Fran          Roš
Petelin Kikec in Telebanci
Berač Martin SirotiČ je doČakal de-vetdescto leto svojega težkega življe-nja, potem pa je kar na Jepem izdih-nil dušo. Prebival je za vasjo, imeno-vano Telebane, ob gozdu v stari za-puščeni koči, ki je že razpadala. Nihčc ni hotel biti njen lastnik, oba mejaša sta se brnnila te podrtije, kcr nista hotela imeti opravka s strahovi, ki da so nekoč v tej koČi domovali.
Ze tri dni je berač Martin Sirotič mrtev ležal na smrdijivi slamnja-či po-lomljene postelje, ko so šele ljudje doznali za njegovo smrt. In Sc zdaj se ne bi bilo to razglasilo, da ni be-račev petelin Kikcc, edini tovaris rajn-kega, že tri dni skoro brez prestanka iz koče kikirikal. Pa sc je vaščanom v Telcbanah to petelinovo ravnanje vendarlc eudno zdelo in radovednost jih je nadlegovala, kaj bi za tem ki-kirikanjem moglo biti. Pa so le javili vso stvar, kakor je to treba, županu telebanskcmu.
Župan Vampie je bil ugleden po svoji veliki pameti jn pravicoljubnosti prav tako kakor po svoji telesni obil-nosti, zakaj tehtal je natanko pol-drugi cent žive teže. Obotavlja! se ni. Sklical je vse občinske odbainike, ki se jim je pridruži! mogočni občinski tajnik in poiicaj Mirsidaj s košatimi brki in bridko sabljico v roki. In so se napotili h koči, iz katere se je zdaj in zdaj oglasil petelin Kikec s hripa-vim, plašnim pctjem.
Lesena koča je bila že močno raz-dcjana, povsod je kazala špranje. Trohnoba in revščina sta tod širila duh.
Prvj je stopil policaj Mirsidaj s pogumnim korakom. Zagledal je po-sinelo, ncgibno beračevo lice, okrenil se je in naznanil važno novico:
»Občinskemu odboru v Telcbanah se na znanje daje, da je Martin Siru-tič, po poklicu berač, stanujoč v tej koči, umrl. Tako je!«
Res je bilo tako in se je to uradno ugotovilo. Občinski možje so se raz-gledali tudi okoli sebe po tem, kar bi imel berač imovine. Bila je tu pustelja z očrnelo odejo, nckaj razccfranc ob-leke in cunj, dvoje lesenih zabojev, skrinja in sod, lesena klop z mizo in seveda tudi peteJin Kikec, siccr dro-ben, tudi ne vcč mlad, a še dokaj do-bro ohranjen, z belitn, rjavim in čr-nim perjcm. O denarju ni bilo nikjer sledu. Velik siromak je bil berač, in Če je kdaj kaj pirihranil, je na starost gotovo porabil.
Zupan je velel vsc najdeno popi-sati, ker je bilo treba dati bcračeve reči na dražbo in v prodajo, da bi tako obČina prejela vendar kaj de-narja za stroške ob bcracevem pogre-bu in zlasti še za krsto.
Vsi so pohvalili modro županovo skrb za korist občinc. KoČo so zakle-njli in zapečatili, tudi petelina so v njej pustili. Še tisti daii so berača tiho brcz vencev, govorov, solz in pogreb-cev pokopali. Policaj Mirsidaj pa je od hise do hiSe hodil vabit Ijudi, naj sc udeležc dražbe beračevega imetja, ki bo prihodnje jutro.
K dražbi se je zbrala skoro vsa vas. Pred koco je -Čakal občinski odbor z županom telcbanskim na čelu. Policaj Mirsidaj pa je ipričel iz koče prina-šati reei, najprej obleke in cunje.
»Kdo da več? Pet grošcv v prvo, v drugo in  v... tretje! Ja, takol«
Tn tako dalje jc župan sKari iz za-puščine izkliceval in oddajal. Teleban-ci so bili pac zelo čednostni in varčni Ijudlje, pa so za svoje hlapce in pa-stirje rajši poceni kupovali staro <>b-leko, kakor pa da bi morali mnogo denarja izdajati za nove reči.
Tudi miza in klop sta našli kupca, pa tudi oba lesena zaboja, skrinja ia sod. Seveda so vso to posado preje odprli. Veste, kaj je bilo v njej? Ni bil zlat zaklad, bili so sami kosi sta-rega, kot kamen trdega izberačenega kruha;    pšeničnega,    o\senega,   koruz-
nega: črnega in belega. To vse se bo dalo namočiti, so menili vašcani, po-tem pa dobi te skorje živina; sod, 3krinja in zaboja pa bodo dobro slu-žili za marsikatero rabo.
»Tu je Še postelja z opremo,« je de-jal župan.
»Kaj pa petelin?« je zaklical nekdo iz množice.
»Petelin?« je togotno pogledal žu-pan. »Da nc bo več nepotrebnih vpra-Sanj, vam razglašam, da hočem pete-fcna iz pofcojnikove zapuščinc kratko-malo obdržati zase v odskcdnino za velikj trud in sitnosti, ki jih imam kot župan zaradi beračeve smrti. Petelina ne dajera na dražbo, privoščil bi sj ga rad v nedeljo sam. Če komu izmed vas to ni všeč, naj se takoj oglasil Ti pa, pcilicaj Mirsidaj, paslušaj! Ce bi mi hotcl kdo nasprotovati in s tem kaliti mir in red v naši ob<!iai, ves, kaj je v tem prirneru tvoja službena dolžnost! V ječo ž njitn in batjne naj ga pouče! Ja, tako!«
»Naj ima petelina, naj mu tekne dobro! živio naš župan!« je klicala množica županu Vampiču, ki se je z rokami zadovoljtio trepljal po nape-tem trebuhu.
PoJicaj Mirsidaj, ki je zaman stro-ge oči metal po množici, sc je spet okrenil k županu. Ta mu je velcl:
»Stopi zda) po peteHna Kdlcca, ki ga bo v nedeJjo vesdo sprejel mt>j že-lodec! Vsaj vidijo naj ga vaščani in s tcm naj se zadovoljijo. Ja, tako!«
Policaj je stopil v kočo, ali komaj se je približal petelinu, jc ta pričel bcžati po vseh kotih in vreščati, ni-kakor t*a ni bilo mogo-če ujeti, najbrž ga }v zbegala ljudska množjca.
Prejianjani Kikec je navsezadnje skočil še skozi ofcna, potem ko je prc-djl s papirjem zadelano razbito šipo. I ln se je pognal z zaclnjimi silami prav igor na vrh koče, na slamnato streho.
Za njim je planil \z koče policaj m se povzpel na nizko kočo. Tudi župan Vampič st je botej pokazati junaka prcd zbranimi Telebanci, zato je vc-lel. naj z druge strani še njega dvig-nejo na koco.
Zupan in policaj sta bila zdaj na strehi. Po slcmenu sta jezdUa in se vsak s svoje strani bližala petclinu, ki je obkoijen zdaj zaman iskal izhoda, pa tudi je bll že na koncu svojih iz-pehanih moči. Le tpočakaj, Kikec, zdaj ne uideš več!
»Hop!« sta župan in policaj dospela do srcdine slcmena in zgrabila po Kikcu.
»Re«k!« je zahrcŠčalo strešno sleme v tistcm hipu, nagnito in trhlo se je v sredini udaio in prelomilo pod ve-liko tcžo možakov. Oba sta kriknila, izpustila sta petelina, ki je padel s strehe v travo, in že sta na zlomlje-nem slamnatem slumenu jahaje pre-drla deske v ipodstrešnem podu in zdrsnila še niže, prav v notranjost kočc.
»Rcsk!« jc rcklo še enkrat, ko sta zdaj priletela prav n& beračevo poste-ljo, ki bi morala priti prav zdaj na dražbo. Do kraja so se udale postelj-ne deske. K sreči je padec ublažila slamnjača, ki se je ptetrgala vsa pre-perela od nesnage in vlage, ln.«. Zu-pan in policaj sta se spogledala.
Joj, kaj se je zdaj ipokazalo!
Berač ni bil siromak, čeprav se je pisa-1 za Sirotiča in jc živel 06 milošči-ne. Iz slamnjače se je vsulo nekaj ka-kox zlati in srebrni, svetli novci. Ta-kih tu še niso videli. To so bili najbrž cekini iz daljnib, neznaniii dežel, ki jih  je  berač nekoč  prehodil.
»No,« jc p^^mislil župan, »še dobro, da nismo postelje s slamnjaČo vred prodali, preden se je razkrilo to bo-gastvo. Najboljše bi bilo utajitv de-nar, alj policaj ve za to stvar, to jflj nerudno!«                                            jjm
In tedaj je bUo tudi že polno lju^J v koči, ki so iztegova'li roke po raz-sutih cekinih.
»Stran, grabežljivci, v imenu posta-vel« sta vzrohnela nad njimi župan iti policaj. To je pomagalo.
Občinski možje so dvigniJi oba s polomljene postelje. Zdaj sta razločno čutila, kako so ju kosti od padca bo-lele. Potem <$o iztresli vso slarao iz slamnjače, razdcjali na drobno vso posteljo in vpričo množice zbraK zlato
237.
m srebro in ga prešteli. Res so bili ce-kini dokaj čudni in raztični vidcti. Vc-činoma so bili tudi navrtani, da bi se dali nabrati na vrvico. Toda bogve kaj vse je na ši-rokem svetu v rabi, o čemer v Telebanah ne vedo. In bilo je osemnajst zlatnikov in stirinajst srebrnikov. Le škoda. da so vsi ti Iju-dje zdaj doznali za bogastvo.
Kako bi se dalo priti do tega dcnar-ja, ta misel županu ni dala miru. Po-basal je novce v svojo uradno torbo, ki mu je visela preko ramena, v njej so bili shranjeni uradni spisi. racuTii in pečati.
»Denar ostane abčini!« je odločil župan. »X njtm se bodo plačaii .po-grebni stroSki. Ja. tako!«
»Kje pa imate zdaj petelina?« je za-klica] nekdo iz množice.
»Saj res! Ja, tak&!« se je župan do-mislil. »Petelinu se je posrečilo, da je pobegnti. S tcm se je uprl izvršitvi pravomočne uradne odločitve. Kdor ga najde, naj ga izlepa ali s silo pri-tira k meni. Ce ga pa ne bo vcč nazaj, si bom pač v nadomestilo moral po-iskati drugačno nagrado za svoje na-porno delo v tej zapušcinski zadevi. Ja, tako!«
Kaj pa jc bilo s petelinom?
S podirajočo se streho je Kikec pa-del v travo, od tam je hitel na bližnjo cesto, ki je vodila v nove, prijaznejše kraje, kjer je namcraval nadaljevati svojc tako zclo skromno življenje. To-da srcča mu m biJa naklonjena.
Po tej cesti je prihajal črni cigan Miško, ki je bil namenjen prav v Tc-lebanc. Izvcdcl jc namreč, da bo ta dan dražba za beračem Strotiiem in bodo domovi radovednih Telebancev kakor izumrli. Ob tej priliki bi cigan Miško utegnil brcz posebnejja truda naloviti nckaj perutnine, ki jo je 'kot jed zelo cenil. Na Telebancc pa je bil še posebno hud, ker so mu prepove-dali, da bi še kdaj smel stopiti na tla njihove občine. Imeli so ga namreč na sumu, da se prcvec zanima za njihovo perutnino.
To se je zdaj cigan Misko zasmejal, ko je zagledal pred seboj postavo pe-telina Kikca. ki rnu je. nič hudt'^a s)u-
teč, celo prihajal naproti in mu v S^H zdrav zapel, gotovo zadnjič:            ^|
»Rikiriki!«                                       r
»Sicer bo ta pecenka bolj trda fl pusta nego mastna in mehka, ali vefl dar je prilika preveč zapeljiva m red-ka, da je ne bi izkoristil,« je menil cigan.
Kar v hipu je mimogrede pJanil na K.ikca. In že je ubogi živalci tudi vrat prcrezal s pipcern, no, pa ni kaj prida krvi izteklo petelinu, saj je mnogo sploh imel ni. In si je mrtveca potla-čil v cigansko torbo in sx naprej po cesti požvižgaval.
Ciganska kri pa je nemirna. Ko je Miško oddalcč zagledal gručo Tcle-bancev, zbranih na draŽbi pred bera-čevo kočo, ga je burkasta misel prc-šinila, da bi tetn ljudem zagodel ka tero. Pozabi! jc na tclcbaasko perut-nino in je pristopil k njim.
Dražba je trajala še kar naprej. Nekdo je trdiJ, da je berač rooral imeti vendar tudi klobuk in čev!je. saj je v njih hodil pred boleznijo še na okrog. Zdaj pa teh reči ni bilo nikjL-r.
Vaščani so stikali naokrog, koncno pa so vendar vse to in še nekaj drutjt' beraske drobnarije staknili v gostem ležčevju na gozdnem robu.
Ob tem razkritju se je policaj Mir-sidaj razočaran popraskal za uscsom. to<la izdal se ni, ker bi to bilo škodilo ugledu njegove uradne osebe. Posta-vil je torej klobuk s čevlji pred župa-na, ki je nadaljeval z dražbo.
Vse oči so bile zdaj uprte v nove zaipuščinskc predmete. To priliko je izrabil cigan.
Stopil je skrivaj za županov hrbet. ki je bil deloma zakrit tudi z gmiič jcm. Iz svoje popotne malhe je v nje-govo uradno torbo, ki mu jc bingljala pod hrbtom in je bila odprta, smuknii trupelce petelinovo prav narahlo. Te-ga, kar se je v hipu dogodilo. itihčc ni opazil.
Tako je zdaj ubogi Kikec počival v uradni torbi telebanskega župana Vampica. Posebna čast!
Dražba je bila končana. Zujpan je samo to šc povcdal, da je torej pete-lin ubcžal  roki pra\ricc, in si bo zato
238
za svoj  trud dal izplačati naijrado iz        »Toda,« se je otepal  Miško. »samo
denarnega premoženja, ki ga je berač     nekaj bi še rad1 povedal. Dobro nam-
zapustil. S prebrisanim Kikcem pa $e     reč vem, da ipeteJin Kikec ni dateč in
bo  mastil  kdo drugi,  njemu,  županu.     jc lahko takoj  v naših   rokah.   Toda
pač ni bil namenjen.                                  ničcsar zlega tni ne smete storiti!«
»KikirikiU je tedaj  za množšco  za-        »Le povej!« je silila   vanj   množica,
pel črni cigan MiŠko.                                župan je milostno   zamahnil   z   roko,
Vse oči so se okrenile vanj. 2upan     tiidi  Miirsidajcve  klešče  so  popustile.
pa je ogorčen  nad tako  predrznostjo        »Ljubi Telebanci!«   tako je svečano
dvigniJ pcst in raz.elasil:                            pričel črni  cigan   Misko.   »Spoštujem

»Če se ni tale cigan Miško polastil     vas, slaven glas gre o vas naokoli po
pttelina! Prav lahko, da sc )e, saj  sc     vsem  svctu,   zato  vam  noccm  prikri-
razume na take posle. Sploh pa pravi-     vati resnice o petelinčku Kikcu. Ubo-
ct- nima, da stopi   na   naša   občinska     gemu sirotku se beg ni posrečil! Zdai-
tla. Policaj Mirsidaj. v ječo ž njim, ki     Ie se ne veseli več prostosti, niti ne
ne spoštuje naših ukazov! Z batinami     vcč življenja. Reviek je mrtev m za-
ne varčuj! Ja, tako!«t                                 prt.«
Ponižno   in  mirno   je   odvrni!   črhi        »Kje je zaprt, povej brž!«
Miško:                                                           »O. slrašna   nesreča ga je   zadela!«
»Rad pojdem v ječo, toda prej naj     Solzc so oblile ciganovo  lke.  »Ubogi
povem. da sem prišel semka; zato, da     Kikec je zajprt v županovi torbiio
bi na dražbi kupil to ali ono qiotrebno        »To ni res, udarite ga!« je završalo
rcš. Vidim pa, da sem prepozen.   Ni-     jz množice. »Norčuje se, cigan!«
mam sreče. Največ sem sc zanimal za        »Prisegam vam, da scm govoril res-
petc-lina Kikca, irad bi bil zanj plačal     nico.   Kikcc jc v županovi   torbi,   na
tudi pct grošev, pa je menda že izgi-     hrbtu njegovem!«
nil v katero drugo malho.a                          Vsi so !se okrenili k županu in nekdo
»KiJcec je pobegnil, o njem je rsa-    je zaklical:
ka beseda odvec.« je opomnil policaj        »Odpri   nam   torbo.   župan!  Videti
in prijel cigana z roko za vrat kakor     hočemo ip se prepričati,   da je   cigan
s kleščami.                                                 lagal!«
239
»JUagal je cigan! Ja, tako!« je z div-jo jezo 2arjul župan, potcm pa jc 6e-gel v torbo. Ali, o groza!
V torbi je leža] zares petelin Kikec, že mrzelf
Mraz je spreletel tudi župana. klec-nila so mu kolena. Doživel je preve-liko sramoto! Sapa mu je zastala, ka-kor dfl ga hoče zadeti kap, Zamcglilo se mu je pred očmi, zrušil se je na tla. Iz torbe pa se inu je zakotalil mrtvi petelinček, & povešeno glavo, bi)l je zarcs ubogi Kikec,
»Tako malovrednega župana smo torej imeli!« so klicali Ijudje vse-vprek. »Vara! nas je, odiral nas je, la-gal je! Slava in čast ciganu Mišku, ki nam je o-dprl oči! Ne maramo več žu-pana Vampičat Misko naj nam župani odsle j!«
»Živio župan MiSkot« je tulila mno-žica.
Tedaj je policaj Mirsidaj stopil pred Ijudstvo, da ga pomiri:
»Žalosten sem ob tem, kar se je zgo-dilo. Dokazana je županova krivda. Moja vest pa je čista. Poštenje pač največ velja. Kdo bi si bil mislil!«
Župan je Še vedno ležal na tlch. lc žena se jc skrbno smukala okoli njc-ga. ix\ ga močila ?. vodo in kisom. Pri tem opravku na je solze prelivala in stokala ob strašni sramoti. A ni bilo pomoči.
»Nagraditi te hočemo, ljubi Mtško!« so vpili Telebanci. »Zlate in srebrnc cekine si vzemi, v torbi so, našli smo jih v beračevt zapuščini! Tu so, tvoji so, vzemi si jih, Miško, naš rešitelj iz robstva!«
Stresli so cekjfne iz toriie.
Cigan pa se je smejal, da se je držal za trebuh:
»Kaj vendar mislite! To ste pa lcpo nasedli! To vendar ni dcnaT! Navadna pločeviaia je! Ničvrcdna! Ž njo bi me hoteli naj2raditll  Hahaha!«
»Kaj ni to zlato iin srebro?«
»Pasje znamkc so, kakor jth nosijo po nekaterih občinah psi pod vratovi, da se ve, za katerega psa je plačan pasji davek, za katerega pa ne. In še nckaj takih medalj je tu, ki jih dobe tlobri strelci na sejmih ...«
Tclebancem so se nosovi podaljšal' z obrazi vred. Tako so bili zdaj ruz očarani in presenečeni, da so se kar tcžko špet znašli v resnici. Seved*. S© | menili, takle cigan je lahko ipr&bfisan in mnogo ve, ko pa pride dalcč po svetu naokoli, Telebancev pa se je še vsak branil potikati se po tujem. Tale .Miško je pa tic, dober župa" bi biJ, marsicesa bi jih naučil, toda noce ostati pri njih. Gotovo mora biti dru-gje še lcpSe, kakor pa je v Telcbanah. »Pa vendar ostani pri nas, lepo ^e prosimo. in župan nam bod/i odslej!« so še prosili in vpili Ijudje.
»Ne morcrn vam županovati. saj ni-sem vaŠ domacin, nisem Telebaiiec,« se jc smejoc 6c preko vsega črnega lica branJl cigan.
»Pa bodi vsaj naš policaj namesto Mirsidaja!«
»Tudi ne, predob-ro srce tmani za tako strogo službo, ki ne sme po^nati prizanesljivosti,« je odgovarjal Miško. »Ali pa te bomo naredili za čaLtne-ga občana naše občine, ker si na? re-šil tafcega župana nepridiprava,^ so kričaji vašcani.
»Tudi te časti ne ipotrebujem. prev-zeten bi bil in preveč bi si domišljal ob častnem občanstvu tclebanskem.« Rinili so se k njemu. da se mu vsak posc^cj zahvalijo. In za slovo sv mu spekli petelina Kikca, da ga jc vze' s seboj. Čl- bo la^en na potii, pa st naj ga privošči, dobro naj mu tekne drob-ni sirotck.
Na občini telebanski pa so se zgo-dile velike izpremembe. Vampi^ je sah cer kmalu spet okreval, toda nič ve2 ni bil župan. Tudi Mirsidaj ni bil več poltcaj. Vsi vaŠČaai, so zahtevali njun odstop. Udala sta se Ijudski volji-
Potem st> odločili fiisto drugačc Da bo adslej Mirsidaj župan, Vampič pa policaj.
Velika izprememba v občmski iipra-vi sc je imenitno obnesla. V Tclcbane sc je vrnil red, vrnil se je mir. Napo-Čila jc nova zlata doba zaslužene sre-Če in blagostanja poštenerau in z^vcd-nemu Ijudstvu telebanskemu.