ObzorZdrN1997;31: 155-7
155
REPRODUKTIVNO ZDRAVJE MLADOSTNIC
REPRODUCTIVE HEALTH OF ADOLESCENTS
Danilo Maurič
UDK/UDC 618.1-053.7:111.65/.69
DESKRIPTORJI: reproduktivna medicina; mladostniki; ginekološke bolezni
Izvleček - Današnji mladostniki se zgodaj spustijo v tvegano spolnost brez zaščite. Posebno izpostavljena so mlada dekleta, ki zaradi mladosii in neizkušenosti ne poznajo posledic spolne aktivnosti. Mladostnike je treba poučiti, kako se zavarovaii pred negativnimi posledicami spolnosii (prezgodnee in neželene nosečnosti, splavi, spolno prenosljive bolezni...), da bodo lahko ohraniii svoje reproduktivno zdravje.
Uvod
Skrb za reproduktivno zdravje mladostnic je del zdravstvene politike, ki omogoča dekletom ustrezno zdravstveno oskrbo, preventivo in nadzo.. Zajema zgodnje odkrivanee bolezn,, ki negaiivno vplivajo na reproduktivno sposobnott dekleta in kasneje ženske, kot tudi odpravo dejavnikov tveganaa za razvoj teh bolezni. V pripravi je program, s katerim bomo adoles-centkam po vsej Sloveniji zagotovili enotno strokovno oskrbo na področju načrtovanja družine in zdravega spolnega življena..
Adolescenca
Adolescenca ali mladostništvo je obdobje med 10. in 19. letom starosti. Ločimo zgodnjo adolescenco (od 10-14 let) in pozno adolescenoo (od 15-19 let). Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je to obdobje:
- od pojava sekundarnih spolnih znakov do popolne
spolne zrelosti;
- ko duševnott otroka prehaja postopno v duševnott
odrasleg;;
- ko človek prehaja iz stanja popolne socialno-eko-
nomske odvisnosti v stanje relativne neodvisnosti.
To je obdobje burnih sprememb (anatomskih, fizioloških, psiholoških), ki se jim mora mladostnik ozi-
DESCRIPTOR:: reproductive medicine; adolescenc;; genital diseases Jemale
Abstract - Today adolescents oJten engage early in risk-taking sexual activity without any proteciion. Especially exposed are young girls who are, because oj their age and inexperience, oJten unaware oJthe consequences oj sexual activity. Adolescenss should be taught how to protect themselves against negative consequences oj enganging in sexual activity (premature and unwanted pregnancy, abortion, sexually transmttted diseases etc.), in order to retain their reproductive health.
roma mladostnica prilagodi.i. Mladi danes prej biološko dozorijo, mnogo kasneje pa dosežejo duševno ' in socialno zrelos.. Posledice takšnega neskladnega dozorevanaa so zgodnejša spolnos,, eksperimentiranje z alkoholom, tobakom in drogam,, agresivnost, mladostniški kriminal...
Tvegana spolnost
Zaradi neznanja, brezbrižnosti in občutka neranlji-vosti se mladostniki spuščajo v spolne odnose brez zaščite, ki so pogosto vzrok prezgodniim in neželenim nosečnostim, splavom in spolno prenosljivim boleznim.
V Sloveniji je leta 1991 zanosllo 3052 mladostnic, kar je predstavljalo 8,4% vseh zanosttev med ženskami rodne dobe. Splavlla jih je polovica ali 1478 mladostnic, kar je predstavljalo 10,0% vseh dovoljenhh splavov v Sloveniji.
V raziskavi spolnega vedenja na reprezentativnem vzorcu 1670 ljubljanskih srednješolcev je bilo ugotovljeno, da ima spolne odnose že 37% dijakov in 22% dijakinj prvih letnikov, ter 55% dijakov in 42% dijakinj tretjih letnikov. Ob prvem spolnem odnosu so najpogosteje uporabili kondom (47%) ali pa sploh nič (32%).
Posledice spolne aktivnosti prizadenejo najbojj zelo mlada dekleta. Nosečnott mladostnic, mlajših od 18 let, je povezana z večjo morbiditeto in mortaliteto
dr. Danilo Maurič, specialist ginekolog, Zdravstveni dom »dr. A. Drolca« Maribor, OE VŽOM, Dispanzer za ženske, Vošnjakova 2, 2000 Maribor
'Predavanee ob Mednarodnem dnevu medicinskhh sester, 12. maja 1995
156
ObzorZdrN1997;31
matere in novorojenčka. Nosečnost v adolescentni dobi spremljajo pogoste krvavitve v I. in III. trimesečju, anemije, toksemije, obporodni zapleti (primarna slabost popadkov, kefalopelvina disproporca), nizka porodna teža novorojenčkov...
Poleg tega nosečnost in materinstvo mlado mater pogosto prikrajšata za ustrezno izobrazbo in primerno zaposlitev, moten je lahko osebni in socialni razvoj obeh partnerjev. Tudi zakonska zveza, ki je nastala kot posledica nenačrtovane nosečnosti, je nestabilna in pogosto razpade, skrb za otroka pa pade na stare starše ali na družbo kot celoto.
Polovica vseh nosečih mladostnic se odloči za splav. Splav (abortus) je izhod v sili, da se nenačrtovana nosečnost ne konča z nezaželenim otrokom. Abortus pri adolescentkah povzroča trikrat več zapletov kot pa abortus pri ženskah po 20. letu starosti. Zapleti so odvisni od starosti mladostnice (čim mlajša je mladostnica, tem več je zapletov), trajanja nosečnosti in od načina prekinitve nosečnosti.
Zaradi nerednih in pogosto tudi šibkih menstruacij, neizkušenosti in nezmožnosti prepoznavanja zgodnjih znakov zanositve se mladostnica ne zaveda, daje zanosila. Na nosečnost pomisli pozno in takrat je zmedena in presenečena, boji se reakcije staršev, partnerja in okolice. Ko tako tava v iskanju rešitve, izgublja čas, zato pozno obišče ginekologa. Zaradi napredovale nosečnosti je tudi izvedba splava bolj težavna, zato je lahko tudi zapletov več. Posledice splava pri mladostnicah lahko vplivajo na kasnejšo zanositev, donosi-tev, potek in izid poroda. Splav je operativni poseg, zato je od tehnike operacije odvisno, kakšni bodo zapleti. Te so lahko neposredne (zapleti pri narkozi, per-foracije, krvavitve ...), zakasnele (vnetja, krvavitve, boleča perila ...) in kasne (Rh izosenzibilizacija, neplodnost ...). Tudi psihološke posledice splava so lahko pri mladostnicah močneje izražene. Mladostnica, ki si morda celo želi otroka, odpravi svojo prvo nosečnost zaradi mladosti, nedokončane šole, pritiska staršev ali partnerja. Kasneje pa se lahko pojavi močan občutek krivde, kar lahko povzroči pri dekletu čustveno labilnost, spremembo libida, odklanjanje odnosov zaradi strahu pred zanositvijo in celo sovraštvo do moških.
Varovanje reproduktivnega zdravja
Problem torej ni spolnost mladih, ampak posledice njihove spolnosti. Ker se mladi zgodaj odločajo za spolno življenje, malo vedo o kontracepciji in o spolno prenosljivih boleznih, so te posledice toliko večje. Samo in le intenzivno delo z mladostniki bo preprečilo ali omililo te posledice (kazalci negativnega reproduktivnega zdravja).
Skrb za reproduktivno zdravje mladostnice se ne začne z njenim prvim obiskom pri ginekologu, ampak že mnogo prej v vrtcu in osnovni šoli. Naloga vseh odraslih, ki se srečujejo in delajo z mladimi (starši, peda-
gogi, pediatri, šolski zdravniki, ginekologi, medicinske sestre, psihologi, sociologi...) je širjenje znanja o reproduktivnem zdravju.
Žal starši in družba pogosto omejujejo mladim dostop do znanja o spolnosti, misleč, da jih bodo tako odvrnili od prezgodnje spolnosti (učinekje ravno nasproten) in tako so mladi v iskanju informacij o spolnosti prepuščeni svoji iznajdljivosti. Pogosto dobijo zato napačne ali popačene informacije od prijateljev in znancev.
Mladi imajo vsekakor pravico, da so seznanjeni s spolnostjo, da jim pomagamo pridobiti znanje o reproduktivnem zdravju in da se na osnovi tega samostojno odločajo.
Varna spolnost
V zadnjih treh desetletjih seje na področju varovanja reproduktivnega zdravja mladostnikov precej naredilo. Pod vodstvom prim. dr. Majde Kuštrin-Marolt je leta 1975 začela delovati Ambulanta za mladostnice pod okriljem Inštituta za načrtovanje družine v Ljubljani in kasneje na Ginekološki kliniki v Ljubljani. V Mariboru je začela delovati Ambulanta za mladostnice decembra 1976, v okviru Dispanzerja za ženske zdravstvenega doma Maribor.
Ambulant za mladostnice je žal tudi še danes v Sloveniji malo, ni koordinacije dela, ni povezave med ginekologi. Ker je reproduktivno zdravje mladostnikov ponovno v ospredju zanimanja strokovnjakov, se ustanavlja Center za mladostnike na Ginekološki kliniki v Ljubljani in mreža regionalnih centrov za načrtovanje družine in spolno-reprodukiivno zdravje (ND/SRZ) mladostnikov. Tudi SZO si na različne načine prizadeva vzpodbuditi ustanovitev takih centrov in mrežnih povezav v novo nastalih evropskih državah (Szeged 93).
Sklep
Ginekologi, ki se ukvarjamo z mladostniško ginekologijo, žal ugotavljamo, da je premalo mladostnic (in mladostnikov), ki imajo odgovoren odnos do svoje spolnosti. Večina deklet obišče ginekologa, ko so že nekaj časa spolno aktivne (brez zaščite) in šele na prigovor ginekologa oziroma medicinske sestre v sprejemni ambulanti začnejo razmišljati o ustrezni zaščiti.
Za večino mladostnic je nizkodozna oralna hormonska kontracepcija (OHKC) metoda izbora (Trinovum, Cilest, TriStediril, Diane 35, Stediril-m). Na žalost ta najbolj dostopna, zanesljiva in reverzibilna metoda kontracepcije ne ščiti pred prenosom spolnp prenosljivih bolezni (SPB). Tistim mladostnicam, ki nimajo stalnega partnerja, zato svetujemo še dodatno zaščito pri fantu s kondomom. To je tako imenovana dvojna zaščita. Kondom je ena izmed najpomembnejših kontracepcijskih metod pri mladostnikih. Še posebno je pridobil na veljavi, ker ščiti pred okužbo z virusom
Maurič D. Reproduktivno zdravje mladostnic
157
HIV (aids). Kljub pravilni in redni uporabi kondoma v enem letu zanosi 12% žensk. Kontracepcijska učinkovitost kondoma (kadar ta poči), se lahko izboljša z dodatno metodo PKK (postkoitalna kontracepcija ali »morning-after pill«). Ostale metode so za mladostnike manj primerne ali pa jih je za te metode težje motivirati. Včasih pa ee prekinjeni spolni odnos (coitus in-terruptus) edina dosegljiva metoda, zato jo mladi morajo poznati.
Mladim želimo vcepiti spoznanje, da so odnosi brez zaščite kot hoja čez goreči viseči most - kaj kmalu se bodo znašli v prepadu. Z znanjem, ki jim ga posredujemo, naj zgradijo trden most, prek katerega bodo našli pot do varne, lepe in sproščene spolnosti, ko bo čas za to.
Literatura
1. Randié' L. Seksualnost, fertilnost, trudnoča i kontracepcija u vrije-
me adolescencije. In: Drobnjak P et al, eds. Ginekologija dječje i adolescentne dobi. Zagreb: JUMENA, 1980: 287-30..
2. Androjna M, Krčmar J, Pinter B, Radonjič Z. Spolno vedenje Ijub-
Ijanskih srednješolcev. Naloga za Gibanje Znanost mladini in 7. srečanje mladih raziskovalcev in njihovih mentorjev. Ljubljan:: Gimnazija Šentvid, 1994.
3. Andolšek-Jeras L, Randié L. Regulacija fertilnosti. In: Kurjak A et
al, eds. Ginekologija i perinatologija. Zagreb: Naprijed, 1989:339-75.
4. Pinter B. Kontracepcija u adolescenci. Pregledni članek. Slov Pedi-
atr 1995; 1-3: 123-6.
5. Choquet M, Manfred R. Sexual intercourse, contraception and risk-
taking behavior among unselected French adolescenss aged 11-20 years. J Adolesc Healt 1992; 13: 623-30.