubljana dunajska cesta. Poilitrska steklenica velja 2 K. Zunanja naroČila izvršuje lekarnar GABRIEL PICCOLI v Ljubljani točno, ako se mu pošlje i66a—5 znesek po poštnem povzetju. Doktorja pl. Trnkoczyja preizkušena zdravilna in redilna sredstva, preizkušena 167—3 že mnogo let, priporoča in razpošilja lekarna Trnköczy v Ljubljani. Najceneje m dobivajo v podpisani lekarni, če se naroča po posti, odkoder m ta zdravila vsak dan na vse strani sveta z obratno pošto s postnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden komad z natančnim navodilom o uporabi. Za sledilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneie, malokrvne, bledične, m vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brecmocne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trnkoczya Knkao slad ni bn\ priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in naj-HdKdO Mam" iaj £el£je nral„lno sred«tvo.F Zavojček (četrt kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkoczya Že lodČr ° kapUce..Izborno sredstvo za želodec Deluje pomir-' jujoč«, krepilno, bolest utesujoče, tek vzbujajoče, čisti h, pol tucata 2 K. želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 n, pol tucata KrOfflice oaT»Jaln*> *elodec čistilne. Čistijo želodec, odvajajo M blato, odpravljajo napenjanje in zabadanje želodca brez vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Skatlja 42 h, sest skatjic S K 10 h. — Pocukrene kroglice. SkaUja 80 h, tri skatlje 2 K, Prsni plu£»i m kasljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko . raztvarljivim apnenim železom, utesuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K H h, poi tucata 5 K. Drpnilni aliudov cvet (Pr°tinski cvet, Gichtgeist) priporočljiv o je kot boli utesujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem delu. Steklenica 1 K, int steklenic 4 K 50 h. Tinktura za kurja očesa, Preizkušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba ■ priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati, Steklenica 80 h, sest steklenic 3 K 50 h. Ker je vedna skrb Varstvena znamka. p. U. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev i. t. d. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkoczvja redilne pripravke za živino. Doktorja pl. Trnk6czyja 7ivincH redilni prašek za no- tranJ° rabo Pri kr*T*h' volih in konjih. Ze blizu 50 lat z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo zreti, in da se zboljsuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov samo 4 K. PraŠiČji !:_e<*ilni 'n krmilni prašek, Varstveno in dijetetično sred- Varstvena znamka, stvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in toliče. Za- vojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. Pozor! Želi kdo samo en kos od teh sredstev, tedaj se tudi omenjeni en kos pošlje takoj s poštnim povzetjem. Otvoritev mesnice. Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjam, da sem z dnem 19. t. m. otvoril fyo\Jo roc$r?ico O l£rar>jti $t. ijo, v kateri se bode dobivalo vsake vrste meso po nizkih cenah. Priporočam se za obilen obisk z velepoštovanjem Žiga Killer 179—1 mesar. Lepa, velika, elegantna soba z vso opravo se odda mesečno v najem. Več se izve pri upravništvu »Gorenjca«. 177—2 386 Hočete kupiti prav dobro slamo-reznico ali gepelj? 108—16 Obrnite se na skladišče Fpib Ztmai v Ljubljani, Poljanska cesta št. 24 („pri Korenu") kjer vselej dobite tudi najboljše mlatilnice, čistilnice za žito, mline za žito in sadje, reporeznice, brane 2a travnike in stroje drugih vrst, posamezne dele in klinje. Trambc za vodo in gnojnico, cevi za vodvode, se tukaj dobijo najceneje. Stavbinska kleparska dela vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi. Ustanovljeno 1861. L M. ECKER Ustanovljeno 1861. LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16. Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premeinbe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 114—19 &tina6fa peci, &a kofzti, kakov tudi fiipc, va&c in dtu>yc glinaste v v$cfi Razvad, trpežne in cene pr-vpotoca -prva in +iaj,vzc^a ti 73—27 JOSIP W£IBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i t. d. 85—26 Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken). C. kr. pnv. tovarna strojev, brizgalnic, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in p sov R. a. smekal v Cschu pri Prostjevu in Smichovv-Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9 priporoča 83—40 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tisto na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru. Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu, G. TOnnies Ljubljana 66_27 tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost vse vrste žage in vse stroje za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje. Optični zavod Jos. Ph. Goldstein Ljubljana, pod trančo št. I priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno. 67—29 159-7 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18 TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko spadaj očih predmetov, ki se izvršujejo natančno po naročilu. Zunanja naročila se Uh vrgujejo točno in po najnižjih cenah. Ceniki se razpošiljajo zastonj in frankovano. Tvrdka r. miklauc LJUBLJANA, Špitalske ulice štev. 5 naznani da je že popolnoma založena z jesenskim*in zimskim blagom. Posebno omeni o svoji jako veliki sukneni zalogi za možke, kakor kamgarn, štof, ševiot, gorenjsko s u k n o i. t. d., katero blago prodaja po krojaških cenah, toraj cenejši kakor povsod drugod. Omenim nadalje tudi, da je v zalogi najnovejše blago za ženske obleke v vseh barvah in cenah o d 30 kr. naprej. Tudi imam prav lepe parhete, kambrike, kotenine, cvilb za postelje, koče, odeje i. t. d. V vseh vrstah rut" vedno zadnje novosti. Toraj povabim si. občinstvo na nakup, da se prepriča o posebno ugodnih cenah, o dobrem blagu in prijazni potrežbi. 172—27 Spoštovanjem R. Miklauc. 38T Najceneji in najboljši poljedelski stroji dob6 se pri Karol Kavšeka nasl. v SCHNEIDER & VEROVSEK Ljublj.ana, Dunajska cesta 16. Vedno velika zaloga gepeljnov, slamo-reznic, mlatilnic, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine za poljedelstvo. 69—27 Tudi vsakovrstna železnina kakor železo, traverze, železniške šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t. d. Prva in največja tvrdka z* prodajo in izposojevanje glaso-virjev. LJubljana sv. Petra cesta št. 20. Velika zaloga kratkih klavirjev in pianinov največje popolnosti tak« glede na glas, konstrukcijo kakor na trajnost v jako okusni opremi vaah slogov. 115—IS Špecijaliteta: pianini z moderatorjem. Vedna zaloga preigranih klavirjev po najnižjih cenah. — Zavod za uglaševanje in popravljanje klavirjev vseh vrst. — Najnižje cena za izposojevanje. Na deželo se tudi izposojuje. BI) JI lff HEPTOiB LJUBLJANA 1 lliili U111 I lili na Starem trgu štev. 1 Prva in najstarejša 156—8 zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočani svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, ki se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 109—1» Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. P®i®fI Kdor hoče imeti dobro blago strugarskega izdelka* 97-23 kakor kegle in krogle, krogle za balin in sploh vsa to stroko spadajoča dela po nizki ceni, rug se obrne na L)idrr)€r-jei 5trugarja o bjtibljarji, dunajska cesta 11. W96 663^51 388 Stanje hranilnih vlog: 1,100.000 K. Rezervni zaklad nad 31.000 K. Posojilnica v Radovljici registrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje po ^odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 164—5 Lekarna „pri zlatem orlu" Ljubljana, Jurčičev trg 2 M. ph. Mardetschlager, lekar in kemik, J.SVOBODE nasl. 80—27 čevljarski most. Kupite ali naročite po pošti iz te lekarne sledeča pripoznana domača sredstva: Dunajske želodčne srčne kapljice, krč tolažljive, 1 steklenica 20 h, 6 stekl. 1 K. Želodečne kapljice. 1 stekl. 20 h, 3 stekl. 1 K. Odvajalne kroglice, v plehastih škatuljah a 40 h, 3 škatlje 1 K. Tinktura zoper kurja očesa in flašter zoper kurja očesa in trdo kožo a 40 h, 60 h, 80 h. F1 u i d za vnanje drgnenje, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K. Trpotcev sok, kašelj pomirljiv, 1 stek'. 1 K. Prašek zoper kašelj, sliz razkrajujoč, 1 škat. 40 h in 1 K. Železo-kroglice v sladkorju ali oblatih delajo in pomnožujejo kri, 1 K in 2 K. Kina-železo-Malaga za slabotne in bolne osebe, 1 stekl. 2 K. Kapljice za zobe. pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 h. Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 h in 1 K, pri odkupu 6 steklenic zaračuni se samo 5 steklenic. Nadalje se priporoča redilna štupa za živino, za rogato, za prašiče in konje v škatuljah 60 h in odprto pol kile 1 K. R. LANG, Ljubljana (Kolizej) tovarna za modroce na peresa n posteljno opravo, zaloga pohištva, priporoča vsake vrste modrocev, posteljne uloge, zrcal, podob, otročjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) in sobno opravo 54—31 po najnižjih cenah. Cenike s 800 podobami posije zastonj in poštnine prosto. Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno. A I I rfP ■ ■ >* S s Mi S tovarna 53-31 jj in Meja ,M> v Ljubljani. Ilustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. Adolf Hauptmann S s M> Predtiskarija RANJA Predtiskarija eršol LJUBLJANA, Mestni trg št. 18 priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — po zelo zmernih cenah. 158—7 Monogrami in risarije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsakršno blago. — 'Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. A. TschinkeM zet bj ti bij a r)d* Prva in edina domaČa tovarna figove kaL>c, odira nega sadja priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—*9 Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine le ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska vačkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konzorcij «Gorenjca«. Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiaka Iv. Pr. Lampret v Kralju.