VrednUt?*:
*a Tr«r»ik« it iW. i. »UiU. («•• akrki <a4i ->	>»••»)•
Fr^iaiji s« aa plalila vaakariaa aaaauila laJi v saalevcaakaai jeafka.
flti* ae aa vaak« uatiaae Trala * a«J4..Ae aa eaaaaila aaaaa eukrat » liaaa, Ao Jvakral, 8 mU., Ae trikrat, 10 a. ». a. — Pa vrh lega ie vaak kr»< 50 a. aa ifeatpelj.
V Gorici, v petek, 26. novembra 1869.
DOMOVINA.
TEČA1 III.

LI8T 47
Izhaja vsak potok.
Velja pu p»Hi aaiiljaaa aa eata lata 3 fU., aa pel leia I (aH. M a., f« Aelrl lala 80 a. Kdor tam po-nje iH/a, pla/a aa eela lala •>■• 3 g. tO a., aa I/SI. I g. M a., aa Aelrl I. tO «. NaraAilaa piaaaa ia reklaaiaoijc aaj
■ e peliljaja vredaiilva.
Paaamni Itih .e pra4aje)e • Uariai r kakvaraiei K. Bekar-Jevi .. Tra vatla pa »eeMaV.
Cosoi' avBicfJsli i V J«)1*I1MH1oi1JII.
Dno 9. novembra 1B4S1I ju imel iiaA preav. caaur h veča ni svoj vhod v a veto mesto. lllizo Joriisalema v neki dolini en je Nj. vel. a apreiiiHlvom (po dolgem jahanji iz. primorskega meula Jafe) uatavilu. Cesar obleče maršalako uniformo, h trakom redil av. Štefana okoli pra; vai drugi njegovi apreinljovuvoi ho oblečejo dvorno-Hvečano. I^e ie enu gora ju ločila visoko poto-vavee od Jornaaleuia. Vrh te gore jih jo čukala prva deputaoija čeako-inoravako-ogerakih judov, v Jeruzalemu atanujočili, z ogerako zastavo, na kteri je bil primeren napia v madžjarakem jeziku. Od tukaj naprn| jo alodil aprejem za aprejemom. Tiauč iu tiauč ljudi jo atalo )K)leg cente na obeli Htrauoh iu ao ccaarja z vpitjem pozdravljali. Pri prvem ulavoloku je čakal Nj. vel. en dui krščauako duhovAčino ; od tod ao zagleda v prvo /Jon (Jerusaleiii)ali prav za prav nektora poalopja zunaj njega. Na teui uieatu jo an>pil proav. eeaar a kouja in [Kthoiuo tla poljubil, kakor ao je nekdaj (o kri-lanskih vojskah) Itogomir (Gottfriod) Ituljonaki na tla vrgel in Bogu Gospodu poklonil. Skoz drugi slavolok ho jo priblital sprevod Jafakim vratom. Vai ao tukaj h konja alopili iu Ali' v mesto pol. Na teh vratah jo sprejela ccHarja katoliška duhovščina; en mašiiik jo Nj. veličanatvo po italijanski ogovoril; potem ae je podalo vae aijajuo apromatvov cerkev Božjega groba, klor jo bil blagoslov. To ao bili aveAani, ginljivi trenutki, ki jih ue bodo nihče pozabil, kdor jo bil priča imouit-nemu temu dogodku.
Popoldne je jezdil eeaar na Oljako-Ouro in obiskal 10. t, m. vso imenitno krajo in naprave v Jeruzalemu. Popoldne na av. Martin so jo podal ua konji v Betlehem	uro ao jezdi iz Jeruzalema tje). Tudi
A^ocili^tol*.
Slava v prekletstvu.
Zložil Fr arijo Zakrajaki.
Z nad pečovja plače Slava, Oko njeno v solzah plava;
Ne'zreČeno jo boli,
U obupu tje atrrni.
Krasna b'la ko dobra Vila, Tuga jo je spremenila, Izza tilnika obraz Krije jej razmrŠčen las.
Ko zapuščene device Jej bledi preblago lice, Smehljej ž njega zginol je, Ijeuo triplje jej sreč,
Ko Prometej kdaj na akalo So naslanja na obalo ; Ah, vte pflšle ao moči, I zavesti v njej skor ni.
NAdejo so jo krepile, NAdoje ao jo živilo; lludoalov je zdaj nad njo, Žalosti jo atiskajo.
Oolobinje zriS zdaj više, S črnim lasom ai obriše, Gloj. oči razjokane, Vzdihno milo vzdihe tč:
„Kak sem narod svoj ljubila, Vse scin raaterski storila, Pa aom zdaj zapuščena, Ab, od roda milega"!
tukaj so Nj. vel. prošpostljivo sprejemali. V Hotlohemu stanu jo jo veči dol kristjani; Malmmcdauov ni ko kakih KX) družin. Nar prod jo obiskal eeaar r procesiji cerkev, ki jo sozidana na tistem inrstu, kjer je bil Jezua Kr. rojen. Tudi tukaj je prqjel av. blagoalov. V samoti ta nn OO. Frančiškanov, varuhov te eorkvo, je bila pripravljena južinu. Učenci iiiniiki ao |>oli oeaarako po Nem in brali ugovore v hrvaAkom in italijanakom jezi kn. Oh <> uri zvečer ho jo vruilo Nj. vel. v Jeruzalem nar.aj ; vae mesto jo bilo razavolljoiio.
Tako je oglodal coaar tudi Ao mrtvo morje in v-mo druge imenitno krajo in reči in šol iz uvelo delole (po morji) v Kgipl, kamor je priAol 16 I. m.
SihihIiI |>i*ot/>li„
. line 17. novembra so jo avečauo odprl pretok (kanal) Sueški. Prancor. Ferdinand lsis»<ij>sr ain francoskega diplomata toga imena, jo mol, kloremu gre slava, da jo dognal veličauako to delo.
Miaol zastran prokopanja ožine Haclko iu zvoza-■i|a sredoMimnljnkega morja z rudočiiu ni uova, kajti žo o času atarih egiptovskih faraonov (kraljev dolgo prod Kriatuaoin), jo bila ta ožina prokopana in ste tal I i omenjeni inorji v zvezi ; to kažejo razvalino v poznojih čaaih izkopano, toda natančnega nič ne vemč; gotovo je lo toliko, da ho prenapeti Arabljani kanal zasuli.
Ko jo vladal v Egiptu naineatni kralj Said Pata Idi jo lieaacpH tje povabljen ter naredil načrt, kako bi ho dala ožina prodreti, iu leta 1861) ao ao dela pričela. Angleži ao so temu podvzetju na mnogoteri način v-Htavljali, pa vsi zadržki od njih strani so se srečno odpravili. Po prevdarku jo bilo treba za izdelanjo vodotoka 20(>miUonov frankov (l frank 40 soltfov), ki so ho spravili jpo posojilu ua delnico ali Akcijo, in natuo-
Srpo gledala Nt*loga
Na-njo 'z temnega brloga, „Tobi gromi"—jej zarenči, Ter sc va njo zaleti.
Zaleti sc, pa oatano, Hi ok6 prof ropu mano, Hopihaje tam atoji. Paso krvno nje oči. •
Zir hudičev strcljo 'z oka: Vse nemi, le žrtva stoka, Ko zlodejka rdi v obraz I zažene strašen glas:
„Jaz vsozmožna sem Nesloga Vsemu svetu sem nadloga; Vražnica tc zlo črtim, Tvoje si krvi želim.u
Itokši to, se v njo zažene Skok dereČ jc ko hijene: Kljnje, para jej glavč, Ah, to gledat', jo strašnč!
1 demonski vrišč nastane, Da so siva gora zgane, 'Z hrezuov zagrmi oaprot'
Škod oželjin tul, krohot. • • *
Ah, tako godi bc Slavi: Služi tujčevi zabavi! Stvar trpi, so'smejo vrag, Snžnosti nam žuga mrak.
Mili rod, razvij prapore, Treskaj v hidro tjo vse more: tilogu bodi gčslo nam, Lepili sreč sijajin znam!
bUii kralj jo obeČal, ('a bo priakrhoval vaak mesec po 20 tiuuč dolavcov; ali njegovi egiptovski delavci,so bili tako za nič, da je bilo (roba ai dolavcov fi Evrope prit j dobiti (mod temi je bilo nar vod Dulmatinov in In trii a-nov; pu tudi iz naših krajev ao jih ni manjkalo). Ko-1100 o let dolanja ao jo pokazalo, da primaqjkujo Še 100 miljonov frankov. Lesso]« (ki jo hodil povsod po Evropi hvoJo započetjo priporočat) je dosegel od francosko vlado in oudašnjoga državnega zbora, da sme napraviti veliko loterijo, ktera jo vrgla protoklo leto več ko 40 nii|j. frankov j h tem denarjem bodo atro-ški /nabiti pokriti.
Ravniuu zomsko ožino Sueške mori, koder jo nal lirujšu, 1(1 zemljepianih milj iu jo lo po treli velikih ponikvnh pretrgana. Na severnem bregu (ob srodozeinclj-itkom morji) blizo nekdanjega moHtu Polusium-u jo nastalo nuvo ladjostajsko meato Port-Baul, ktero jo bi- ' lo še iii davno lo vus ali trg, in je zdaj žo malo da ue kukor Gorica. (_Said" pomeni v nralmkoin jozjku /gorenji Egipt, Port-Said tedaj /gornjo-Egiptovska luka) Illlzo na uredi modmorja (ožine) Jo poprej poNUšciio jozoro TIiiibuIi, ktero jo ločeno le po neki noznamoniti višavi od južnejših blunih jezer, ki ho žo nekako drŽČ rudočogu morja. Samo od nebo ao je razumelo, da'ho ta jezeru, ko ho vodotok kopali, porabili, ker ho hi po njih doboršno dela prihrauili. — Ena nuj vočlh Utfav pri delu jo bila ta, da ho morali nladko vodo za toliko ljudi In živino, ki ho ho jo pri dolu posluževali, kakor tudi za parim mašiuo od ^laloČ napoljavati; kajti misli-ti ni uiorumo v Egiptu nAako, pa veliko bolj voličanako gihunjo, kakor , pri naa v ScNtjani, kjer rujojo kamenje , y.a aosipunjo morja v Tratil. Vodo ho torej napeljali iz Nila pri mostu Sagasig v TiuiHuh-jozoro iu od onilot daljo v uiOHto Suoz (ob riidečem morji), iu to, |m» 2 vodovodih-dolgih 22'/» milj. Na tem kanalu sladko vo-. do no daleč od Tiiusah-a jo nastalo med dolanjuin tudi novo mesto, ktoreuiu Hp dali imo „Ismailia" (po ae-dunjem namostnein kralji Ismailu), ktoro šteje tudi že okoli 10 tisuč Htanovavcov, in bo h časom brž ko ne naj važnejšo mesto na Suoškem modmorji. Svet, na kterom stoji zdaj Iauiailia, bil je Šo prod malo leti pe-šČ0"n puščava; potom pa, ko ho napeljali vodo v prazno kotlino, jozora Timsah-a, jo začelo raBti drovjo in zell-fičo, bo vp, da no še posebno čvrsto. Podnebne razmere bo bo tuui Bpromonilo: pred dvema letoma ni ondot šo nič dožovalo, v poolednjih 12 moncoih jo šel žo 14 krat dož. .
Morski kanal mod Jsmailio in Port Saidom jo ia-dolan tako na široko, kakor je načrtan, in rupa jezera Timsali jo z vodo iz Brcdozemcljskcga morja do dobrega napolnjena. Naj važnojšo pa za kanal ali nc-kanal jo bilo to, da so jo speljala voda v niža Blana jozora proti rudočomu morju; to bo jo zgodilo 18. marca t. I. S tem jo bil vspcli podvzotja gotov, daBiravno jo bilo potom in jo tudi zdaj šo veliko, voliko opraviti, prodno bo vbo narojeno. Ali, glavno dolo jo storjeno, in po pravici smomo zdaj reči: Afrika ni več polotok, ampak —otok.
Po Suoškom pretoku so jo skrčila morska pot med kupčijBko dežolo vshodno Indijo in sredozemelj-skim morjem, v ktero bo šlo ladjo do zdaj okrog A-friko, akoraj za polovico. Prej ko je bila Amerika znana, so mesta v Italiji in južni Nemčiji evotela vsled kupčijo z jutrovimi deželami; znabiti, da pride čas, ko bo jim nokdanjo blagostunje povrne. Vesoljno trgov-stvo eo jo vloklo dosihmal po eni strani iz Azijo krog noao n dobro nado u (južno Afrike), po drugi strani pa iz Ameriko v angložko, francosko in aoverno-nomške ladjoBtajo. Po tej novoodprti Sueški poti so obrne svetovna kupčija deloma v luko urednjega morja. Da bo to zgodi, treba ozirati bo šo na dvoje reči (faktorjov): na Indjostajo erodozemcljekega morja in posebno morajo dobiti našo avstrijsko Trat, Reka in dalmatiusko urno potrobno železnico do notranjih dožcl, zlasti ni moč nikdar proveč povdariti potrobnoat Prodelsko železnico za Trst in Karlovško-RoČko za Reko, ako nočemo, da n 118 prekosijo Bonotko, Genova in Brindisi. Drugi fuktor bo jutrovo železnico, ktere so imajo začeti v kratkem dolati; med temi so turško naj važnejšo za avstrijsko kupčijo, kajti žoloznica iz Soluna som črez
v Niso, Brod ali Slaek bi zavrnila tndi en del jntrove-ga trgovstva, skoz Avstrijo.
Neposrpdnjo občenje Trata * vslmduo Indijo in a ■ Kitajskim je biloj do sedaj noznamenito; zdaj, ko je Sueški pretok odprt, bode knpčija med Trstom in ome-njimi deželami veliko ŽiveJŠa. Reči, ki se dajo is Avstrije v Azijo izvajati, ae ne manjka, n. pr, izvrstno sukno z Moravskoga in Češkega, bouibažasti izdelki, Htekleuina, usnje, moka, razna vina se prikupijo gotovo tudi jutrovccm, kakor so na Pariški razstavi zaslovele. Akoravno znabiti hakteri od novega kanala Sueškega preveč pričakujejo, toliko ho vendar lahko zagotovo sprevidi, da bodo vodotok našim materialnim av-slrijnkiin interesom na korist. Torej smemo biti veseli, da se je pomenljivo delo v Egiptu srečno dovršilo.
Ogled po svetu.
Avstrijsko-ogerska država.
Dunaj. Presvetla cesarica pridu čakat oesarja v Trst iu se poda potlo v Kini obiskat svojo sestro, pregnano kraljico Noapolitapako.
/« Kotortkih /tok. l'o sporočilih do 20. in2l.nov.
jo pridrla vojaška armada v petek 19ill % velikimi težavami in po hudih hitvah do Dragalj-a. ter je zdaj ta trdnjava z Kizanjoiu v zvozi. Razni oddelki armado so razpostavljeni tako, da kolona kolono podpira in hrani. Povelj nik grof Anorspcrg jo v Dragalji. Živež sa' armado so z velikimi težavami prinaša. Vstajniki so se vinaknili v zahodno skalnato goro Krivošija, kamor ni moč za njimi; od ondot jim jo lahko vhajati v Grahovo na Črnogorsko. Vkljub temu. da so vojaki Dragalj dosegli, ue bo Krivošije le tako hitro pomirjeno; kajti malo kjo na Mvetu jo bil* kedaj \ojsku po tako težavnih, atrmih in skalnatih krajih, kakor v Bokali. Krivo-šijanom so se pridružilo razkropljene krdela Županov (t: je, vstajnikov iz Župe). — Zdaj mirujejo vojaki.
Najnovejše, kar časniki "/n 1 bojišča Bporočqjojo, ni nič' kaj ugodno. Armada je vsa apehana, zgubo velike ter no moro vstajnikov dalje preganjati iu užugati.' Skrivši jim neki vendar lo Črnogorci pomagajo, čeravno jo njih knes proti temu. Črnogorski kordon pri Grahovem (4000 mož) neki prav rad zameži, kcaar gre vstajnikom za korist. In tako bo znajo vleči te homa-tijo fio vso zimo. J - • 1 --i Lljo* I Vnanjo dežefe.a
Rim. Od dno do dno prihaja več škofov k občnemu ccrkvencmu zboru, ki se ima pričeti na praznik ncomadožvanega spočetja D. M., 8.' decembra t. I. — Imeli bomo priliko v prihodnjo večkrat o zboru govoriti, torej naj bodo prihranjeno marsikaj, kar bi žc zdaj lahko povodali, za prihodnjo liste.
Florencija. Miiiislcralvo jo naznanilo svojo odpoved. — Zdaj jo gotovo( da kralj italijanski no pojdo našemu ccsarju v Brindisi naproti, ker ni še prav o-zdravol.
Egipt. Prodno bo «o spustilo razno (avstrijske, francoske itd.) ladijo v Sueški kanal, se jo kanal blagoslovil, in sicer po katoliškem obredu ; tudi primerna pridiga jo bila in še druge svečanosti. Vse ladje so prišlo srečno skoz kanal iz Port-Saida do Sueza, toda so se sred kanala v Ismailiji in pozneje šo na drugem mcBtu nekaj časa ustavile. — 19. nov. jo praznoval naš cesar god presvetlo cesarico na ladji „Grcif" u v Blanih jezerih z obedom in razsvetljenjem avstrijskih ladij. — V saboto 20. t. m. jo prišel ccsar iz Suoz-a v Kairo, glavno in stolno mesto v Egiptu, kci ga na-mestni kralj (k bedi v) famail paša jako sijajno slavi.— Včeraj ("/n) je imolo Nj. vel. začeti vračali se proti domu. v Aleksandriji (ob morji sredozemcIjBkcm) OBta-no on dan, v Krfu (jonijekem otoku) 12 ur. (Od Kaira^ v Alcksandrijo jo železnica.)
Po lepem vremenu pride grdo. Tako ludi v Egiptu. Klicdiv Ismail in včliki sultan Abdul Aziz v Carigradu Bi nista že dalj časa nič kaj prijatla; sultan se boji, da no bi so mu Ismail paša izpod njegovo višo oblasti izmuznil in neodvisen (samsvoj) kralj postal, kakor jo rekla „Dom." Žo uni krat, ko jo bil priŠol namoslni kralj Ismail na sprehod v Evropo. Mislilo ho jo, da bo-
ta francoska cesarica ia pa naš grof Itaust zdaj, ko 8 ta Sla na Julrovo, sultana ta kbediva sprijaznila; ali, kakor hc zdi, jo raznor še hajši, ko prej. V Carigradu so začeli žugati, da bo Isinail s silo odstavljen, ČO 80 na vda temu, kar sultan ud ujega zahteva. Ismailn pa je prijete! Francoz. Iz tega vtegnejo tudi nastati kako vo-like hoinatije.
Dopini.
Iz Kotorskih Bok ( V Kotru 14. nov.) Od 9. t. m. sem ho ni nič posebnega z nami pripetilo; cela brigada počiva, vojaki si obuvalo iu oblačilo popravljajo. Jodi-1» iu pijačo iuiunio vedno obilno. Danes ju vsak vojak po eno coto za prsi dobil. l'rav dobro smo r. vsem preskrbljeni.-- Mndim, dajo bomo preči proti Itizuuj-u potegnili. Tain bomo imnli veliko opraviti. Nuj hujši so vstajuiki listih krajev nikoli ne pozabim kako grozovitim so našo ranjeno iu mrlve vojake riiHmosurjuli. Moj (prvi) bataljon odide danes v Mulo vus pol ure od tukaj— in 3. pride v Kotor ; drugi ostane v Kal|url, no daleč od (ukaj. Nur vi*Či del domačega primorskega polku (VVimpfen) jo zdaj v jtudvi in okolici njeni. j Vaščani iz liuko oroijo vsak dan oddajajo. I'ruv lope puško — cesarske, lovsko prinašajo. Kdo hi bil nekdaj rekel, du bojo vstajniki /. našimi puAkaini na nas Mire Ijali 1 Gorje bi bilo nam, ako In vstajniki vsukrut dobro zadeli -hvala Ilogu da lo daleč, pu ne dobro streljajo (V). Več ko tisuč korakov so krogle daleč frfolc-le. —- Ko suio H. L m. vus Kastvo v- posest vzeli — sinu v hišah poleg smodnika našli ludi krogle (ki so jih vstajniki sami idili) iu drugega uiorivncgu orožju. I>a smo vse le reči s naboj vzeli, razumu so samo po sebi.
Gospod poročnik Zanki s taistimi (» možmi, kuti-ro jo bila burja, ko srno sc iz Trsta poljub, pod Pu Ijem oduesla, jo šo-lo II. t. in. zdrav k nam prišel. V strahu smo bili, da jo z uiunieijo vred poginil, kor nismo ves Čas nič od njega zvedeti mogli.
Meni so v moji novi službi prav dobro godi— 1 prav zadovoljen som. — Gospodu poročniku Wlesur-ju ' od 3. hutalj. so nogo odrezali •). (Glej novejša sporo- , čila v poslednjem iu duuaŠnjcm listu I Vr.)
Iz Volč. Nenavadno svečanost smo obhajali Vol- , čani 7. t. m. Vmcstili so namreč dekan TomiuSkj, prečast. g. Jakob Doljak, novega fajmoštra č. g. Antona Kutarju. Svečanost je povzdigoval primeren v ČiBti slovenščini izdelan govor dekana TominBkcga; ossistcn-cija pri maAi ju bila sijajna, ker je bilo mnogo duhovnov iz okolice nazočih, uicd druzimi čo. gg. fajmoštra M. Pcrdih in Tomaž Kutar. Tudi svetna oblast jc bila zastopana, kakor lo tu svečanoHl tirju. Imeli smo v nu - : ši sredi okrajnega glavarja g. Winklcrja, sodnika g. Abrama, bilježniku dr. Prcinersteiua in linunčnega komisarja Volčunskega. Pri bogato obloženi mizi bo jo v- i se v naj lepšem redu vrstilo, in napitnic ni bilo nc • konca ue kraja.
Posebno pozornost so zbujale latinske, nemško in i slovenske napitniee č. g. kuruta Janeza Lcbana, ki so raznim gostom veljulc. Tisti pa, ki so č. g. fajmoštra menda ua dotičnem mestu (?) črnili uli vsaj počrniti liolli, so bili ta dan mirni iu plahi. Hog daj gospodu fujmo-Htru trdno zdravje, du bi zamogli ludi v nafti fari mnogo let v prid izročenih jim uvčic delati. **)
Dunaj 10. t. m. -x— Družbe, so trt kaj navadnega. Med dijaki jih je tudi cela kopa; posebno nemških „ hurschcuschaft-i u, klubov in verein-ov nc manjka. Češki dijaki nnajo svoj „ spolek akadcmicky M, ktcii šteje do 300 članov. Sobo imajo poleg „ Slovanske ItcBcdc"; mod svojo sredo imajo izvrsten pevski kor, takoga, da bi ga na slovenskem menda zastonj iskal. —
Naši, slovenski dijaki pa imajo luni, t- j. letos v juliji, ustanovljeno „ Slovenijo." Udov ima nad (»O. Namen jim jo, uriti so v predavanji v si. jeziku, ino
•) Opaiko o M»m<il»-i «mo iipuatili. Mainal« in Kilipovif »la io prav delala, ali poznnjr ac jc malo modro ravnalo.	Vr.
••) Liturglfna opatka dopisa pridjaa« ni za „Oom."' vr.
vadid se v spiaovanji domačega slovstva. Kolikor sem dozdaj videl, društvo temu namenu tudi zadostuje. V-sakih 14 dni, ob subotali, je shod. Nuj prvo sporoča-jejo, kaj se je vršilo pri zadnjem shodil, potem bo dva ali naj manj eden oglasi, du hoče svoj spis brali. V-ai ga pazljivo poslušajo. Ko konča, pretresajo iu popravljajo. Spis prehran Ao lohko, kdor želi, v nateuČcn
Iirctrcs domu vzame. Na to se tu ali oni zu ku-.o opombo oglasi ali t.n kak predlog. Tu, o taki priliki, ho začno prav purluinciitni uo dolo; jiiiisti hrž opomnijo, uko ne kdo zoper parlamentarni ted pregreši. V dialektiki so nek len izvrstni, tukč da so fantje prav ugrejnjo. Nu pu če kilo previsoko vzleti, uli da so spusti kuni Ije noter v politiki, mu hrž previdnejši perutnice pristrižojo. Sploh pa ni nobenega kričanju, lik o-io zmerom um vlada in vaako prenapetost kmalu potlači. Zalo iii, iu mordu tudi ue bo slišati od tud onih naglih glasov, kakor /.c veste od kod; ku i f i fantje hočejo imeti prej slališče iu zunlu uiho, preduo nuj izustijo. In lo jc meni všeč. l'o vsem tem pride uu vrnlo Aala In potjo, tudi lepo iihrauu, litcio vodi nek llrezo-var, je/.ikoslo voc
Drugo dniAlvo jo „ Jug. u Ta Hlriuja Hrvate iu Slovenec, uo vč, dijake Namen mu ^jo : vzbujanje ju goslovuuslio zuvcsli, nikakor pn Apeeljaluc politiku po-iiaiiiezuih narodov Tu pa ho vse parlamentarno vrši. Nekteri, med njimi en par Hrvatov, so precej izurjeiii v govorništvu, kar si |o mogoče na lej stopinji misliti, riodsednik jo letos Hrvat. Povabili so v „Jugu Ae Srb« m Itulgare , /.a kaj brc z njih „ Jug " ui jug. Iii vati in Si In ho nekaj piav pisano gledajo, menda /.astram svojstev političnih llomo videli, če im povabilo kuj pomagalo Sluvcnci hi vsaj rudi to videli.
llil hoiii tudi v „ hurscheiiHcIiaft" ih že. Pu kaj menite, da nem slišal'/ Navadni) pulile fraze, k U1,rili mladeiicč, Ae tako bister, meiidu vendar s č svojim prepričanjem povdurjati uo more; polni onega znauegu novodobno;-,a duhu, ki mu izem pravijo, no veju, kakč bi hc v7.uaŠuli. Zraven ima pri njih sofiijtiku svojo moč. Iii kakor Vuiii je dobro znano, seiu slišal v deželnem zboru niže --avstrijskem pri vsakem predlogu lo „^dio lliimanitlll „ die Krciheit crfordert cs " itd.; lo ho knj gladko hcHcdc ueinAkim govornikom. V državnem zboru bomo imeli znabiti kaj več opazovati, kako ho pravice delč itd.
Ob nedeljah poslušam naj raji o. KlinkovvstrHru-a. Do zdaj vidim, da ima on naj bolj nagnječeno ccrkev. Znano je, da po .,sedanji zlttli eri maha, ds ga jc vo-seljc poslušati.
Gledč ua petje po ecrkvah, mi je petjo v dvorni kupeli kaj prijetno, kakor tudi v Avguslinski cerkvi.a
Gledč mojih razmer v šoli, rečem, da mi g- Miklošič prav dupada: jasuo in bistroumno svojo reči predava; pa vesel iu ljubezniv Človok je videli, in jo Ludi. Rimsko zgodovino poslušam pri sivem Aschbacfi-ii. Ta gospod kaj lopo svojo reči razpravlja ; menda jih jo na njegovem polji malo iijomu kos. - Koroški Slovenec Slcfun, ki bo šteje med prve sedanjo fiziko, jo letoB naš dekan. Mož bo nosi ponižno, kakor bi no znal f> šteti. Sploh nam vai profesorji hitro predavajo, tako da Hi človek, ki šlcnogralijc nc zna, komaj glavne točke zapiše; ziilč bo pa tudi jaz zdaj Stenografije učim.
Časnike iu ludi „ Domovinou berem do zdaj v „ Slovanski Besedi" (oh nedeljah oh 10 u. z j. pride ,, Dom. u na Dunaj). Drugi pot, kur bodi *).
Ponikvo («« 'Tominakr.m), 17. n.ivbr. Duliovski fio-inati/.ciii goriške nadškofijc piše imena Ac dosti pravilno, vendar pu kaže Ao nek u staro pokveke, kterim ni več živeti. Tuka pokveka zdi bc mi dn/.danja pisava „ /'uniijua " namesti pravilne pisavo „ l'trni/cm u. Ker hc ravno zdaj pripravlja nov šemalizcm, prosim častitljivo vrodništvu duhovskegu šcmalizuia, naj se „ Pani-<jna" spremeni v „ Ponikve"; kajti ljudstvo rabi lo Ponikve, govori namreč: „ Prebivam na Ponikvah, nem prišel s Ponikev, grem na Ponikve. u— Ta vas leži v
•) IzliiraaJ« tvari,,., prrpuUam V„„. Ko nr l„ hilo kai 7» n llom. u ali »plot. im >a Javnimi, dovolil.: mi. da J.om rilul rudelnik, I kakor aam po molil. i« dana«.	Vr.
dolinici, ktera jc vrh videčega hrib* pa z nizkimi večidel obrnjenimi homei obdana. S teb bomoev, ki ao polni atudcucov, ae »hirajo vode v zaporto pa lepo dolino ler eo na več mestih v zemljo ponikujejo in po-nikve delajo. Zato ima tudi vas ime l onikva. *)
A. Ž.
l>OIKlA^)l IlOVi^UV«
(/Jan odhoda Nj. ekac. pri., kn.-nadškof a OoriSko-ga « Rim) ni še prav določen. Ker je mtmeujeno, da
tK>jdcjo od tukaj h p. n. škofoma Tržaškim in Poreč-;iin iu ker ne hoče TržaAki poprej Še cesarju pokloniti, ke<lar pride iz Egipta v 'Irst, iu ker ni še zatrdno določeno, kedaj ima coaar priti, zato tudi Tržaški škof še priv no ve, kedaj mu ho mogočo priti v Gorico. Brž ko nu pa pride eeaar 28. Ali 29. t. m. v Trst in bosta tedaj škofa Tržaški in J'oročki za god našega kn. nadšofa, nov., že laljko v <Jorioi ter so drugI dan, 1. dec., na pot podaj^.' Sicer pa se odhod odloži za toliko dqi, za kolikor ko cesar oziroma škof Logat zapozni. **) Prč. primorakim višini paBlirjem ne pridruži y.uabili tudi ameiiknnski Akol g. Mrak (Kranjec), ktori je zdaj že nekaj čusa v svoji domovini.
0 priliki svojega odhoda k cerkvenemu zboru ao razposlali Nj. pruvzvišeuoHt č. duhovščini nadškofijski jHtatiraki liat. kterega p^ksnolok prinese „ Dom." drugi pdt. Naročeno jo v tem listu, da se ima 8. dec. po v-seli cerkvah „Veni crOator" peli. — Namestnik Nj. pre-vzvišonost med zborovanjem IkmIo prč. mons. J. apri-dion
lI'oave£evtinja duhovnov) Preteklo nedeljo 21. t. m. so podelili Nj. ekae. kn.-nadškol 25 ImgoMlovcom in 5 icdovuikom sv. Frančiška niže redoiu:. - Prihodnjo, prvo adventno nedeljo, "/,„ pa posvetijo za mašnika dijakoua g. Alojzija 1omSič--a iz Gorice.
piememU.) fc. g. Mak Ualuc, karat ua lUvnek, ja iel » puktij (aa Polico). — g Im» SeUk. vik. » Orokek-u, je poatal »d ■miilalralur 1'oilbrdom, g. Ah/. Hvalica Jr. jire stavljen i Urcinico; na »JrgOTo inealo * Im% prido Ikiviki kaojieratar g. Ivan tjkmr.
Njihovoj PrevzvišouoBti
ANDREJU GOLLMATR-TU, <>
vladiki goriško nadškofi je, itd. v ponižni pok Ion in apMrin
NJibavrga gadu dno 50. novembra I86U
i« odhoda o Rim.
Ko god obhaja dober, skrben oče, Vsa hiša blagro vse mu privoščujc, Zvestobo mu nadaljno obljubujc. Družina od veselja skor se joče.
Pastir naš vikši! 7¥ si tisti oče, God ktcr'ga dana nam srce omebčuje, Ljuba v do Teb« sinom pomnožuje, Izmika vsem ovčicam že|je vroče :
Vladar sveta Te krepkega ohrani, Po vseh potčb Te angelj spremljaj, brani,
In solnce naj 7Y zmer prijazno sije!
Modrost pa Tvoja, Vzvišeni, nam kaži Nelid in Itiin, — varuj nas sanjarije; Tvoj blagoslov nas mnogo let Se blaži!
J. F.
*) ^rmilizein ima obe obliki l£ga iaaena, samo da jo napaca« debelo liikana na prvem mealu, prava - „Ponikve u — pa mod oklepaji, /analami. »r, <la ao bode letoa le „ romkve " tiakalo, ali pa, i« aa lo mora taratl alarih liflin, na klrr« af tedanji ur&d(ki »piai v6aaih na-uaiiajo. ».li morda rrlA alarokop«tnei»-m na Ijuho „ Paniqua u pHdati.de-na naj so ta ilara i|iaU med oklepaje To Salo »rlj« ludi saMrtn io ueklorih drmih imen n. pr. „ P«eiii<u nameali , Petin«u itd. — Saj vemo, da ao vae pokvetce naJih k rajnih in oiebskih imen naatalo pO iicalovenakih ali v lujem Jraikn iiiobnili duhovnih, uradaikib, advokatih in Bog iiii *r kakih nerednih piučih v talili dobah, ko M trt »lovrnifma ie piaala. Dajmo lorrj atarun »pačenim oblikam krojnih in osebnih imen enkrat u vaelej slovo, in lo slasti v uraJmli ali iploti aa javnoal mmriijrruh apisib	Vr.
**J l'o veerainjih časnikih ima priti Ae le 1. ali i. decembra. Vr.
&V, 3178.
Iiazpis službo.
Deželni odbor poknežono grofije Go riške in Gradi-ŠČausko razpisuje službo učitelja pisem, aritmetike in risanja na deželui kmetijski Šoli v Gorici a letno plačo
500 gl.
Prosivoi morajo dokazali zuanjo italijanske in slovenske slovnico, računarstva, aritmetiko in pravilnega risanja od eleinontarno do topografično (k raj opisne) stopnjo; vrb tega morajo znati lepo In ražloČno piaati.
Služba so oddš začasno.
Prošnje z dotlčnimi spričevali naj se podajo deželnemu odboru do 16. dooombra L I.
Deželni odbor v Gorici dne 20. novembra 1869.
Na mesti dež. glavarja tlorjup |. r.
Loterijske ilevilke. V Gradcu '•/,.. 16, 66, 42, 17, 58. Na Dunaji »•/„. 2, 17, 75, 2«, 4.
Borsni kurs 24. novembra Metali. 59:90; narodno posojilo 69:20: London 124:30; adtjo srebra 122:70; eckini 5:88*/, o-
Žitna oona v Gorioi: Pšenica nova po 2 gld. 35 kr.; do 2:55 (goriški kaznanik); tnršiea 1:43 do 1:48; turiiea bela 1:40; ječmen,-delan 2:80 do 3:20; nedclan nor 1:70; fižol 2:— do 2:80; ajda 1:26 do 1:30; oves t: 12 do 1:25.
OGLASNIK.
f*)
NAHMASCHINEN
aller SjBteme fUr Sclineidor, Sohuhmacher n. Familien zu borabgcsetzten Prcisen unter Garautic, 1 landmaackinen von
25 bis 50 fl. aufw*rta. lila strirte PreisbUUier vverdon auf Verlangoo franoou. gra-tis zugcaandt. Nšhmatorialion allor Art filr Nihmaschinon in grtaster Ausvvahl zu billigeten Prciscn.
JS/I. Bolimann, Wien,
RotbethurmBtrasso N. 31., Mariahilfenitrasoc N. 91.
Pest, GdttcrgaBBO, Ecke Elisabcth - Platz. Grttsste Nicderlago allor Sorten von NOkmaeckinm. ICjr" Agenten werden veriangt
(*-)
|S*Iuekariiioa (špooer^Ja) K.erpan-JPoil-ova v Gorioi.
ni zdaj več v Jiastolu, ampak v gospojald ulici bliža „tr«li kron" ualevi strani, in tik vrat, skoz ktere sc gre proti živinskemu trga za Gradom.

Ijokarnioa (spoo©i*ya) T*on ton i-eva
„pri zamorcih" v RsJtel-u v Gorici I
Glavna zaloga VBakoršnib vrtanjih zdravil, zdravniških orodij iz gutla-pcrcbe, kilnih prevez, dišav, ho meopatičnih zdravjl. — Edina zaloga pravega Paglia no vega sirupa iz Florenoijc, Mol) ovc Sedliško štupo (Seidlitz Pulvcr) in melisovoa iz Uenctok.