Leto LXX štev. 212 a V Ljubljani, v sredo, 16. septembra I942-XX Prezzo — Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za tnozem« stvo 20 Ur — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino lo 10.349 za inserate. Podrntnicai Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in (njega izvora: Unione Pubblicita Italiana 8. A, Milano. Ixba|a vsak dao i|atra| razea p onedeljka la dnava po praznika. a Urtdolitvo la ipritil Kopitarjeva 6, L)abl|so*. 5 = Redazione, Ammialstrazloaei Kopltarjava 6, Lublana. § 1 T.lelon 4001-4005. | Abbonsmeotl: Me.e 18 Lir«; E.tero, mesa A) Lir«, bdiiione domentea, anoo 34 Lir«, hstero 50 Lir«. C. C. f j Lublana 10650 per tfli abbo-namenU! 10.349 pe» U Inserzloni. Ptlialal Noto mesto. Concesslonaria esclnslva per la pubblicita dl provenlenra Italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana. ' Po ponesrečenem poskusu pri Tobruku: Velike angleške izgube Potopljeni: ena križarka in štirie rušile?, nekaj izvidnic in mnogo sredstev za izkrcanle Poškodovani: lahka križarka in več manjš.h edin e - Zajetih: 576 ujetnikov, med njimi 34 častnikov Vojno poročilo št. 841 Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil obja\!ja: Sovražni poskus izkrcanja pri Tobruku, ki' se je zač~l v noči 14. septembra 7. močnim pomorskim letalskim napadom, je bil popolnoma zaključen ob deveti uri zjutraj. Oddelki, ki so se izkrcali s pomorskih 111 letalskih sredstev, so bili popolnoma uničeni v petih urah. Takojšnji poseg bataljona »S a n Marco« poti poveljstvom poročnika bojne ladje Gia-comn Colottn in drugih italijanskih oddelkov, s katerimi so tudi junaško sodelovali nemški oddelki bporišča v Tobruku, je po srditem hitr-m boju premagal sovražne čete, kaferim se je posrečilo izkrcati se, med itjintr tudi nekaj padalcev. Obrežno topništvo in italijanska in nemška protiletalska obramba je točno strelja la na pomorske edinice, ki so podpirale napad in so potopile tri rušil ce, nekaj izvidnic in mnogo sredstev za izkrcanje. Italijanske in nemšk-" skupine bojnih letni «0 nato napadle pumorske sile, ki so se umikale proti vzhodu in potopile eno križark o, rušilec in več motornih torpedovk in resno poškodovale lahko križar ko iu druge edinice manjše tonaže. /.lasti se je odlikovala pri teh bojih 13. naskakovalna skupina pod vodstvom letalca - majorja Renza Vialeja. V miših rokah je ostalo 5 76 ujetnikov, m d temi 34 častnikov,' poleg tega pa je obležalo več sto mrtvih in ranjenih sovražnikov, kluogo vojnega gradiva- jc bilo zaplenjenega. Večina članov posadk s potopljenih ladij jc bila rešena oV ilhelmshafcn je nastala škoda po požarih in na poslopjih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo je sestrelilo štiri napadalna letala. Podmornice razpršile konvoj — Potopljenih 19 parnikov in dva rušilca Hitlerjev glavni stan, 15. septembra. Nemško vihovno poveljstvo je včeraj objavilo tole izredno uradno vojno poročilo: 9. septembra so nemške pdmornice, kakor je bilo že objavljeno po posebnem vojnem poročilu 13. septembra, v severnem Atlantiku naletele na zavarovano ladijsko skupino, ki je plula iz Anglije. V nenehnih hudih bojih so podmorniške posadke, ki jih sestavljajo povečini le mladi ljudje, do danes preganjale in napadle to skupino ter potopile 19 ladij s skupno 122.000 tonami, 2 rušilca ter 1 spremljajočo enoto. 6 drugih ladij je bilo hudo poškodovanih po torpedih. Samo majhni razkropljeni deli te ladijske skupine so mogli ubežati. Kakor je že bilo objavljeno s posebnim vojnim poročilom, so nemške podmornice sredi severnega Atlantika naletele na močno zastražen konvoj, ki je vozil iz Anglije. V stalnih hudih bojih so podmornice z večinoma mlado posadko zasledovale in napadale konvoj in do sedaj iz njega potopile 19 parnikov s skupno 122.000 tonami in dva rušilca ter eno korveto. Torpedni zadetki so hudo poškodovali še šest parnikov. Samo majhni razpršeni deli konvoja so lahko pobegnili. Kapitanski poročnik Rolf Miitzelburg, poveljnik podmornice, nosilec hrastovega lista k viteškemu križu železnega križa je pri vožnji proti sovražniku izgubil svoje življenje. V njem izgublja podmorniško orožje odličnega poveljnika in uspešnega bojevnika. Čoln nadaljuje podjetje pod poveljstvom najstarejšega stražnega častnika. Berlin, 15, septembra. AS. Tz. vojaškega vira se je izvedelo, da so angleški bombniki ponoči izvedli polet nad neko obmorsko mesto v severni Nemčiji in metali rušilne in zažigalne bombe na stanovanjske predele mesta. Štiri napadajoča letala so bila sestreljena, kakor sledi iz poročil, ki so do sedaj prispela. Govor Eksc.Vidussonija na kongresu evropske mladine Boji pri Stalingradu so izredno srditi Dunaj. lo. sept. AS. Na prvi seji Zveze evropske mladine je po pozdravu državnemu vodji Baldurju von Schirachu in po pozdravu _ vsem voditeljem odposlanstev govoril tajnik fašistične stranke Eksc. Vidussoni kot glavni poveljnik GIL-a. Prinesel je pozdrave Benila Mussolinija in ie pri tem opozoril na lo, kako je Duce vedno veroval v bodočnost mladine. Potem ko se je zahvalil za predsedstvo zborovanja, ki mu je bilo zaupano, je tajnik stranke hotel podčrtati sodelovanje italijanskih mladih sil in sicer v miru in v vojni pri obnovitvenem delu v novi Evropi. Evropa-stremi za pravo pravičnostjo in jo na poti, da doseže svojo boljšo bodočnost. Takoj nato so določili delovne odbore, ki jim načeljujejo predstavniki združenih mladinskih organizacij. Za predsednika odhora za tisk. kino In radio jo bil določen generalni podpoveljnik GIL-a Orfeo Sellani. Skupina oddelkov jo dobila za predsednika generalnega podpoveljnika San-dra Bonamicija. Odbor za zgradbe in potovanja je dobil za predsednika nnčelnikn glavnega stana hitlerjcvske mladine dr. Mockela. Odbor za šport ima za predsednika Tschamerja und Oste-na, voditelja nemškega športa. Odbor za mladino in družino ima za načelnika falangista Joseja Anionia Elola. Predvojaško vzgojo vodi zastopnik madžarske mladinske organizacije, odbor za zdravstvo predsednik in zastopnik flamske mladinske organizacije, mladiaskj pravni odlior vodi lx>lgarski zastopnik <1 r. Klečov, odbor za zabavo dr. Jensen, zastopnik danske mladinske organizacije, odboru za moralno vzgojo predseduje zastopnik finske mladinske organizacije, odboru za strokovno vzgojo predseduje hrvatski voditelj mladine OrSnnič. Umetnostnemu in kulturnemu odboru [toveljuje van Geerkenkcn, ki zastopa dansko mladino, odboru za kmetijstvo predseduje vodja norveškega mladinskega zastopstva, šolskemu odlom predseduje vodja romunskega mladinskega zastopstva, odboru za tradicijo predseduje slovaški glavni zastopnik Maček, ženskemu posebnemu odboru pa predseduje trojica in sicer Španka Pilar Primo de Rivera, Pedclopa Testa in .Itilla Rtidiger. Predsedniki onpntnonia pod vodo. Sedem , občin je popolnoma obkoljenih, škode še ni I mogoče oceniti. Oblasti so organizirale dovoz Ji pomoči prebivalstvu. Proso je bilo nekdaj važen izvozni pridelek Ljubljana, septembra. Okoli Malega šmarna je v naših krajih časih bil čas za žetev prosa. Proso je sedaj v Ljubljanski pokrajini požeto in moremo reči, da je obrodilo prav dobro in je letina obilna, bodisi sorazmerno na posevek, bodisi celokupno, ker je bila posejena s prosom neprimerno večja površina zemlje, kakor prejšnja leta, ko smo že skoraj pozabili na to važno in dobro žito. Prosa v naših krajih ne mlatijo, temveč ga manejo. To se pravi, da se zvečer zberejo mladi ljudje na podu ali gumnu in teptajo prosene snope z nogami. Mladi ljudje so obrnjeni z obrazom proti stenam poda, na katere se naslanjajo z rokami, pod nogami pa sc jim valjajo snopi prosa. To delo opravlja mladina posestnikom brezplačno, le gospodar in gospodinja postrežeta pridne delavce s kruhom in kako pijačo, največ s tolkovcem in sadjevcem, ki ga je prav zdaj največ. Ponekod Postrežejo tudi z žganjem, zlasti starejše delavce, ri metju prosa so združene tudi razne navade in prešerne šale, seveda pa gleda vsak skrben gospodar, da ne pride pri tem do neljubil dogodkov, kar bi spravilo hišo v slabo luč. Ako je proso namenjeno za pičo perutnine — zlasti za jajčarice — potem ostane zrnje tako, kakor je. Ako pa je namenjeno za hrano ljudem, potem mora v mlin. Največ prosa gre v stope, toda modernejii mlini nimajo več stop, temveč poseben kamen-pšenar, ki drobi ka$o iz zrnja ter opravlja to delo boljše kakor stope. Tudi ječmen za ješprenj je šel včasih v stope, sedaj pa gre v modernih mlinih prav tako pod kamen-pšenar. Tudi ljubljanski mlin, namreč oni na Fužinah, ne pozna več stop, temvei le kamen-pšenar. Omeniti moramo še, da ta ljubljanski mlin leži sicer ob vodi, ne žene pa ga vodna sila direktno, temveč je na električni tok, ki ga dobi iz vodne centrale na levi strani Ljubljanice. Proso, oziroma kaša, to je bila še v naši mladosti glavna hrana kmečke mladine. Kaša zjutraj, opoldne in zvečer, to je bilo kar navadno na vsaki kmečki mizi in družina se je pri tem prav dobro počutila. Kaša je bila navadno zabeljena z mlekom, včasih tudi z mastjo ali z maslom. Zeljnata kaša s krhlji, najboljše s suhimi češpljami, to 60 bile imenitne jedi, na katere sedaj doraščajoči rod kmečke mladine, ki pozna le bolj koruzne žgance in krompir, skoraj ne misli več. Preden so naši dedje začeli saditi krompir tako na veliko, so sejali l>olj proso. Kranjska je ^ pridelala med deželami največ prosa ter ga jo izvažala. Kranjska kaša je bil znana tako na Dunaju, v Gradcu, izvažali pa smo proso in kašo celo v Trieste in v notranjo Italijo. Italijani sami ne sejejo toliko prosa, poznajo le bolj riž in si za spremembo radi privoščijo tudi kašo, ki so jo izvažali iz Kranjske, v glavnem iz krajev, ki spadajo sedaj v Ljubljansko pokrajino. Marsikateri Ljubljančan je pri tej kupčiji obogatel: v Italijo j« izvažal kašo, nazaj pa je uvažal riž, južno sadje in druge pridelke Italije. Da so naši dedje opustili kulturo prosa tako na debelo, je vzrok predvsem ta, da je krompir pač bolj zanesljiv. Glavni sovražnik prosa je namreč toča, poleg drugih neurij; tudi neka rja se rada loti prosa Kadar je leto tako, da ima več dni z nevihtami in točo, tedaj seveda ni pridelka prosa. Pred kakim poldrugim stoletjem je ob takem letu zavladala v deželi lakota, ker ni bilo glavne hrane — to je prosene kaše. Prav taka slaba leta so našega kmeta dovcdla do tega, da je pričel bolj Saditi krompir. Letos je posejanega nekaj več prosa, v glavnem pač zato, ker prosa kmetom ni treba prijavljati in ga morejo vsega obdržati za prehrano lastne družine, pa tudi zato, da imajo kmetje doma dovolj piče za obrtnine, ker zaradi novega načina mletja ne morejo toliko računati na otrobe, drugo zrnje pa bodo porabili pač za krušno moko. Seveda pa tudi letos ni bilo posejanega toliko prosa, kakor pred desetimi in več leti, ko je na primer bilo Ljubljansko polje kakor eno samo veliko pro6eno morje. Evropski problem delovne sile Po poročilu gospodarskega biltena agencije Štefani je bil te dni v Weimarju sestanek predstavnikov interesiranih uradov za razdelitev delovnih sil in nemškimi državnimi komisarji v za-sodenih ozemljih, nadalje so bili prisotni ziedo niki nemških delovnih oblastev v prijateljskih in nevtralnih državah. Predsedoval je delegat za delo, ki je pojasnil zadnjo naredim, s katero so bili določeni kontingenti delavstva za posamezna področja nemškega gospodarstva iz vzhodnih ozemelj. Poudaril je nadalje, da smatra za potrebno enotno ureditev delovnega časa v smislu, ki je sedaj v veljavi v Nemčiji. Nemški delavec in kmet sta postala vzornika Evrope. Naročajte in čitajte »SLOVENCA« Razdeljevanje in izpolnjevanje formularjev za prijavo kuriva Ljubljana, 15. septembra. soboto 12. t. m. je pričela mestna občina razdeljevati posebne obrazce za kurivo v smislu novih uredb za ureditev proizvodnje, trgovine in porabe rudninskega kuriva, drv in lesnega oglja, ki sta izšli v 70. številki »Službenega lista« dne 2. septembra. Te obrazce bodo dostavljalci izročili hišnemu lastniku, hišnemu upravitelju oziroma hišniku, ki jih mora takoj dostaviti vsem družinskim glavarjem, poslovodjem trgovinskih oziroma gostinskih obrutov, upravnikom zasebnih ali juvnih uradov, upraviteljem ustanov in sploh vsakomur, ki je v hiši neposreden najemnik takih prostorov, ki potrebujejo kurivo l>odisi za kuho ali za ogrevanje. Za podnajemnike bo napravil prijavo stanodajalec obenem z lastno prijavo. Vsak najemnik takih prostorov 1k> moral izpolniti dve tiskovini. Zlasti opozarjamo, da morajo oddati prijavo tudi oni, ki imajo že dosti kuriva. Pred i/polnitvijo prijave naj vsak točno prebere navodila. ki so na obrazcu. Prijavni obrazci naj se ne mažejo, naj se ne pripogibajo, ker bodo služili kot kartoteka. Posebej tudi opozarjamo, da je treba vse prijave izpolniti v metrskih stotih (q). t. j. 100 kg. Vsi najemniki prostorov naj te tiskovine takoj izpolnijo in naj jih vrnejo hišnemu gospodarju, upravitelju oziromu hišniku, kamor bodo prišli ponje dostavljalci žc po treli dneh od dneva..ko so jih dostavili. Če dostavljalci ne bodo dobili pri hišnem gospodarju ozir. upravitelju vseli formularjev, ne bodo čakali nanje, temveč bodo vzeli samo one, ki bodo pripravljeni. Pristojni urad zakasnelih prijav ne bo sprejemal. Vsa industrijska podjetja kakor tudi vsi obrtniški obrati in delavnice, ki rabijo kurivo za pogon svojih produkcijskih naprav, bodo pa prejeli tiskovine direktno pri uradu za razdelitev kuriva pri korporacijskemu svetu v Beethovuovi ulici od 15. t. m. dalje. Opozarjamo tudi, da bodo prijavljene podatke kontrolirali na licu mesta posebni organi. Za kaznovanje neresničnih prijav je pristojno vojaško sodišče, kazni so pa do 2 let zapora. V najkrajšem časti bodo mestni raznašalci dostavili vsem upravičencem obrazi.e za prijavo kuriva. Pravočasno ho objavljeno, kdaj so bilo prijave v celoti dostavljene, tako da jih bodo lahko oni, ki bi jih morda sploh ne dobili ali dobili premalo, reklamirali pri vratarju na magistratu, Mestni trg it. 27. Ponovno opozarjamo, da morajo hišni gospodarji oziroma hišniki upravičencem takoj izročiti vso prijave, ti pa jih morajo takoj izpolniti In vrniti hišnemu gospodarju oziroma hišniku. Ko bodo dostavljalci pobirali prijavne obrazce, ne !>odo čakali na one, ki jih hišnemu gospodarju oziroma hišniku no bodo pravočasno izročili. Jte sedaj sporočamo. da bo vsak hišni lastnik oziroma hišni upravitolj oh oddaji obrazcev dobil posebno potrdilo, s katerim bo raznašalec potrdil prejem prevzetega števila prijavnih obrazcev. Ponovno opozarjamo, da izpolni vsak lastnik oziroma najemnik prostorov ono prijavo v dvojniku. Oni, ki niso v direktnem najemnem razmerju s hišnim lastnikom (podnajemniki), ne izpolnijo posebne prijave. Če uporablja kdo prostore v dveh ali v vočih stavbah, poda za vsako stavbo posebno prijavo. Še enkrat opozarjamo, da morajo biti vse prijave točno izpolnjene. Resničnost podatkov bodo kontrolirali posebni organi, neresnične prijave pa ho obravnavalo in sodilo vojaško sodišče. Vsa industrijska podjetja, kakor tudi vsi obrtniški obrati in delavnice, ki rabijo kurivo za pogon svojih proizvodnih naprav, pa prejmejo tiskovine direktno pri uradu za razdelitev kuriva pri korporacijskem svelu v Beethovnovi ulic.L Sprememba višino odškodnino za izgubo priporočenih pošiljk Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za umestno, da ae spremenijo zneski odškodnine v primerih, ko ae izgube v notranjosti Kraljevine odposlane priporočene pošiljke in da se izenačijo z zneski, kakršni veljajo v starih pokrajinah, odreja: Člen. 1. Odškodnina, ki jo je plačati pošiljatelju za izgubljeno pošiljko, se določa takole: a) zaprla pisma 25 lir; b) za odprte pošiljke, razen za navedene pod točko c), 15 lir; c) za periodični tisk, ki ae pošilja 6 pavšalno poštnino, za propagandni neneriodični tisk, če obsega vsaka pošiljatev vsaj 10 000 izvodov, za zavoje s knjigami, ki jih pošiljajo založniki ali knjigarnarji in za brezplačne medicinske vzorce I 7.50 lire; d) za tiskovine namenjene slepcem 5 Idr. Člen 2. Odškodnina po prednjem členu se izplačuje odinole, če se je pošiljka reklamirala v roku šestih mesecev od dneva poštnega prevzema. Nikakršna odškodnina ne gre v primerih izgube zaradi višje sile. Člen 3. Ta naredba 6topi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino Razpust občinskega odbora v Starem trgu pri Ložu Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je uvidel potrebo razpustitve redne občinske uprave v Starem trgu pri Ložu ter imenovanje izrednega komisarja. Zato v smislu čl. 3 R. D. L. z dne 3. maja 1941-XIX. No 291 odloča: ČL 1. Redna uprava občine Stari trg pri Ložu je razpuščena. Čl. 2. Imenovan je izredni komisar občine Ludvik Kržič. Okrožni komisar v Logatcu naj izpolni ta ukaz. Ljubljana, 25. avgusta 1942. Visoki komisar: Emilio Grazioli. Razpust občinskega odbora v Fari Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je uvidel potrebo razpustitve redne občinske uprave v Fari pri Kostelu ter imenovanje izrednega komisarja. Zato v smislu čl. 3 R. D. L. z dne 3. maja 1941 -XIX No. 291 odloča: * Čl. 1. Redna uprava občine Fara pri Kostelu je razpuščena. Čl, 2. Imenovan je izredni komisar občine Bu-kovac Matej. Okrožni urad v Kočevju naj izpolni ta ukaz. Ljubljana, 25. avgusta 1942. Visoki komisar: Emilio Grazioli. Gospodarstvo Steyr v Zagreba. Svoječasno je imela tvrdka Steyr-Daimler-Puch svoje glavno zastopstvo za bivšo Jugoslavijo v Ljubljani pod firmo Steyr-Daimler-Puch jugoslovanska trgovska družba z om. zavezo, ki je imela svojo podružnico tudi v Zagrebu. Sedaj je bil sedež centrale prenesen pod firmo Steyr-Daimler-Puch trgovinska družba z ora. zavezo v Zagreb. Vojna doklada na davke ▼ Srbiji. V Srbiji je uvedena vojna doklada na neposredne davke, ki znaša 25—45% zemljiškega davka, 5—25% pa pri zgradarini. Praštediona v Belgradu. Glavnica glavne podružnice Prve hrvatske štedionice iz Zagreba v Belgradu, ki je znašala doslej 5 milij. din, je bila zvišana na 25,324.327 din, kar odgovarja vrednosti bančnega poslopja. Spanskoargentinska trgovinska pogodba je podpisana ta mesec. Nova pogodba predvideva izmenjavo 1 milij. ton argentinske pšenice (lanska pogodba je predvidevala samo količino 400.000) in 3.500 ton tobaka za 30.000 ton španskega železa in jekla in ostalih izdelkov. Nadalje bo Španija zgradila za Argentino 2 trgovski ladji po 9.000 ton in 1 rušilca. Argentinski proizvodi bodo dobavljeni v 18 mesecih, dočim bodo španski dobavljeni v 30 mesecih. Skupno znaša vrednost trgovine po novi pogodbi 150 milij. pezov. Umrla nam Jo na5a nad vse ljubljena mati, stara mati, sestra, gospa Dohnikar Marija rof. Bergant Pogreb drage pokojnlce bo v četrtek, dne 17. septembra 1042, ob ln dopoldne žalosti, Celovška cesta 277, na pokopališče v Dravlje. Ljubljana, Kamnik. MOrzzuschlag, 14. septembra 1342. Žalujoči: sinovi, hčere ln ostalo sorodstvo z hISe Jožef Lobel Povest o insulinu »Dobro, gospodična lise,« je smeje odgovoril Naunyn, predaval vam bom, ker pač tako ljubeznivemu povabilu ni mogoče kljubovati. Toda po predavanju bost« morali polagati strog izpit, in vrgel vas bom neusmiljeno, če boste pozabili le eno samo besedo. Torej pozorl Karkoli delate, rabite za to sladkorja, prav kakor parni stroj potrebuje premoga. Kakor polaga kurjač premog v peč ter z njim proizvaja paro, tako kurite vi v vašem lepem telesu s sladkorjem ter proizvajate ogljikovo kislino, mlečno kislino in vodo. Strojevodja uporablja parno energijo, da požene v pogon vlak, vi pa uporabljate energijo, ki vam jo daje sladkor.« »Toda jaz nikoli ne delam... Ali pa delam zelo malo!« »Motite se, draga gospodična! Ko govorite z mano, delate. Delate tudi, po pazite na moje besede, ko jeste, ko hodite ali mislite. Z delom ne prestanete tudi ne takrat, kadar spite, kajti vaša pljuča še vedno dihajo, vaše srce vam še bije, po vaših žilah še kroži kri.« Gospodična se je zasmejala in zaklicala: »Kdo bi si mislil, da sem jaz tako pridna! Toda nadaljujte! Do sedaj sem vse razumela. Ker tako veliko delam, moram porabiti veliko sladkorja: ali ni tako?« »Je tako. Toda čeprav ste vi zelo sladko-snedna in pojeste precejšnje množine sladkorja, ga vendar nimate vedno na razpolago, kajti, če pride v kri in ne v skladišče vašega telesa, je za vas zgubljen. Ves vaš trud, da bi nadomestili izgubo, je zaman. Lahko jeste in pijete sladkorja kolikor hočete, te izgube ne boste mogli nadomestiti. Celo to: velik glad in žeja so zanesljivo znamenja nastopajoče sladkorne bolezni, in sladkorja bo vedno manjkalo tam, kjer bi ga ravno potrebovali. Nahajal se bo pa povsod tam, kjer ga telo ne more izrabiti, ter povzročal nadležne bolečin« v želodcu in v glavi ter vnetje živcev.« »Vse sem razumela,« je zmagoslavno zavpila gospodična lise. »Samo ena stvar mi ni jasna: zakaj pade človek v nezavest, čc se nahaja sladkor tam, kjer ga ni treba?« »To je prav preprosto!« pravi doktor, ki je že nehote privzel profesionalni način govorjenja. »Poglejte, gospodična lise! Če v kuhinji kake hiše vlada nered, je verjetno, da se živila pokvarijo, se skisajo. Če v kuhinji človeškega telesa vlada nered, je verjetne, da se skisa prebavljena hrana, ali, če govorimo s kemičnimi izrazi, nastajajo kisline. Naravno je, da so te kisline škodljive, kajti ni razlike, če pride v telo kaka škodljiva tekočina od zunaj ali pa šele v njem nastane. Učinek jc vedno isti: kisline v krvi delujejo kakor strup, in če je njih količina znatna, postane človek otopel, zastrupljeni možgani ne morejo delovati, izgubi zavest, skratka, nastopi tisto stanje, ki ga mi zdravniki imenujemo ,coma diabeticum'.« Tu je profesorju prekinil predavanje prihod njegovega asistenta. Nihče ga ni povprašal, celo zgovorna gospodična lise je molčala. Razumela jc pogled, ki ga je Minkovski naslovil na svojega Šela. Solze so se zalesketale v očeh deklice. V mislih je videla bledi in izmučeni obraz dekleta v rožnati svileni obleki ter jo poslušala, kako kliče: »Rešite ga, gospod profesor, za božjo voljo, rešite mojega očeta!« lise se je obrnila do asistenta ter ga tiho vprašala: »Ali je zelo trpel?« Glas dr. Minkovskega je zvenel bolj blago kakor po navadi in njegove ironične ustnice so se zdele milejše, čeprav je odgovoril v obliki citata: »Dobri Bog rešuje sladkorne bolnike strašne smrti s pomočjo coma diabeticum.« lise je pripovedovala: »Pravkar je imel gospod profesor zame učeno predavanje, in sicer čisto zame. Razložil mi je, kaj je to sladkorna bolezen, toda ni mi razložil, kako nastane.« Mladi zdravnik je zmigal z rameni. »Gospodična, teorije o izvoru sladkorne bolezni so toliko številne, kolikor različne. Če na primer zadenemo možgane v neki točki s tako imenovanim .sladkornim udarom', se razvije sladkorna bolezen ... toda čemu naštevati vse možnosti? V medicini je vedno tako: kadar imamo proti kaki bolezni mnogo sredstev, je to znamenje, da nimamo proti njej pravega pripomočka. In če poznamo tisoč vzrokov o izvoru kake bolezni, je to žal znamenje, da ni niti eden med njimi resničen.« »Kakoo? Kaj res ne veste, kaj povzroči tako razširjeno bolezen?« Zdaj je imela gospodična lise znanstvene suho-parnosti dovolj. »Sramujte se! Veljati hočete za velike in učene zdravnike, pa še ne veste, danes, ob koncu devetnajstega stoletja, kako nastane sladkorna bolezen? Zdravniki so pač taki: delajo parado s svojimi latinskimi in grškimi frazairi, niso pa zmožni ozdraviti navaden nahod. Vsak trenutek vam lahko postrežejo z učenimi teorijami, toda kadar občutijo sami bolečine v trebuhu, ni njihovemu stokanju in njihovi hipohondriji ne konca ne kraja.« (Dalje.) Vatikan in dunafski kongres i. Sveto slolico je na dunajskem kongresu zastopal kardinal Consalvi in njemu je papež Pij VII. dal naslednja navodila:* »Naš državni tajnik kardinal Consalvi bo takoj odpotoval v Pariz, da v našem imenu čestita kralju Ludviku XVIII. ob njegovi zasedbi francoskega prestola in da je bila zopet vpostavljena vladarska družina Burhonov. Njegovemu Veličanstvu bo izrazil čuvstva, ki smo mu jih mi že razložili. Pooblaščen je, da lahko govori o verskih zadeval, da bi odnehalo zlo, ki tlači Francijo. Doseže naj, da se ukinejo tisti zakoni, zaradi katerih smo se tako dolgo in tako pogosto prepirali s prejšnjo vlado, prav tako pa naj skuša zboljšati usodo Cerkve in duhovnikov. Sicer smo mi že omenili Njegovemu Veličanstvu naše nazore o novi ustavi za te zadeve, ki nam povzročajo žalost. Zato pooblaščamo kardinala Consalvija, ki jih dobro pozna, da naj o njih govori z Njegovim Veličanstvom in nai se nasloni na pobožnost in vero Njegovega Veličanstva, da !>odo te zadeve zboljšane v smislu zakonov Boga in Cerkve. Zelo verjetno je, da nova vlada ne bo hotela delati s konkor-datom iz leta 1801, ki ga je podpisala prejšnja vlada, prav tako ne ho marala upoštevati mej škofij, kakor je to izvedel kardinal — legat Caprara. Pač pa bo hotela obnoviti stari red ali pa uvesti nov red, ni izključeno, da bo hotela obnoviti konkordat Franca L, ali pa skleniti drug konkordat; zato naj kardinal o tem govori in so o tem tudi pogaja, vendar tako, kakor da govori v lastnem .imenu, ne pa, kakor da bi bil pooblaščen v našem imenu za take zadeve, ker mora dokazati, da je njegova naloga samo čestitati kralju in mu priporočili verske zadeve in koristi svete stolicc. To * Iz knjige: Paolo Brezzi, La Diplomazia Pontilica 1SPI — Milano. bo zanj prednost, ker bo lahko rekel, da nima dejanskih možnosti j za omenjene zadeve, pač pa bo nam sporočil izražene želje. Zagotavljal pa bo lahko, da se bomo zelo potrudili zadovoljiti Njegovo Veličanstvo v vsem tistem, kar nam dovoljujejo naše svete dolžnosti. V Franciji pa so še sedaj poleg starih drugi škofi, ki nočejo odstopiti (v času revolucije in pod Napoleonom so bili v Franciji nastavljeni nekateri škofi mimo volje in nazorov svete stolice. — Op. prev.) in se še smatrajo za škofe svojih škofij in nekateri so šli celo tako daleč, da so svojo oblast podelili škofom, ki smo jih mi določili. Bati se je, da je takih slučajev zelo mnogo (ni izključeno, da bodo ti oblastniki prišli v parlamente) in se drže tako-zvanih galikanskih načel ter nam odrekajo oblast, da bi delovali tako, kakor smo v takih zadevah poprej postopali in trde, da jih listo nič ne briga, kar smo mi storili in se še imajo za resnične škofe omenjenih škofij. Zalo hočemo, da naj kardinal v tem oziru odkrito razloži, da naj se vse prizna in zakonito podpira naše delo, ki nam je naloženo, kakor smo tudi mi pripravljeni podpirati kraljevo delo in to da se vpostavijo stari škofje pri svojih starih cerkvah, ali pa da se sedanji škofje premestijo na sedeže izpraznjenih škofij, ali pa se na te škofije imenujejo omenjeni stari škofje, ali pa se določi nova razmejitev škofij, vendar pa se tnora vse to storiti z oblastjo svete stolice. Prav tako se bomo odločno postavili proti vsemu tistemu, kar bi v tem ali v čem drugem moglo žaliti sveto slolico. Za vsiljivce bodo proglašeni vsi tisti stari škofje* ki se bodo na lastno roko, brez našega navodila podali v svoje stare škofije, ki zaradi nove razmejitve več ne obstojajo. Po teh navodilih bo govoril, pri tem pa vedno poudarjal, da nam bo o vsem poročal in da 1)0 od nas čakal na primeren odgovor, ker se sam o teh stvareh ne more izreči. k Pooblaščen je, da naj izrečtio zahteva vrnitev Avignona in tamošnje grofije, pri tem pa se naj opira na našo listino o tej stvari. Če pa bo opazil, da kralj 6am no misli na to, da bi io povrnil, tedaj naj za nekaj časa odloži izraženo zahtevo, da njegovo | poslanstvo v tem slučaju no bi izgledalo preveč sebična Pooblaščen je, da ne samo kralju, ampak tudi drugim zavezniškim suverenom predloži od nas napisane listine in pisma, da bi dosegel, da se nam povrnejo tri legacije, ali pa, da govorimo lK»lj točno, da se nam vrnejo vse tiste dežele svete stolice, ki smo jih imeli pred francoski revolucijo. Če se bo kongres zbral v Parizu, tedaj bo pri njih storil vse korake, ki jih za tak namen smatra za potrebne. Če pa bo kongres v Londonu ali na Dunaju ali pa kje drugje, tedaj je pooblaščen, da sklepa po osebnih vidikih in sicer po okoliščinah in naredbah, ki se mu bodo zdele najbolj koristne za koristi svete stolice. Zato je pooblaščen, da gre v London, tudi če bi bil kongres v Parizu, da bi stopil v neposreden stik s princem regentom In njegovo poslanstvo bi ne bilo koristno samo duhovnim, ampak tudi časnim koristim svete rimske Cerkve. Če bi pa moral potovati v London, tedaj je pooblaščen, da potuje ineognito in brez znakov svojega dostojanstva in brez javnih nastopov, ker tO preprečujejo zakoni in navade angleškega kraljestva. Če bi pa kralj izrazil kardinalu željo, da bi hotel, da ga mi kronamo, tedaj ga pooblaščamo, da naj reče, da misli, da vkljub naši starosti in dolgemu potovanju ne bi odklonili dati Njegovemu Veličanstvu in francoskemu narodu dokaza o našem zanimanju In o naši ljubezni, ker upamo, da bi iz tega vzrasla še večja korist za vero in Cerkev, zaključi pa naj svoje nazore z mislijo, da nam bo pisal, da bi tako zvedel za naše namene. Pooblaščamo ga, da potuje z veličjem, ki pripada kralju in za stroške potovanja, bivanja in vrnitve in za vse tisto, kar mu nalaga njegova astna naloga, prav tako pa tudi koristi svete stolice, naj kardinal v raznih krajih, koder bo pbtoval, pri bančnikih ali pa drugih na račun naše blagajne jemlje vsote, ki jih bo potreboval. Predobro poznamo njegov značaj in mu zato brez pridržkov dajemo vsa fiooblastila v tem oziru. Sestavljeno v Folignu, v palači našega bivanja, dne 2. maja 1814, v XV. letu našega pontifikata. — Pij, P. P. VIL« (Dalje.) Beg, poplah in obup med partizanskimi kolovodji »Vodstvo partizanov je popolnoma obupalo. Med njimi vlada strašen strah. Gre jim samo še za rešitev življenja.« Medtem pa razbite komunistične tolpe v zadnjem obupu ropajo, mučijo in more nedolžne ljudi. Vedno bolj jasno se kažejo obrisi usode, ki 1 ji gre nasproti akcija komunistično partizanskih tolp na Dolenjskem in Notranjskem. Razkroj in razsulo, ki se je začelo med partizanskimi oddelki, gre nevzdržno in pospešeno naprej. Skupine. ki jih je komunistična propaganda spravila' na teren, so povsod razbite in tavajo brez pravega vodstva iz kraja v kraj, preganjane, zasledovane brez prestanka. Glavui kolovodje in krivci vsega gorja, kakor Kidrič, Baebler, Korbek in drugi izvržki so pustili svoje sodruge na cedilu ter zbežali na kraj, ki se zdi varnejši. Komandanti, komandirji in politični komisarji beže od svojih oddelkov ter se skušajo potuhniti med civilnim prebivalstvom, računajoč, da jih ljudje ne poznajo. Drugi, ki so ostali še pri svojih razbitih skupinah, begajo iz kraja v kraj ter v zadnjem obupu ropajo iu more nedolžne in brezbrambne ljudi. Zato je število žrtev v zadnjih dneh zopet strahotno naraslo. Toda to so zadnji obupni utripi poraženega komunizma, ki bodo kmetje v samoobrambi l njim kmalu dokončno obračunali. »Vsi so obupani in si želijo uničenja« Iz izpovtdi ujetih partizanov Lužarja Ludo-vika in Turalija Franja, ki sta bila v zadnjem času ujeta v Dobrepolju, je razvidno, da vladajo med partizani take razmere, da jih z besedo ni mogoče več (»pisati. Lužarja Ludovika je vaška zaščita ujela, ko je prenašal partizansko pošto. Doma je bil iz Mirne peči. Prostodušno je izpovedal, da je partizansko življenje neznosno, da so partizani brez vsake hrane, nikjer varni, vsi do kraja obupani. Sami želijo, da bi bili njihovi oddelki kmalu uničeni, zlasti pa njihovi koman-dantje. Tudi drugi ujetnik Turalija Franjo iz Travnika v Bosni je izpovedal podobno. Pripovedoval je o popolnem razkroju partizanskih oddelkov, ki ga je doživel pri Žužemberku. Tudi 011 je izpovedal, da bi se parlizaui radi vdali, ker so že vsi obupani. c„. ^ " Razpust partizanskih odredov Važen dokument o sedanjem stanju partizanske akcije je naredba partizanskega kolovodje Martinova, ki .jo je posla! podpoveljniku komandantu Vasji (osmošolec Kogej iz Device Marije v Polju) ter političnemu komisarju Milanu. Vse~ dna" naredbe je sledeča: Naredba zaradi vedno silnejših udarcev, ki jih dobivajo partizani, nalaga razpust partizanskih grup. odredov in bataljonov, obenem pa naroča, naj se organizirajo majhne skupine, ki bodo lažje ostale skrite pred vaškimi zaščitami. Poleg drugih navodil navaja ta naredba tudi, da je treba taktiko ubijanja od zdaj naprej spremeniti. Človeka, ki ga je treba ubiti, je treha ljudem prikazati tako, da bodo sami odobravali njegovo smrt. Naredba dalje nalaga zbiranje razpršenih oddelkov. Poleg tega poudarja, da morajo komandanti in komisarji skrbeti, da se v vsaki edinici dobro razprede mreža komunistične stranke. Končno pa se pritožuje nad komandirji in političnimi komisarji, ki beie od svojih oddelkov, ker so obupali nad uspešnostjo partizanske akcije. Naredba je datirana s prvim septembrom in torej prikazuje stanje v začetku tega meseca. Partizanka, ki je zbirala razpršene oddelke V dobrepoljsko okolico je bila poslana posebna odposlanka, da zbira tam razpršene partizane. Toda vaška zaščita jo je prestregla. Ker se na klic »stoj« ni hoteli^ ustaviti, je dobila strel v grlo in kmalu nato umrla. Bila je to Urška Marolt, doma iz Ljubljane. Poslana je bila od Štefana, da reorganizira razkropljene partizane. L njo vred sta bila zajeta tudi dva partizana. Pri takem žalostnem poslanstvu je ta zapeljanka našla svojo prezgodnjo smrt. Še prejšnji dan, ko je bila nekoliko malodušna, jo je njen tovariš Jager Emil, absolviran filozof, doma iz Ljubljane, nav-fluševal za delo pri partizanih. »Če ne bomo vzdržali, se bomo pa postrelili« K vsemu temu se še pridružuje strašno pomanjkanje, ki vedno huje pritiska na partizane, čimbolj so odrezani od vasi, ki jih brani kmečka straža. Zdaj je že čisto gotovo, da bo partizane če žo ne drugi činilci, pa gotovo glad prisilil k predaji ali pa jih pognal v popolno uničenje. Nazoren primer, kakšne razmere vladajo pri njih, je ta: ko so bili paritzanski oddelki ra/.biti pri Ribnici, so v divjem begu in neredu tavali v smeri proti Polici. Mučil jih je strašen glad. Neka skupina se je v obupnem gladu vrgla na kravo nekega kmeta, jo s kamenji pobila ter požrla surovo meso in si tako utešila glad. Kakor jo izjavil eden izmed ujetih partizanov, pravijo komaudantje svojim partizanom: »Ce ne bo mogoče vzdržati, se bomo pa med seboj postrelili.« Porazna priznanja Nad vse osvetljujejo razsulo partizanske akcije priznanja partizana Frana Zemljaka, doma iz Pišec pri Brežicah. Izpovedal je, da so sedaj vse zveze med posameznimi partizanskimi oddelki takorekoč pretrgane. Rekel je, da je to povzročila »bela garda«. Sovraštvo partizanov do »bole garde« je neizmerno. Mnenja so, da je trftia »belo gardo« vse do zadnjega (»obiti. Cilji, za katere se bore, so navadnim partizanom popolnoma neznani. Oni se bore le v kolikor so primorani. Partizanom ni nikdar šlo za osvoboditev Slovenije. Njih edini namen jc bil, spraviti Slovenijo v nered in nato izvesti revolucijo. Ni jim šlo za Slovenijo, ampak za sovjetsko (»krajino, ki bi bila priključena sovjetski Rusiji. Vodstvo partizanov je sedaj popolnoma obupalo. Med njimi vlada strašen strah. Gre jim samo še za rešitev življenja. Med partizani ni nikakega tovarištva. Vsi komandanti so stali visoko nad tovariši. Za one je bilo hrane vedno dovolj, za navadne pro-stake pa nikdar ničesar. Dokler so imeli še nakradeno zalogo, so še živeli. Zadnje dni pa so jedli samo koruzne štorže. Morala med partizani se sploh z besedami ne da popisati. Vero sovra-žjio in vse, kar je z njo v zvezi. Po partizanskih oddelkih je veliko propalih deklet, ki so domala vse ničvredne pocestnice. Do njih so imeli pravico le višji. Ze. če je kdo ne|>oklican le govoril z njimi, je bil smrtno kaznovan. To so priznanja ujetega partizana Zemljaka. Kocbek in njegovo »ljubezensko krščanstvo« Na »terenu« med partizani se nahaja tudi profesor Edi Kocbek. Tam ga je videl neki študent, ki so ga partizani zajeli kot ujetnika in ga skupaj z drugimi tovariši vlačili s seboj. Nekoč je prišel pogledat te sestradane študente tudi »tovariš Pavle«. To ime ima namreč Kocbek. Baje ima pri partizanih odlično funkcijo »prosvetnega ministra«. Pumparce je imel spuščene do členkov, preko rame mu je visel jermen in na jermenu revolver, študentje, ki so prej tolikokrat slišali, kako ta prerok piše o »ljubezenskem krščanstvu« in o spoštovanju Človeške osebnosti, so pač pričakovali, da l>o sedaj svoje nazore uresničil v dejanju, da jim ho od svoje pečenke in od belega kruha, ki ga je sam jedel, vrgel vsaj kak kovček, da jim bo vrnil osebno svobodo, katere 60 bili nekdaj polni njegovi članki, ter se potegnil za njih človečanske in osebnostne pravice, ki se je nekdaj zanje toliko boril. To bi lahko storil, saj je bil v »vladi« celo prosvetni minister! Toda vsega tega ni bilo: ni bilo ne kruha, ne jedi, ne svobode, ne spoštovanja, pač pa smrt, mučenje, lakota, zaničevanje ... To je tisti človek, ki je v imenu zlaganega krščanstva ponujal svojo učenost o človeških pravicah. In Kocbek je soodgovoren za tisoče in tisoče žrtev socialnopolitične komunistične tiranije! Kakšna kruta ironija! Strahotni zločini na Notranjskem V kakšno gorje je pahnila narod partizanska akcija, je med drugim tudi zelo razvidno iz raznih grozodejstev, ki so jih počenjali takozvani krimski partizani na rakitniški planoti. Te dni odkrivajo in identificirajo trupla iz Krimske jame, ki leži nekako sredi med Borovnico in Begunjami. Ta jama, precej široka, je 7 do 10 metrov visoko pokrita s trupli ubitih partizanskih žrtev. Samo v tej jami je okrog 150 trupel V enem izmed njih so domačini spoznali truplo ubitega Karla Žužka, župnika pri Sv. Vidu nad Cerknico. Toda to še ni vse. Takih jam je v okolici še kakih pet do sedem in vse imajo enako vsebino. Pa se še najde kdo. ki pravi, da se partizani borijo iz idealizma! Tudi pri Preserju so partizani metali svoje žrtve v globoko jamo, ki se nahaja med Presrjem in Rakitno. Dosedaj so iz nje potegnili 4 ljudi. Vsa njih imena so že ugotovljena. Trgovec Golob iz Ljubljane — krompirjev tat Kako daleč je že padlo parlizanstvo in do česa vso pripravi človeka, nam kaže primer trgovca Goloba iz \Yolfove ulice v Ljubljani, znanega komunističnega kolovodje. Ta se v Danah pri Rib-nici potika s svojo razbito komunistično skupino ves sestradan ter krade ljudem krompir po polju, da se na ta način vsaj lahko za silo preživlja. Ljudje namreč nikjer nočejo partizanom ničesar dati. jim nočejo nikjer odpreti vrat. ker jih imajo povsod za prave razbojnike in morilce. Kjer morejo, tam partizani kradejo krompir, lomijo koruzne stroke in olresajo sadje. Zver v človeški podobi Polževo, ki ga vsak Slovenec pozna kot priljubljeno izletno točko, je postalo eno izmed najstrašnejših krajev, eden izmed največjih skupnih grotiov nedolžnih slovenskih ljudi. Tam je teroriziral ljudi partizanski komandant I>aki (Stanko Semič, pek iz Blok in španski prostovoljec). Za krvnika je bil določen Vencajzov Vinko iz Oselca pri Muljavi. Fant je star komaj dvajset let in potrebuje še očetove šibe, pa se je sam hvalil, da je pomoril že okoli 50 ljudi. Kot krvniški znak je nosil rdeč ovratnik in trak preko ramen. Sploh so mladi partizani kar hlepeli po krvi in se prepirali med seboj, ko so pripeljali kakšno žrtev, ker bi jo vsak rad mučil. Okoli Polževa, za Novo vasjo in v bližini Kriške vasi se nahaja veliko grobov po-morjenih ljudi. Svoje žrtve so pripeljati partizani sem od vseh vetrov in jih po večini vse med mučenjem z noži poklali. Le redkokdaj so jih streljali. Da je komunistična podivjanost odvzela svo jim pristašem vsako sled človečnosti, kaže primer partizana Stariča, ki je dal ubiti svojo lastno ženo. Starič je doma iz Mlačcvega. Sistematično pobijanje Ubijanje in tudi mučenje se izvaja po enotnih predpisih, ki jih je izdajalo vodstvo partizanske akcije in o katerih se hranijo tudi dokumenti. Tudi ni res, da partizani pobijajo samo tiste, ki se jim z orožjem ali s propagando zoper-stavljajo. Večina žrtev., več tisoč, ni padla ne zaradi oboroženega zoperstavljanja ne zaradi proti-partizanske propagande, temveč večina zalo, ker so veljali za poštenjake. Tu bi lahko navedli dolg spisek imen iz vseh krajev Ljubljanske pokrajine, "od umora 70-letnega Teropčiča Jurija in njegove žene iz Št. Petra pri Novem mestu pa do groznega pokolja Mravljetove družine v Brezovici pri Ljubljani. Skratka: parlizanstvo si je vzelo za svoj cilj. izbrisati poštenost s slovenske zemlje. Tisti, ki jih boli, da gre komunistična akcija v razkroj, se razburjajo nad časopisjem, ki objavlja imena zločincev. Toda, če so časopisi objavljali imena navadnih zločincev, kakor rerimo Hacela, ki je s svojim udejstvovanjem prizadel neprimerno manj škode, kakor pa partizanski morilci, bodo vendar smeli objavljati in žigosati imena, kakor so Majcen. Potokar, Kocbek, Vencajz, Mihelčič ter še imena drugih zločincev, hujših od ilaceta. Mučenci za vero Na Polževem je umrl mučeniške smrti Zupančič iz Stranske vasi. Partizani so ga odpeljali kakor toliko drugih ter ga pri zasliševanju vprašali, če je za partizane. On jim je odgovoril, da ni. Vprašali so ga, zakaj da ne. Rekel jim je, da zato ne, ker ima otroke in jih mora učiti Boga spoštovati. Ker se ni dal pregovoriti, da bi bil za partizane, so ga predali mučiteljem. Ti so mu stopili na roke in noge ter ga začeli nato z nožem klati. Ko pa se 11111 je zvila roka in je hotel odstraniti naperjeni nož, so ga do kraja zabodli. Umrl je torej čisto jasno za vero v Boga, ki mu je nobeno mučenje ni moglo omajati. Tudi umor Kozinove družine v Zapotoku pri Sodražici ima značaj mučeništva. O njem smo v našem listu že poročali. Prav tako ima značaj pravega mučeništva smrt učiteljice Darinke Čebulj. Ker so nekateri dvomili nad resničnostjo njenih odgovorov, dodajamo, da so ti odgovori vzeti iz zapisnika partizanskega sodnika, ki ni imel nikakor namena, da bi jih olepšal. Jasen dokaz mučeništva za vero nudi primer Cilke Suštaršičeve iz Smihela. Cilka šuštaršič jo bila članica Šmihelske Katoliške akcije. Partizani so ji prepovedali iti za prvi petek v juliju k svetemu obhajilu. Cilka jih ni ubogala, temveč jo kljub partizanski prepovedi šla k pobožnosti prvih petkov. Ko se je vračala, so jo v liosli zajeli partizani ter jo takoj obsodili na smrt. Kakor pravijo ljudje, je smrtno sodbo izvršila partizanka Jenko Vida. Kako daleč pade ženska duša, čo sledi komunističnemu zločinstvut Po krivcih že pada roka pravice Povzročitelje tolikega zla neprestano zasleduje roka pravice. Mnogi izmed njih so že ujeti ali pa ubiti. Tako je ubit eden izmed glavnih voditeljev in organizatorjev partizanstva v okolici Višnje gore krojač Ignacij Fabjnn, s partizanskim imenom Klija. Ubiti so v okolici Zaplane morilci župnika Geohelija: Skrabar ii Zaplane, komandant prvo čete prvega tamošujega bataljona, komandant druge čete drugega bataljona, Bonfar, komandant udarnega bataljona v zaplanskem predelu MivSek. Tako se je roka pravice že maščevala nad morilci župnika Geohelija. Padel jo tudi šef partizanskega zdravstvenega skrbstva dr. Lunafek, prav tako zdravnica dr. Rav-niharjera, dr. Franc Novak itd. Drugi kolovodje se še skrivajo po gozdovih s svojimi zločinci, toda tudi nanje l>o kmalu padla teža pravice. Tako je v okolici Višnje gore najbolj znan partizanski kolovodja Ahlin Ciril z Vrha. Polog niega so glavni pri partizanskem raz-bojništvu: učitelj Tiirnherr, pek Defar Branko, čevljarjev sin Vovko Jožef, zidarski delavec Vozel Anton, desna roka Turnherra in partizanski komandant, ter večni brezposelnik Zavodnik Nace. Najzloglasnejšl izmed vseh pa je v višnjegorski okolici Lado Potokar, ki ima na vesti nešteto zločinov. On je morda eden izmed najhujših zločincev sploh, kar jih je med partizani. Že omenjeni Vasja je bil komandant sedaj že razbitega II. bataljona pri Dobropoljah. Njegovo pravo ime pa jo Kogej, doma iz Device Marije v Polju, osmošolec. V Brezovici pri Ljubljani je največ kriv partizanstva študent Mihelčič Miloš. On je kriv umora družino Mravljetov, ter sodelovanja pri ugrab-Ijenju Novakovih in Severjevlh. Pri Starem trgu se je potikal okrog in straho-val ljudi s svojo tolpo Slavko Kovač. Slavko Kovač je dal umoriti tudi kaplana KramariČa, poleg tolikih drugih. V Dobropoljah je partizane organiziral Kavčič Stane iz Predstrug. Tu sta pomagali pri organizaciji tudi dve dekleti iz Ljubljane, in sicer Doherlrt Iva in njena sestra, Suvoborska '20, Bežigrad. — Sklepe sestankov v Dohrepoliah pa so poročali dr. Pndknritiiikii v Grosuplje. Komandant ene izmed tolp v Dobrepoliu jp bil Milan Venišnik iz Mozirja, komandant drugega pa Dular. Čeprav so nekateri izmed kolovodij še nn svobodi in skušajo z zadnjimi obupnimi potezami povzročiti med ljudstvom čim več klania in razdejanja, bodo vendar prej ali slej padli v oblast pravice, kakor tudi vsi tisti, ki so izvrševali ali pomagali izvrševati zločine. Nov nadomestek za čokolado. V Revalu jo začela izdelovati neka tvornica nov nadomestek za čokolado. Nov proizvod je sestavljen iz rženo moke, graha, žita in praženega fižola, katerim so dodajo rastlinska olja, sladkor in esence, ki imajo isti okus kot čokolada, pa tudi iste hranilne snovi. Novi proizvod so že dale v promet v tabletah iste barve kot čokolada. Saharska železnica. Iz Pariza poročajo, da so dela na zgradbi prekosaharske železnice napredovala. V decembru lanskega leta je začelo obratovati prvih 200 km skupno 3400 km dolge proge. Proga je že dosegla pravo puščavo, na njej dela 880 evropskih inženirjev in tehnikov ter tisoči domačinov. Naravne težave, ki jih je premagati, so hude zaradi velikih pežčenih viharjev. Pogonsko sredstvo bo na progi olje iz zemeljskih orehov, alkohola in raznih rastlin. Novo posojilo na Švedskem. Uprava švedskih i državnih dolgov je naznanila izdajo novega državnega posojila s premijami v znesku 150 milij. švedskih kron. Skupno je s koncem julija letos znašal švedski državni dolg 7.17 milijarde kron. Kanadske finance so vedno bolj nod vplivom vojne. Leta 1941 —1942 je znašal deficit 1.1 milijarde dolarjev, za leto 1942-42 pa so preračunani vsi izdatki na 3.9 milijarde dolarjev. Državni dohodki znašajo že polovico vsega narodnega dohodka. KULTURNI OBZORNIK Baronica 0rczy: -»Ljubezen, ki rešuje« Angleška pisateljica baronica Orczy je v slovstveni prevodni književnosti že znana, saj je nj^na povest Dušica, ki jo je izdala Cirilova tiskarna, šla po vseh ljudskih knjižnicah iz rok v roke ter je bila kmalu razprodana. Prav tako je imela mnogo bralcev njena zgodovinska povest, ki je izhajala svoj čas v Mladiki. Tako se že iz teh primerov vidi, da je pisanje Orczyjeve v ljudskih vrstah iskano berilo, zato bo tudi ta Anžičev prevod njenega zgodovinskega romana »Ljubezen, ki rešuje«, ki je izšel v dveh zvezkih »Slovenčeve knjižnice (št. 23, 24) gotovo dobil mnogo bralcev. In prepričan sem, da bodo ti tudi z napetostjo brali povest, kakor je napeto pisana, čeprav se bo marsikdo nasmehnil njeni problematiki in njenemu velikemu idealizmu, kakor ga današnji čas več ne pozna. Orczyjeva spada namreč med take pisatel)e, kakor na primer Dumas starejši ali Curts Mahler-ca, najrajši bi pa rekel, da je zmes obeh: od prvega ima zgodovinsko poanto, pustolovski zaplet dejanja ter romantiko razpleta, presenečenj in avantur, od druge pa sentiment in idealizem, kakor godi mladim ženskam po konvitkih in nepokvarjenim dušam, ki občudujejo plemenite heroje volje in čistosti, neprestano trepetajoč za junakinjo, ki gre skozi hude nevarnosti v svoji veliki pokorščini zakonu iznad sebe, vsa polna žrtve, da končno pride trdo do svoje osebne sreče. To so junakinje žrtvovanja, ki z ljubeznijo rešujejo padle in zmagajo. Podobe v takih povestih so tako nadzemsko osvetljene, da jih more roditi samo lepa vzgojna misel, v življenju pa so zelo redke; to so angeli v zemski podobi, ki gredo ne-omadeževani skozi zemsko blato; lilije, okoli katerih škropi zemsko blato, pa njih cveta ne omadežuje; ta'pa očisti vsakega, ki pride z njim v stik. Tak anjol ja hčorka bojateja pariikeja kro- jača Legrosa, dvornega krojača Ludovika XIV. (1643—1715), Rožamarija, katero so starši še v najnežnejši otroški dobi poročili z mladim dečkom, angleškim grofom of Strowmaries; zdaj pa sta oba toliko dozorela, da bi morala zavestno — poročenca iz otroških let — to zakonsko obljubo ponoviti iz svoje volje sama pred oltarjem. Ta otroška zakonska zveza je temelj dogajanja vse povesti, zato povest sama veliko izgubi že samo zaradi tega ,ker je ta postavka popolnoma napačna ter je samo dokaz, da anglikanska pisateljica nima pravega vpogleda v katoliške obrede. Vso svojo povest postavlja na neločljivost zakona, pa čeprav so ga v otroški dobi poročencev sklenili v njunem imenu njuni starši, kar bi otroka pod nobenim katoliškim zakonom ne vezalo. Ta temeljna postavka, kakor tudi druga, namreč razmerje plemstva do meščanskega rodu, ko se vsa angleška aristokracija norčuje iz lorda, ki naj bi vzel krojačevo hčer, se nam danes zdita strašno anahronistični, zato povest po tej strani manj privlačuje, da, budi naravnost nasmešek na lica. Toda zaplet sam in razplet pa takoj zopet pri-vežeta bralca nase, da kljub naravnost v obraz bijoči nesodobnosti vsebine, v dušku prebere vso povest, ki se pokaže kot dobra povest svoje zgo-dovinsko-romantične dumasjevske sorte, polna avantur in velike ljubezni, ki rešuje junaka in s plemenito čustvenostjo ogreva bralce ves čas. Ni mogoče podati vsega zapleta te avanturistične povesti, vse prepojene z veliko ljubezensko čustvenostjo. Rožamarija oziroma njeni starši, oče, zahteva preko pariškega nadškofa, naj posreduje pri papežu, da se angleški lord Rupert of Strovv-maries ne bo izmaknil mladostni obljubi in bo vzel njeno hčerko, s katero sta že neločljivo poročena, za ženo. Angleški lord pa, ki je zaveden katoličan v času velike protikatoliške gonje na Angleškem, je zaljubljen v neko drugo spletka-"rico ter ga nima prav nič, da bi obnovil svojo obvezo iz mladosti in vzel krojačevo hči. Hotel bi dobiti od papeža dovolitev za razvezo. V tej dilemi ga reši spletkar Ayloff z načrtom, naj z visoko denarno nagrado podkupi kakšnega malopridneža, ki bo šel v Pariz in se tam kot lord Strowmarie£ — ki ga nevesta osebno ne pozna — poročil z njo. Ko se bo izkazalo, da je nasedla pustolovcu, bo nastal družabni škandal in velikemu lordu bo lahko dobiti na podlagi tega od papeža odvezo od mladostne obl|ube, ki so jo v njegovem imenu dali starši. Za ta načrt pridobe njegovega bratranca Mihaela, ki bi sicer po čudni zgodbi v rodovini teh lordov imel neko pravico na lordstvo in imetje of Stowmaries, pa je v pravdi usoda naklonila bogastvo in titul bratrancu Ru-pertu, njega pa je vrgla na dno življenja. Ta se za vsoto skoraj polovice premoženja odloči za to ogabno pustolovščino, gre v Pariz in se resnično poroči v bratrančevem imenu z Rožomarijo, obenem pa se vanjo — resnično zaljubi. Toda še na sam poročni večer pride škandal očetu na uho, ki odpelje nevesto od ženina. Ženin dobi sicer svojo nagrado — kateri bi se pa zaradi resnične ljubezni do neveste rad odrekel, pa mu jo je bratranec vsilil — ter z njeno pomočjo začne znova proces za svoje dedne pravice na lordstvo. Bratranec Rupert pa dobi od papeža dovoljenje za razvezo. Med tem pa izpade nova pravda tako, da izgubi Rupert lordstvo, dobi pa vse bogastvo nazaj Mihael, ki bi se sedaj rad poročil z Rožomarijo kot pravi lord. V tem času pa je nastala velika gonja proti katoličanom in lord Rupert pride na listino kot izdajalec domovine. Rožamarija zve za to zaroto v Pariz in pride z očetom v London, da reši moža, ki zanjo sicer ne mara, pa mu je ona vdana po zakonu Cerkve, do smrti. Ko pride v London, pa je Rupert že berač, Mihael, njen ugrabljenik, pa lord. Mihael zdaj vidi, da Rožamarija po srcu sicer ljubi njega, po postavi pa je vsa vdana svojemu obljubljenemu možu, se odpove svoji osebni sreči ter jo hoče darovati na korist odstavljenemu lordu, če ta obljubi, da bo dober z ženo, krojačevo hčerko. Zato je on pripravljen pretrpeti smrt, namenjeno sicer Rupertu, in njemu po smrti prepustiti bogastvo. Ze je bilo tako, da Rupert, od mladosti določeni mož, odpelje svojo postavno ženo v Pariz, ko policija prime Mihaela ter ga sodi kot izdajalca. Krojač mora ostati v Londonu kot priča pri procesu proti Mihaelu, Rožamarija pa ostane ob njem. Njen mož Ruperl pa se bojazljivo obnaša. Pred sodiščem razkrinka Rožamarija zlobnost ovaduhov, in spo- zna pri tem neizmerno pravo ljubezen Mihaelovo. Zadeva se srečno reši: zaradi nekavalirskega ponašanja Ruperta se krojač posluži papeževe raz-veljave njegove poroke z "Rožomarijo ter se po dosegi popolne svobode poročita Mihael, nekdanji potepuh in človek na dnu, zdaj pa lord, s krepostno Rožomarijo, ki ga je s svojo požrtvovalno in plemenito ljubeznijo rešila in očistila. S tem se povest konča. Povest je efektna po svojem razgibanem dejanju, dasi so efekti večkrat zelo poceni, največkrat so to stoprocentni obrati v dušah glavnih oseb, ki se tako večkrat prelomijo. Taki obrati so mogoči samo v romantičnih idealističnih povestih, dočim jih življenje ne pozna, ter zato te povesti ne smemo soditi z realističnega stališča, temveč kot povest svojega posebnega duhovnega kroga, ki je nam danes lep oddih kot spomin na davne plemenite čase. Toda kot delo opisovanja in plastike pa je povest dobra in zanimiva, saj so nekateri prizori v Parizu in Londonu podani tako, da jih človek ne pozabi (sodba na podlagi anglikanskega ovaduštva). Po svoji čustveni plati in plemenitosti pa je povest lep primer — ljudske povesti. In kot taka ima svoje mesto v »Slovenčevi knjižnici« ter bo mnogo brana zlasti ned ženskim svetom, ki ima posebno nagnenje do takih romantičnih ljubezenskih zgodb in ga morda ne bodo motile niti napačne postavke osnovne zamisli niti aristokratski duh, ki veje izpod peresa plemiške pisateljice. Nasprotno: ta bo imel zanje kot kričeč kontrast današnjih dni celo svoj mik. Naslovni sliki, ki ju je napravil Maks Tobo-ljevič pa prikazujeta prizore tako, da jima je težko dobiti stik s tekstom, sicer pa ne segata preko navadnega dilentatizma. Tudi v naslovu — ki je Ereveden ne preveč srečno po francoskem načinu jubezen, ki rešuje ... (lepše Odrešujoča ljube zen)!) — naj bi slikar ne pozabil pristaviti vcjice pred ki.., S to povestjo je tudi končan prvi letnik »Slovenčeve knjižnice«. — Sledila je kot 25. zvezek samo še nagradna knjiga, o kateri borno poročali pozneje. td novice. Koledar Sreda, 16. septembra: Kvatre: Kornelij, papež in mučenec; Ciprijan, škof in m.; Ljudmila, vdova; Edita, devica. Četrtek, 17. septembra: Rane Fr. Asiškega; Lambert, škof in m.; Hildegarda, d.; Ariadna, m. Lunina sprememba; prvi krajec: 17. sept. ob 17.56. Hcrschel napoveduje spremenljivo in deževno vreme. Novi grobovi t Janko Ferjan Dne 1. septembra t. 1. je v Olševku nad Kranjem nenadoma umrl, zadet od zločinske partizanske roke, splošno znani in priljubljeni trgovec in posestnik g. Janko Ferjan, star šele 55 let. Pokojni je bil daleč na okoli znan zaradi svoje neumorne delavnosti, ki jo je razvijal zlasti nu zadružnem in prosvetnem polju. Vodil je svoj čas mlekarske zadruge v Goricah. na Trsteniku in v Predosljih, veliko let pa izvrstno urejeno svojo mlekarno na Visokem. Ljudska katoliška prosveta mu je bila vedno zelo pri srcu, zato ni čudno, da je ob živahnem sodelovanju sovaščanov, pa tudi z ogromnimi lastnimi žrtvami sezidal v Olševku mogočen prosvetni dom, kjer je s svojo soprogo Marijo roj. Jagodic, znano ljudsko pesnico, posvečal večer za večerom, pa tudi nedeljo za nedeljo, pravi ljudski izobrazbi. Kot cerkveni ključar olševske duhovnijske cerkve je nosil nelahko breme dolga leta, bil pa je tudi duša ondotnega cerkvenega pevskega zbora. Zaradi svojega ljudomilega značaja priljubljen pri vseh, ki so ga poznali, je bil daleč na okoli znan tudi zaradi svoje velike dobrodelnosti. Zato bodo ob njegovi nenadni smrti občutili težko izgubo vsi. ki jim je bil rajni dobrotnik, in vsi, ki jim je bilo njegovo neumorno in plodonosno delo posvečeno. Naj počiva v Bogu! Vsem svojcem drugega pokojnika, [»osebno pa svaku msgr. Jožetu Jagodicu, naše iskreno sožalje! + Gospod Henrik Cazafura. prvi predsednik upelacijskega sodišča v pokoju, je umrl v Tolminu, kjer so ga 6 septembra pokopali. Naj mu sveti večnu luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice = Nova doktorja bogoslovja. V ponedeljek sta bila nn naši univerzi promovirana za doktorja bogoslovja gospoda Janez Vodopivec in Franc Gnidovec, prefekta na škofijski gimnaziji v Ljubljani. Mladima znanstvenikoma naše iskrene čestitke! bra t. 1. med uradnimi urami na magistratu v vra- i hrano in preskrbo plačuje država mesečno za vsa-..u.-----mixt.. „u. o kega otroka p0 je5t0 kun ter skrbi tudi za nji- hovo obleko in obutev. Iz Srbiie Čiščenje med uredništvom belgrajske mestne občine. Zaradi nepravilnega vršenja službe Praktične knjige za gospodarje in gospodinje Humek M.: Dober sadjevec. II. izdaja, 75 strani, L 6 '20 Krištof Fr.: Gospodarska reja koi. 56 strani, L 12 — Kiinzle: Zdravilna zelišča. 61 strani, L 8.20 Majdič L: Nasveti za hišo in dom. 410 strani, L 7.60 Mihelčič Fr.: Zdravilne rastline. O nabiranju, go enju in uporabi, 251 strani z atlasom zdravilnih rastlin na 26 tabelah s 8"i slikami v barvolisku, trdo vezana L 36'—, v platno L 41"— Remec M.: Varčna kuharica. II. izdaja, 232 strani, vezana, L 14.— Reva dr. O.: Vremouoslovje. Poljudna izdaja, 120 strani s 4!i slikami, kart. L. 19.—, v platno L 23,— Slivnik A.: Uvod v perutninarstvo. Kako vzgaiamo in gojimo kokoši in drugo do mačo perjad. 171 str., L. 15'— vez. L 19,— Založba Ljudska knjigarna v Ljubljani Pred Škofijo 5 - Aliklošičeva cesta 3 — Na ID. mešani meščanski šoli v Ljubljani-Moste bodo popravni izpiti iz italijanskega jezi ka v petek, 18. t. m. za razrede Ib, llb, lila in b ter za IVa, b in c; v soboto, 19. t. m. za Ia in c ter Ila in c. Izpiti se prično ob 8 zjutraj. Prizadeti učenci in učenke naj prinesejo prošnje in letna izpričevala s seboj. Popravni izpiti za ostale predmete bodo po že objavljenem razpo-redu. _ Podpornemu društvu za gluhonemo mladino daruje rodbina Hinka Pavliča v počastitev spomina blagopokojne Rozalije Štrajher znesek 200 lir. Plemenitim darovalcem, ki so se tako lepo spomnili naših skoraj docela zapuščenih gluhonemih sirot, izreka društveni odbor najprisrč-nejšo zahvalo. _ V ponedeljek malo dežja. Letošnji september bo pač v vremenski kroniki zapisan kot mesec z nenavadnimi vremenskimi in nebesnimi pojavi. Sredi septembra je bilo druga leta že močno hladno, tako da se je jutranja temperatura znižala pod +10 C, a je dnevna vročina popolnoma pojenjala. Nasprotno imamo letos prav 15. septembra zjutraj razmeroma visoko temperaturo, saj je v torek zjutraj toplomer dosegel kar plus 14.4 C. So še vedno prav topli dnevi, da se je zato kopalna sezona podaljšala daleč v september in je kopanje na prostem še vedno v velikem razmahu. Poljska dela se izvršujejo v naglem tempu in niso ovirana od neprestanega deževja ko druga leta, ko so se prav sredi septembra navadno vrstili hudi dnevni nalivi. Saj smo imeli na pr. 16. septembra 1940 tako hudo deževje, da je takrat v 24 urah padlo 58.6 mm dežja, kar ga letos še ni celo prvo polovico tega meseca, ko smo zaznamovali le tri deževja z 12.2 mm dežja. Vroč je bil tudi ponedeljek, saj je bil zaznamovan maksimum + 26 4 C, za nekaj stopinj manj, ko v nedeljo. Podnevi je bilo sila soparno, proti večeru se je na severozapadu nebo stemnilo. Močno se je bliskalo in grmelo. Ob 18.30 se je vlil pohleven dež. Deževalo je takole dobrih 50 minut. Ponekod je bil dež obilnejši. Ombrograf je v času 50 minut nameril 0.6 milimetrov dežja, kar res znači malenkostno množino dežja. Barometer se je v torek zjutraj dvignil na 768.9 mm. Torek zjutraj je vladala v mestu in na Barju visoka, gosta megla, s katere je ne koliko rosilo. Po megli je posijalo sonce. — Zanimivosti iz zemljiške knjige. V prvi polovici septembra ni bilo v zemljiški knjigi zaznamovanih niti 10 prenosov lastninske pravice na osnovi kupnih pogodb. V avgustu je bilo zaznamovanih nad 100 transakcij, pri katerih jc šlo za skupno vrednost nad 5 milij. lir. Zanimivo jc, da jc bila avgusta ustavljena dražha nekega posestva, ki spada pod kt. občino Karlovsko predmestje. Žc leta 1935 so nekateri upniki predlagali uvedbo dražbenega postopanja glede tega posestva. Razmere so se tako zasukale, da se je posrečilo lastniku posestva zadovoljiti vse upnike in je zemljiška knjiga avgusta zaznamovala kar 18 predlogov upnikov, ki so predlagali ustavitev dražbe. Pri tej dražbi je šlo za celoten dolg v znesku 112.623 bivših din. Najmanjši dolg je znašal 334, najvišji pa 22.232 din. — Divji kostanj pred dozoritvijo. Po naših drevoredih, ob cestah in po vrtovih raste še vedno dovolj divjega kostanja, kar je umevno, ker daje to drevo močno senco in hitro zraste. Zlasti lastniki gostilniških in podobnih vrtov cenijo kostanj. Gospodarski pomen divjega kostanja je zelo majhen. Les je sicer uporaben za kurjavo, kar bo sedaj prišlo prav, za drugo rabo pa ni. Plod divjega kostanja ni uporaben za živinsko krmo. V Nemčiji sicer z njim krmijo prašiče, saj vsebuje mnogo škroba, toda morajo ga v posebnih pral-nicah izpirati, tako da se more odtekati neprijetna snov, ki napravlja divji kostanj tudi za živali neužiten. Pač pa pride divji kostanj zaradi svoje bogate vsebine škroba prav razni kemični industriji, pralnicam, usnjarnam in etičnim. Ti ga kupujejo od trgovcev, ki ga zbiraio od mladine. V jeseni v takem času marsikak reven otrok z zbiranjem divjega kostanja zasluži sem in tja kak novčič. Prav gotovo bo tudi letos mestna mladina pridno zbirala divji kostanj, ki ga bo mogla prodali nekaterim ljubljanskim trgovcem, ki se pečajo z nakupom tega plodu. — Tudi astre krase naše vrtove. Poleg dalij in krizantem, ki so sedaj v cvetju, so tipično jesensko vrtno cvetje zlasti astre, sorodnice prvih dveh, torej prav tako košarice. Res je, da so naši ljudje precej skrčili svoje cvetlične nasade v prid koristnim nasadom, vendar pa je tudi za astre še ostalo nekaj prostora. Astre cveto v najbolj različnih barvah in oblikah, nekatere evropske in ameriške vrste zrastejo tudi do 2 m v bujen grm, vendar pa po Ljubljani vidimo bolj manjše, finej-še astre, ki zrastejo kvečjemu do 80 cm visoko Tak grmič ima vse polno cvetov, ki vedno sproti poganjajo in rastejo tja do prve močnejše slane. V splošnem pa je astra proti mrazu in slani bo'j odporna kakor krizantema ali dalija. Večina zvrsti aster, ki jih sadimo pri nas. je doma s Kitajskega, v Evropi so le kultivirane. Na planinah pa rastejo tudi razne cvetlice, ki prav tako spadajo v vrsto aster in ki so pri nas domače. — Koruza že zori. Po Ljubljani vidimo kmečke vozove, ki vozijo koruzne storže, po večini z barjanskih njiv na sever mesta. Razni posestniki v okolici mesta, zlasti Stepanjci in drugi imajo mnogo polja na Barju, ki so ga letos precej zasadili s koruzo. Koruza seveda še ni popolnoma zrela, treba jo bo doma ličkati ter posušiti, potem šele pride na vrsto robkanje. Ličkanje jc združeno z raznimi šalami mladine, ki se zvečer zbere k temu poslu. Značilne so naše hiše v pozni jeseni, kjer se na hodnikih in mostovžih ter pod strešnimi žlebovi zlati koruza v soncu. čČjuMjatta I Lektorat nemške akademije nam sporoča: Zaradi odložitve njegovega vpoklica bo g. dr. Druner imel odpadlo nedeljsko prireditev: »Za-kladna Skrinjica nemške pesnitve in glasbe«, v četrtek 17. t. m. ob 18.15 v srebrni dvorani hotela »Union«. Pri razdeljevanju drv po 80 kg so seveda prvi na vrsti tisti, ki sploh še niso dobili drv, zato naj pa oni, ki so jih že dobili po 25 kg na osebo, pridejo ponje šele |>o 20. septembru, oziroma takrat, ko bo trgovec že odpravil druge stranke. Zaradi hitrejše delitve kuriva med prebivalstvo naj pa ljudje ne zahtevajo samo žaganih drv, temveč naj bodo zadovoljni s celimi poleni. 1 Stolna kongregacija za gospe opozarja svoje članice na prvi sestank, ki bo v petek 18. t. m. ob 5 popoldne v družbeni kapeli. — Odbor. I Uprava Narodnega gledališča jc razpisala abonma za sezono 1942/13. Prijave sprejemajo v veži dramskega gledališča vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Lanskim abonentom so rezervirani njihovi lanski 6edeži do 5. ure v soboto, 19. t. m. Naslednji dan bodo vsa razpoložljiva mesta že na razpolago novim interesentom. Uprava vabi k številnemu odzivu. Uprava je izdala poseben prospekt, ki je na razpolago pri vpisu abonmaja v veži Drame in pri dnevni blagajlni v Operi Prospekt je brezplačen. 1 šolski zbor Glasbene Matice. Opozarjamo, da bo danes ob pol 18 v Hubadovi pevski dvorani, poslopja GM v Vegovi ulici, prva vaja šolskega zbora GM, ki ga vodi ravnatelj M. Polič. V ta zbor vabimo vse mlade pevke in pevce, ki želijo resno študirati koncertno zborovo petje. Pouk je brezplačen in GM vabi vse, ki imajo resno voljo in ljubezen do petja, da se prijavijo. Prijave spreiema pisarna Glasbene Matice. 1 Šola Glasbene Matice sprejema še vedno gojence za vse predmete in oddelke, ki so vpeljani na šoli v tekočem letu, to je; solopetje, klavir, violina, orkestralni instrumenti, teoretični predmeti, mladinski zbor, šolski zbor in dekla-macija. Priglase sprejema pisarna Gl. _ Matice. 1 Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, se vrši vsak dan v pisarni ravnateljstva Prospekti so interesentom na razpolago. 1 Pohotni urad za terjatve in dolgove nemških izseljencev se je preselil v Gregorčičevo ulico 27/11. (Trgovski dom). 1 Seznami davčnih osnov za hranjenje od črke L do Ž bodo razgrnjeni do 1. oktobra t. 1., za trgovine z manufakturo in konfekcijo, trgovke modi-stinje in za krznarje bodo pa razgrnjeni do 2. okto- tarjevi sobi v pritličju, 6oba št. 2. 1 Spored simfoničnega koncerta, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 21. t. m. ob pol 7 zvečer v opernem gledališču kot uvodna prireditev Rossinijevega tedna ob 150 letnici rojstva slavnega skladatelja: 1. Obleganje Korinta; 2. Stahat Mater; 3. Viljem Teli; 4. Semiraniida; 5. Tankred; 6. Tatinska sraka. To so uverture njegovih znamenitih oper in oratorija, ki jih ho izvajal pomnoženi operni orkester pod vodstvom dirigenta Draga Maria Sijanca. Opozarjamo, da bo simfonični koncert, kakor tudi celotni Hossinijev teden, v opernem gledališču, kjer bodo v predprodaji tudi vstopnice. 1 Preureditev reševalne postaje. Pred tedni smo poročali, da jc mestna reševalna postaja dobila moderno mehanično delavnico z dvižnimi in premikalnimi škripci ter žerjavom, ki so jo poklicni gasilci in reševalci napravili sami. Toda reševalna postaja se modernizira še dalje. Dobila je sedaj moderno signalno napravo, s katero je mogoče takoj poklicati vsakega gasilca oziroma reševalca ter s katero so zvezani Vsi oddelki reševalne postaje in gasilskega urada. Ta signalna naprava je najbolj modernega sistema ter brezhibno deluje. Hhrati so tudi lično preurejeni prostori gasilskega urada, zlasti bodo lepo urejeni tisti, s katerimi pridejo stranke v stik. Gasilskemu uradu in reševalni postaji je treba priznati, da je letos napravila zelo velik napredek v korist splošnosti in mestne občine. Naznanila GLEDALIŠČE Krača: Sobota. 19. sept. ob 17.30: •Krnlj nu Betujnovii. izven. Zelo znižane cene od 1(1 lir navzdol. — Nedelja, 2(1. sept. ob II: »Poročno darilo«. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navz.lol. Ob 17.30: »Kovarstvo in ljubezen*. Izvcu. Zelo znižano ceno od lir navzdol. Opera: Četrtek, 17. sept. ob 17: »Boccaccio«. Oporelii izven. Znižane cene od IS lir navzdol. — Nedelja, 20. t-pt. oh lfi: »Sveti Anion, vseh zaljubljenih patron«. Izvjn. Znižane cene od 18 lir navzdol. ItAUtO. Sreda. 16. septembra. — 7.30 Slovenska glaabu. — s.Ou iNapoved ea.-,u. luroeila v llulijuušeim. — 12.20 Ploscu. — 12.30 1'oiocila v sioveuiciui. — 12.4j Koucurt pianistke Mile Deraovskove. — 13.UU Napoved eat.ii. Poročilu v lian jan.vim. — 13.lj Poročilo Vrhovnemu Poveljstva UbuimeniU Sil v slovjuseim. — 13.20 Oihesler pesmi, voui dirigent Setfunni. — H.00 Poročilu v italijanščini — n.)j Kuueerl sopramalke lie-zike Lipu&eeK-Koriluik in lenonsla Juiiczu Lipu&rku. — 14.4.1 Poioeilu v slovenščini. — 17.13 Koncert violinistu Karla Sancina, pri kluvirju L. M. Skerjane. — 17.40 Koncert vuške rnuzike. — 19.00 »Govorilno itnli-junsko«. prof. dr. Slauko Lcbeu. — lil.30 Poročila v slovenščini. — 111.45 Operetna gjusba. — 20.00 Napoved asu. Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevni ii dogaokov v slovenščini. — 20.311 Voiaške pesmi. — 20.45 »Uudijske družine«, ttudijsku zveza med bojevniki iu njihovimi družinami: Prenos organizira narodna Bckuiju Stranic s »odelovuu.ietn KlAll-ja. — l l.i Prenos iz Siene: »Fiuminio«, komična opera v reh dejanjih O. 11. 1'erifoleslja. V odmorih: predu-u D Je v slovenščini (21.45 pribl ); zanimivosti v slovenščini (22.30 pribl.); po operi (23.15 pribl.) poročila v italijanščini. LEKARNE. — Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Bleiweisova c. 43. mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in mr. Ustar šcleiiburgovu ul. 7. POIZVEDOVANJE. — Zgubil se je zelen etui z nalivnim peresom znamko Caveco in svinčnikom znamke Pclican od liukovniku do meje na Dolenjski cesti. Najditelj se naproša, da Ka odda proti nagradi v trgovini Erjavce Krane, Stari trn IS. Ukraden je hil med 6 in 7 zvečer v veži na Hes-ljevi cesti 4 h dohro ohranjen otroški Športni voziček "abodje oblik, drup barve. Kdor ve kal o vozu, naj sporoči v upravi »Slovenca« proli nagradi. Zgubila so je zapestnica. Ker nima nikake vrednosti, prosim najditelja, da jo odda proli Aagradi, ker jo zelo drag spomin, upravi »Slovenca«. Mala rumenozelena papiga je ušla. Odda se naj proti nagradi Tyrševa .15 a I. Naše! se je ženski čevelj od ZnvetiSča do Sokol, doma dno 14. septembra. Dobi sc pri najditelju, Holz-apflova 7. je sedanji belgraj*ki župan in upravnik mesta Belgrada, Dragi Jovanovič, postavil v disciplinsko preiskavo več mestnih uradnikov. Di- Z Gorenjskega sciplinska komisija je vse uradnike občutno kaznovala, razen tega jih je pa še izročila sodišču, ki je ustanovljeno po določilih uredbe o izvajanju telesne kazni. 12 otroških vrtcev v kamniškem okrožju. Te dni sta bila otvorjena v kamniškem okrožju 11. in 12. otroški vrtec in sicer v Trzinu in na Homcu. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili okrožni vodja Pilz, deželni svetnik dr. Doujak, okrožni šolski svetnik Prasch in drugi. Nesreča. Pred kratkim se je pripetila med dopoldanskimi urami po uradnem posvetovanju * Litiji na slabo preglednem ovinku ceste na Ustju pri šmartnem pri Liliji prometna nesreča. Neki avtomobil je trčil v motorno vozilo orožniškega jwveljnika liecheina, ki je odletel nekaj metrov ob cesto. Poškodovanca so takoj prepeljali v bolnišnico in je upanje, da bo kmalu okreval. S Spodnjega štajerskega Umrli so v Mariboru: železniški poduradnik v pokoju Jakob Plemenitaš, star 83 let; Helena Standeker, stara 81 let: orožniški poročnik v p. Ivan Podobnik; v mariborski bolnišnici pa sta umrla 31 letna otroška vrtnarica Marija Gaj-šek iz Cel ja in 74 letni posestnik Ivan Macherl iz Maribora. V Framti pri Mariboru je umrl Jožef Golob, državni železničar. Med odbijače je zašel. 27 let stari železniški premikač Anton Kirbiš iz Starošincev pri Mariboru je zašel na tezenskem kolodvoru^ v Mariboru med odbijače dveh vagonov, pri čemer mu je levi komolec popolnoma zmečkalo. Iz Hrvaške Hrvatski državni zavod za narodno prosveto je organiziral »dneve hrvatske knjige«, ki so v Zagrebu in vseh ostalih večjih hrvatskih mestih in krajih od 12. do 15. septembra. Dostavljanje dolžnostnih izvodov posameznih tiskovin v NDH, Posebna zakonska odredba določa, da mora vsak založnik v NDH pošiljati dolž-nostne izvode Hrvatski narodni in vseučiliški knjižnici v Zagrebu, Knjižnici Hrvatskih deželnih muzejev v Sarajevu in Mestni knjižnici v Dubrovniku. Vsaka tiskarna mora razen tega Hrvatski narodni in vseučiliški knjižnici v Zagrebu pošiljati po en izvod vsega, kar tiska v svojem podjetju. Otroške kolonije na Hrvatskem. Hrvatsko časopisje poroča o delovanju raznih otroških kolonij v posameznih hrvatskih krajih, V svojih poročilih omenja, da se je pri vzgoji in negi siromašnih otrok, ki so v tej vojni iz kateregakoli vzroka, izgubili starše, pokazal najboljši sistem oddaje otrok kmečkim družinam, ki jih vzgajajo in negujejo pod državnim nadzorstvom. Za pre- Najboljšo družinsko zbirko knjig II. letnik »Slovenčeve knjižnice« lahko naročite tudi v sledečih trafikah v Ljubljani: Beline Franc, Sv. Petra cesta 23. Kastelic Lea, Ilirska ulica 23. Goli, Mestni trg 20. Šotikal Marija, Pred škofijo 12. Praprotnik, Prešernova ulica 54. Sever Rozalija, Šelenburgova ulica \. Merjasec Franc, Tržaška cesta 64, Vič. Novak Justi, Tržaška cesta 54. Kaizer Frančiška, Tržaška cesta 28. Mervar Frančiška, Rimska-Tržaška, kiosk. Dornik Feliks, Igriška ulica 3. Akademska založba, Bleiweisova (Tyrševa). Dolar Ivanka, Bleivveisova cesta 12. Prašnikar Metka, Bleiweisova cesta 20. Mrzlikar Ana, Tavčarjeva ulica 4. Košmeli Emilija, Kolodvorska ulica 8. Subic Evgenija, »Unione, Miklošičeva cestk. Cerar Antonija, Zaloška c. pri Karm. mostu. Kolar Marija, Predovičeva ulica 12, Moste. Ahčin lzabela, Frančiškanska ulica 6. Batič Juro, trgov., Vodnikova 26, Zel. jama. 1'okorn Ivana, Šmartinska cesta 5. Trcbušak Franc, Vilharjcva cesta 35. Podgoršek Marija, Bohoričeva ulica 11. Godec Marija, Grablovičeva ulica, Ilrovat Matija, Ambrožev trg 2. Jeler, Krakovska ulica 20. Novak Jože, trgovina. Vodovodna cesta 39, Štrukelj Marija. Bleivveisova cesta 37 a. Francot Ana, Bleivveisova cesta 53. Bric Justina, Gorenjski kolodvor. IJnk Frančiška, Vodnikova 81, Ljublj. VII. Kmetič Ivana, Celovška cesta 14. Kobal Ferdinand, Gosposvetska cesta 7. Pohar Frančiška, Medvedova ulica 8. Kočnik Irma, Cernetova ulica 17. Pokovec Ivan, Zabjak 1. I.ongcr Ludovik, Cerkvena ulica, kiosk. Štefan Elizabeta, Kopališka ulica 3. Prav tako pa tudi v Ljudski knjigarni, Pred škofijo, in v podružnici knjigarne na Miklošičevi cesti 5. ^ TORB A 27. KO SE MILORAD ZBUDI, SE OBLEČE V GOSPOSKO OBLEKO. STEČE K MATERI IN OBA OBČUDUJETA VSE STVARI, KI SO NASTALE CEZ NOC. MILORAD VOŠČI MATERI DOBRO JUTRO IN PRAVI: »ZDAJ JE VSE TAKO, KOT SI JE ŽELEL KRALJ. DAL MI BO HČERKO ZA ŽENO.c 28. ALi MISLBTE DOLGE ZIMSKE VEČERE? ttWazaj v dtujino!" Ta klic je vedno pogostejši. Za poživitev družinskega življenja bo povsod dobrodošlo delo VESELJA DOM, ki prinaša izbor iger in razvedril (čarovnij, uuank itd.) za vsako priliko v družini. Pri gradivu, ki ga nudi, je upoštevano predvsem slovansko narodno blago, a sprejetega je tudi mnogo dobrega od drugod. Ta knjiga, ki je zaenkrat edina te vrste na našem knjižnjem trgu, bo v vsaki naši družini za staro in mlado nepogrešljiva. Izšla bo v Slovenčevi knjižnici v novembru 1.1. — Ne zamudito niti dneva, ampak takoj naročite >Slovenčevo knjižnico«. Vsaka knjiga bo za naročnike le po 6 Lir. V prodaji na drobno bodo knjige dražje. MATI IN MILORAD HODITA PO GRADU IN VRTU. NA KONCU VRTA VIDITA, DA DRŽI PREKRASEN MOST DO KRALJEVEGA GRADU. TU IN TAM SO NA MOSTU KIPI, OKRASKI IN CVETJE. CESTA PA JE GLADKA IN SVETLA KO ZIMA Z bojnim letalom v sinjih višavah Vojni poročevalec lista »Frankfurter Zeitung« takole opisuje polet bojnega letala na vzhodni Ironti: Način, kako gledaš na svet pod seboj, je za bojnega letalca povsem drugačen od tistega, ki ga ima človek, ki se pelje s potniškim letalom. Tu ne gre za lepoto, ampak za cilj, za sovražnikovo letališče, za pokrita skladišča, za prikrito železniško progo, za pisano mesto, ki se ne more skriti, za tuje ladje ali luke ali ceste. Tu ne velja misel, kako je »vet rodoviten in lep, ampak le to je važno, kaj je treba na tem svetu izslediti, najti in uničiti. Oblaki spadajo v to pokrajino, kjer ni drugega ko sovražni)^ ali lastno skrivališče, pa morje, na katerem se prikaže kak plen. V človeku se zbudi tisti lovec, ki je živel v nas še v pra-pradobi, in le eno je krog nas: nevarnost in skrivališče, plen in obramba. Skok v nebo. — 2e brni letalo. Štirje motorji hreščijo enakomerno, kričijo, rjovejo s pra-glasom tiste sile, ki nas odnese v višave. Visoko nad morjem smo. Najprej smo usmerjeni proti zahodu, nato dvakrat zavijemo proti severu, da se ondi v vodoravni črti obrnemo proti vzhodu, proti obrežju, da smo mu tako blizu, kot se sploh more reči o letalu, da je kje »blizu«. S prostim očesom ni še nič vidno. Parnik bi že potreboval svoj čas do tja, a nam ie to le skok, skok nam in onim, ki tam spodaj prežijo na nas. Za nalogo imamo: »poizvedbo sovražnih ladij in prevozov«. Napadati nam je prepovedano. Za zdaj imamo le oči lovca. Toda ne vidimo mnogo. Mrene oblakov nam frčijo nasproti in se trgajo v cunje. Pod nami se kuha čudna godla — vsevprek se bliska in dežuje, in šipe postanejo mokre. Vsa moča se je zbrala pod nami. Pod nami je tudi . morje, vse luskinasto od valov, pred nami pa se hrepeneče razteza sinjina neba. Skočimo v nebo. Po njem plavamo kakor velik plavalec v čisti vodi. Preskušnja z orožjem. — Naše letalo je kakor ladja. Če se ozrem nazaj, pogledam v temni trup. Notri je mračno. Lahko se usedem k oknu in gledam ven. Vse je težko in močno. Z ben-cinom. ki ga imamo s seboj, lahko pfeletimo pol Oceana. Posadke je kar celo moštvo. Povsod videvamo drug drugega in smo samo deli letala, saj je tudi naš glas tak, kakršni so trdi, hreščeči zvoki motorja. Ptič se pogrezne do 50, nato do 40 metrov. Povelje se oglasi. Nasilno, trdo pokanje kratkih strelskih sunkov je slišati. Tako čudno je nastalo v odmevu votlih sten naše ladje in v šumenju vetra. »Ogenj!« — »Ogenj!« se oglasi strelec. Spet se strese trup letala, vendar prav prav malo. Zvok je bolj jasen in tanjši. Nato je preskušnja z orožjem opravljena. Dva zvezka s tabelami in številkami ležita pred menoj. Desnica drži za svinčnik. Brzojavnik vtakne moj kabel v svoj nasprejemni aparat. Tut-tut... tut-tut, enakomerna melodija zračnih valov. Ali je nemara tudi kaj godbe, zavpijem izven kabla v njegovo prosto uho. Pokima mi. ln zares mi iz dalje priskakljajo plesni zvoki v uho in vmes portugalske in angleške besede. Sama mešanica zvokov in besed. I'a kar prekinem to zvezo. Nato mi poda tovariš brašno: ko« klobase, steklenico slatine in požirek črne kave. Čokolado in kekse prihranimo • za kasneje, nemara bo polet še dolg in bo še kai razburjenja in bojnega meteža. Tudi drugi se zdaj krepčajo. V prijema rok. — Letimo kar dalje, ko da bi bil svet naš, kakor bi bili pripravljeni ža večne čase. Česa nam primanjkuje? Bencina ima mo polne posode, dovolj imamo goriva, da preletimo tudi pol Oceana. Oboroženi smo z naj težjim orožjem. Čutimo, da smo močni. Usedem se na voditeljski sedež. Ničesar ni, na kar bi lahko prežali. Maihni kosmifasti oblaki visijo nad nami in jadrajo nazaj od nas. Na levi je nebo napravilo temen hodnik, mogočen zid med nami in med morjem in soncem. Kar ceste same svetlobe vidimo, ki se na njih sveti morje kakor slavnostno okrašena pota. Tu in tam se smejejo iz morja otoki, ki jih obseva sonce. Seveda pa ni pod nami prav nič kopne zemlje. Toda morje tvori s svojo platinasto barvo, po soncu obsevano kovino kar pokrajine, ki so polne zelenic. Temna mesta pa imajo sovražno barvo. To čutimo, saj vendar vemo, da nam vprav oblaki nad nami dajejo varno zavetje, če bi nas napadla lovska letala. Pa ni nihče niče sar opazil in nam tudi ne naznanil. Pilot izpusti svojo ročico. Jaz pa se e rokami oprimem svojega krmila. Letalo sluša brez napora. Roka občuti tujo voljo kot lahek pritisk, ki se upira in ki ga mora roka izravnavati. Dozdeva se mi, ko da brzdam veliko in močno žival. Trde sunke in kratke brezzračne prostornine prav dobro prestaja. Le silno valovanje Atlantika, ki spodaj vznemirja morje, tudi nas poriva v dolgih zagonih. Čez nekaj časa tega glava nič več ne občuti, kmalu se tudi živci iz-nebijo zaskrbljene pozornosti in potem se roka podzavestno prilagodi temu oceanskemu gibanju. Zdaj je vse v prijemu rok: neskončno obzorje, sopihajoče morje in njegova globina. Lepo je leteti takole dalje, ko da ne bi imeli ne smotra ne smeri in ne ukazov. Brzojavnik je vprav določil kraj našega poleta. Vodja letala sc spet usede za krmilo Manjkajo še tri minute do skrajnega konca naše vožnje. Nato mora priti obrat. Še dve minuti, še pol minute... Polet v noč. — S stolpa vidim, kako so v neskončni krivulji tresilnice sklanjajo in vrtijo — 90 — 130 — 150 stopinj in dalje Gremo nazaj do 200 in celo do 300 stopinj. To še ni smer proli domovini, ko sj vsi pretegncio ude in napravijo požirek črne kave — nasprotno, zdaj se šele začne pravi polet, ko moramo poiskati sovražne ladje in jih preganjati. Vendar nas hipno prevzame nekakšna otožnost, ko da bi se poslavljali od morja in njegove neskončnosti. Letimo proti kopni zemlji. V dalji sc strneta zdaj zrak in voda v bronasto dvorano. Sonce zahaja. V drugič se ogromno letalo postavi počez proti zraku. To je bila poslednja sprememba tmeri. Nato pride noč, ki ne pade iz višave, ampak se plazi k nam z vseh strani. S sivo samotno steno nam stopa za hrbtom za nami. In kakor tudi naglo letimo in besnimo, je tudi ona čim hitreje za nami. Njena barva j« žvepleno rumena. Mahoma smo zaviti vanjo. Znotraj potegnemo zastor čez okno, pa »mo zaprti v temo. Sunki burje nas stresajo. Sredi nevihte smo. Opazovalec računa ko divji in brzojavnik oznania svoje postojanke. Zunaj s stolpa je strahoten pogled na razbesncle elemente, strele švigajo križem sem in tja A znotraj v letalu je mir. Tlako-meri so mirni. Primerjalne številke na brzojavnem aparatu se skladajo, svetilke brlijo na kartah, ko da bi bili v kakem laboratoriju kje v baraki. Še ure dolgo traja vse to. Oblaki se raztrgajo. Nebo se prikaže, pa spet brž pokrije zvezde. Šele ko dospemo do obrežja, nam huda ura še enkrat ponovi vse prizore daleč tam v daljavi. Kakor kače se zvijajo bliski in hitijo k zemlji. Nato se odpre temna zemlja pod nami. Letališče se razsvetli. Zalotimo se s poslednjo krivuljo in zdaj, v pojemajoči brzini, občutimo v vseh udih vso težo letala, ki se pogreza v globino Nato pride zalet v temo, ki tudi naibolj preizkušenega pilota navda s strahom Ždimo v sedežih ko priklenjeni. A kakor avto. ki zavori z ene poti na drugo, večjo, pristanemo iz ozračja na trdih tleh. »Zdaj nas pa zemlja spet ima,« pravi opazovalec. »Ali greste z nami k nočnemu zajtrku?« Seveda grem Po takem dolgem poletu se mi bo prilegeL 2e čez polnoči je Plavalne tekme v Milanu: Madžarska 53, Italija 41 S plavalnimi tekmami, katero so glodali v soboto in nedeljo v Milanu, je dosegla letošnja plavalna sezona v Evropi svoj vrhunec. Obe reprezentanci, madžarska in italijanska, sta se najprej pomerili z Nemci. Obakrat so Nemci izgubili: v Darmstadtu so zmagali Madžari, v Genovi pa Italijani. Lahko bi rekli, da je šlo tokrat v Milanu za tekmo dveh najmočnejših državnih predstavništev v Evropi. Po računih na papirju in po plavalni tradiciji je veljala prednost Madžarom. In tako se je tudi zgodilo: Madžari eo dosegli 53 točk, Italijani pa 41. O sobotnem delu tekmovanja smo poročali že včeraj. — Izvrstno se je obnesel Branko Žižek, ki je zmagal v prostem slogu na 400 m in potisnil oba rutinirana Madžara, Veghazyja in Ta-tosa, na drugo, odnosno tretje mesto. Z rezultatom, ki ga jo postavil (4:50.3) smo nad vse zadovoljni. Bil je za fi sek boljši kot v Genovi, prav posebno značilno pa je dejstvo, da jo priplaval na cilj ločno 10 sek. pred evropskim prvakom Tatasom. Ni se mu bilo treba boriti za zmago, ni iztisnil vseh inoči iz sebe, številke same povedo, da je plaval tudi tokrat dejansko brez konkurence. Ponavljamo čase: 1. 2ižek 4:50.3, 2. Veghazy 5:00.3, 3. Tatos 5:05.8, 4. Signori 5:22.9. Ob tej priliki je postavil Branko 2ižek tudi nov državni rekord na 400 m prosto. Doslej je veljala kot vrhunska znamka ona, ki jo je postavil Costoll 1. 1935. e 4:54.8. Gledalci v Milanu pa so doživeli v sobolo še eno prijetno presenečenje Italijanski \\aterpolisti so premagali madžarsko moštvo, ki je večkrat zmagalo na olimpijadah, z Izidom 3:2 (1:0). Nedeljski spored so otvorili s štafeto 4X200m prosto. Tu Je postavila italijanska postava nov državni rekord, Madžari pa so bili vendar hitrejši. Takole so plavali: Madžari (F.lmori 2:20.2, Veghazy 2:18.1, Angyal 2:19.2, Tatos 2:21.2) 9:18.7, Italijani (Gosta 2:18.8. Signori 2:224, Schipizza 2:24.1, Žižek 2:18.2) 9:24.3. Najhitrejši med vsemi osmimi tekmovalci je bil torej Veghazv (2:18.1), v italijanski štafeti pa jo postavil najboljši čas 2ižek (2:18.2). 100 m hrbtno: 1. Josza, M. 1:12.6, 2. Galambos, M. 1:13 1,3. Angoli, It. 1:15.1,4 Dellino, U. 1:17.4. Skoki s stolpa 10 m: 1. Hidvegy, M. 126.36, 2. Cozzi, It. 125.22, 3. Iloluban. M. 121.16, 4. Mario-netti, It. 109.45. 1500 m prosto: prevideno je bilo, da bo tudi na tej proei nastopi! 2ižek. v zadnjem trenutku pa so odločili, da bo plaval Močan namesto njega: 1. Veghazv, M 20:32.4, 2. Močan, lt. 20:37.8, 3 Grof, M. 21:19.3, 4 Schipizza, it. 21:24.7. Zma-jo Vegha-zyja jo bilo pričakovati. Za Mofana se zdi. da tokrat ni bil v formi, saj je bil za 6 sek. slabši kot v Genovi. Kljub temu pa preseneča zmaga nad Grofom. Tudi Močan je dokazal v Milanu, da spada med evropske prvake 1 K uradnemu sporedu modnarodnocra dvoboja so dodali še nekaj plavalnih točk, prireditev pa so zaključili s prijateljsko tekmo v vvaterpolu, katere izid jo bil 6:2 v korist Madžarov. Okrog zelenega Pohorja so dirkali Zgodaj zjutraj so sc podali v nedeljo najboljši kolesarji od blizu in daleč na dirko krog zelenega Pohorja. Začeli so v Mariboru in vozili mimo Celja in Slovenjgradca nazaj. V krdelu je bilo 20 dirkačev-Mariborčanov, Dunajčanov, Gradčanov in Slovenjgradčanov. V strnjenih ikupinah po trije, po štirje so prispeli v Celje in tako odpravili prvih 60 km. Dunajčan Gabriel je bil prvi po celjskih ulicah in je prispel v 1:42.51. Izvrstna Dunajčana Gabriel in Kiihn sta vozila ves čas skupaj in se menjavala v vodstvu. Tesno sta se jih držala tudi brata Gregoriča iz Slovenjgradca. Po Savinjski dolini in naprej sta Na železniški progi Tobruk-Aleksandrija. 2elezniSki vagoni, naloženi t ameriškimi oklepnimi vozili, ki so jib razbila osiščna letala. Sovjetski oklopni vlak, ki je nepoškodovan padel v roke italijanskih čet na ozemlju ob Donu. si Gregoriča močno prizadevala, da bi zmagala na tej pokrajinsko tako lepi etapi (52 km), vendar sta tudi tu bila Dunajčana neugnana in prispela v Slovenjgradec Kiihn kot prvi |1:32:34|, Gabriel pa kot drugi. Brata Janez in Jože Grcgorič »ta zaostala samo za dve sekundi. Tretja etapa Slovenjgradec—Maribor ie znašala 70 km. Izkušeni Kiihn »e je odtrg.U od zasledovalcev in prispel v Maribor dobrih 7 minut pred Gabrielom. 70 km je prekolesaril v 2:13:05. Celokupna ocena je dala za dirko krog Pohorja naslednji red: 1. Kari Kiihn (Dunaj) 5:28:36: 2 Fritz Gabriel (Dunaj) 5:37:53; 3. Jože Grcgorič (Slovenjgr ) 5:41:15; 4 Gcorg Haberl (Dunaj) 5:42:29; 5. Janez Gregorič (Slovenjgradec) 5:46:42. Tem so sledili Podtnilšek (Maribor), Streichcr (Gradec), Horvvath (Maribor), Lozinšek (Maribor) in Mašera (Maribor). Šport v kratkem Italijanski nogometaši so začeli v nedeljo s kvalifikacijskimi tekmami za italijanski pokal. V Lodiju je domača Fanfulla premagal Savono » 6:1, v Cremoni pa je Cremonese odpravil Bre-scio z 2:1. Za poseben pokal sta tekmovali tudi najboljši milanski moštvi Ambrosiana in Milano. Zmagal je Milano z 2 : 1. Boksar Carnera je res postal rokoborec. 2c večkrat smo slišali napovedi, da bo začel bivši boksarski prvak težke skupine Carnera t nastopanjem v rokoborbi. Nedavno je res nastopil ta orjak — težek je 115.5 kg — v svobodni rokoborbi v Rimu. Za partnerja so mu določili precej lažjega Scrafina. ki pa ima prednost velike mednarodne izkušenosti v borbi. Borila naj bi se pol ure. Prireditev pa »c ni posrečila, zakaj samo tri minute je trajala tekma. Scralino je bil prelahek, vsa tehnika mu ni pomagala, Carnera ga je odpravil že po treh minutah. Celjan Goršek je bil na nedeljskem mitingu mariborskega Rapida najuspešnejši atlet med tekmovalci, katerih je bilo 70. Zmagal je v teku na 800 m v času 1:58.5. Tudi v Mariboru so plavali. Poročali smo že, da »o priredili štajerski plavalci prve tekme v Rimskih Toplicah. V nedeljo pa' so se zbrali na mariborskem otoku in se podelili v Spodnje-štajerce in Staroštajerce. Prvi so dosegli 42, drugi pa 39 točk. Omenjamo nekaj podrobnih rezultatov: 100 m prosto Schell (Celje) 1:10; 50 m prosto za dame Helga Riehk (St. St.) 36.5; 100 m prsno Ramat (St. St.) 1:21.5. Maratonskega teka krog Vrbskcga jezera se je udeležilo 34 najboljših tekačev Donavsko-alp-ske pokrajine. Dolžino proge so skrajšali od 42 kilometrov na 30 km. Prvi je prispel na cilj pod-oficir Eugen Beierle, član športne družine v Skol-ji Loki, v času 1 ure 49 min. in 29 sek. Primerjali smo čas, ki ga je dosegel Gunder Hecgg v teku na 3 milje (4824 m v 13:35.4) s svetovnim rekordom Finca Meckija na 5000 m (14:08.8). Ugotovili smo, da bi Haegg, če bi zdržal hitrost še na nadaljnih 176 m, postavil na 5000 m nov svetovni rekord v času 14:07.22. Povprečna Haeggova hitrost je znašala pri njegovem rekordnem teku na 3 milje 16.9 sek na 100 m. Sedaj bomo samo še čakali na nova presenečenja, ki jih poklanja Gundar prijateljem lahko-atletskih številk. j \ajboljši in najcenejši slo-venshi tednih je »Domoljub« Giovannl Verga« 65 Tone Nevolja Roman. »Pojdi, pojdi, Nevolja!« so mu odgovarjali. »Tvoj račun je v redu. poravnan!« in-pehali so ga s cevmi karabink. Medtem ko so ga vodili v vojašnico, tudi njega zvezanega, hujše kot Kristusa in so za njim na ramah straž nosili dona Mihaela, je iskal z očmi, kje sta Počasne in Rok Spatu. »Odnesla sta jo!« je govoril pri sebi. »Ničesar več se nimata bati, kot Vane Pizzuto in Gosja noga, ki ob tej uri spita med rjuhami. Samo v moji hiši ne 6pe več, odkar so začule strele iz pušk.« Oni uliožci zares niso spali in so stali na vrafih, pod dežjem, kakor da bi jim govorilo srce. Medtem pa so se sosedi obračali na drugo stran in so se znova uspavali, zevajoč: »Jutri bomo zvedeli, kaj je bilo.« Ob pozni uri, čim je pričela prodirati zora, so se ljudje zgrinjali pred Pizzutovo proda-jalnico, ko je tam še gorela lučka. Tam so na široko klepetali o tem, kar se je dogodilo v tistem peklenskem nočnem trušču. »Zalotili so tihotapstvo in tihotapce,« je pripovedoval Pizzuto, »in don Mihael si je prislužil z bodi ja j z nožem.« Ljudje so gledali proti vratom Nevolj in kazali s prstom. Nazadnje je prišla sestrična Ana, vsa skuštrana, bela v obraz kot krpa in ni vedela, koj bi rekla. Gospodar Tone, kot -da bi iz njega govorilo srce, je vprašal: »In Tone? Ali veste kje je Tone,« —'»Nocoj so ga zaprli pri tihotapstvu, skunnj z Loccinim sinom!« je odgovorila sestrična Ana, ki jc bila izgubila glavo. »Umorili so dona Mihaela!« »Ah! Mati moja!« je zavpil starec in si po- gnal roke v lase. Tudi Lia si je pognala roko v lase. Gospodar Tone, neprestano z rokami na glavi, je samo govoril: »Ah! Mati moja! Ali! Mati moja!« Ob pozni uri je prišel Gosja noga, z^ zaskrbljenim obrazom in se je udarjal po čelu: »Ste čuli, a ,gospodar Tone. kakšna nesreča! Obstal sem kot okamenel, ko sem to izvede!.« Njegova žena botra Gracija je zares plakala, ubožica, ko je videla, kako so nesreče deževale v hišo Nevolj. »Kj prihajaš ti sem delat?« ji je dejal potihoma njen mož in jo je vlekel v bližino okna. »Ti nimaš pri tem nobenega opravka. Če zdaj zahajaš v to hišo, pritegneš nase oči biričev.« Zato se ljudje na pragu Nevolj niti prikazali niso. Edinole Nunziata, čim je začula novico, je poverila otroke starejšemu izmed njih, priporočila svojo hišo sosedi in tekla k botri Meni, da bi z n jo plakala, kot ženska, ki še ni v pametnih letih. Ostali so uživali pogled od daleč, na cesti ali pa so se zgrinjali kot muhe pred vojašnico, da bi videli, kakšen se je zdel za rešetkami Tone gospodarja Toneta, potem ko je vbodel z nožem dona Mihaela. Ali pa so tekali v proda jalnico Pizzuta, ki je prodajal, bril in pripovedoval vsako stvar, kako se je pripetila, besedo za besedo. »Tepci!« je razsodil lekarnar. »Ali vidite, kdo se da ujeti? Tepci!« »Grda zadeva bo! Niti z britvijo mu ne odpravijo ječe,« je dodal don Silvester. In don Giammaria mu je rekel v brk: »V ječo ne gredo tisti, ki bi morali vanjo!« »Gotovo! Ne gredo vanjo!« je odvrnil don Silvester, s predrznim licem. »Dandanes vas pravi tatovi okradejo opoldne in sredi ceste Vtihotapijo se vam šiloma v hišo, ne da bi razbili ne vrat, ne oken.« je dodal gospodar čebula, z obrazom rumenim ou žolča. »Kakor je hoiel napraviti Tone NevcVlja v moji hiši,« je pripomnila Zuppidda, ki je prišla prest svojo konopljo v gnečo. »Vedno sem ti to govoril, angelski mir!« je pričel njen mož. »Vi molčite, ko ničesar ne veste! Poglejte, kakšen dan bi to bil za mojo hčer Barbaro, če bi ne bila na oprezu!« Njena hči Barbara je stala pri oknu, da hi videla iti mimo, sredi biričev, Toneta, gospodarja Toneta, ko bi ga odvedli v mesto. »Odtam ne prideš več ven, so vsi govorili. »Ali veste, kaj je napisano na pristavi v Pa-lermu? ,Teci, kolikor hočeš, ker te čakam tu!' ter .brusni kamen si požre slabo železo.' Siromaki!« »Pošteni ljudje se ne vmešavajo v oni poklic,« je razgrajala Osa. »Nesrečo ima tisti, kdor jih išče. Ali vidite, kdo se vmešava v te stvari? Kdor nima drugega poklica in je nepridiprav, kot Nevolja in Loccin sin!« Vsi so pritrjevali, češ da ko se skoti tak otrok, je boljše, da se nanj zruši hiša. Edino l.occa je iskala svojega sina in se postavljala pred stražarsko vojašnico; razgrajala je, naj ji ga izročijo in ni hotela čuti pametne besede. Ko je hodila nadlegovat svojega brata Lesenega zvona in se je postavljala po cele ure na stopnice rnostovža, z belimi vihrajočimi lasmi, ji je stric Križ govoril: »Ječo imam doma! Hotel bi jaz biti nn mes^i tvojega sina! Kaj hočeš od mene? 2e tako ti niti on ni prinašal kruha!« »l.occa ima korist od tega!« je pripomnil don Silvester »Zdaj ko nima več one pretveze, da ima nekoga, ki jo vzdržuje, jo bodo dali v sirotišnico in vsak dan bo jedla pašto in meso. Če ne, ostane v breme občine.« In ker so znova prišli do zaključka, da »brusni kamen si požre slabo železo,« je gospodar Forttinat dodal: »Dober posel je tudi za sro«podarja Toneta. Ali mislite, da mu ne žre denarja oni nepridi-i prav njegov nečak? Jaz vem, kaj se pravi imeti sina, ki sc vam tako obnese! Zdaj mu ga bo vzdrževal kralj.« Toda gospodar Tone,na mesto da bi mislil, da prihrani one novčiče, zdaj ko mu iih ni več žrl nečak, jih je metal za njim z advokati in pisarji, one tako dragocene novčiče, ki so bili določeni za hišo pri nešpljevem drevesu. »Zdaj ne potrebujemo ne hiše, ne ničesar!« je dejal z bledim obrazom, ki je bil tak, kot Tonetov, ko so ga med hiriči odvedli v mesto in ga je vsa vas šla gledat, z zvezanimi rokami in culico srajc pod pazduho, ki mu jo je bila prinesla plakajoca Mena zvečer, ko je nihče ni mogel videti. Ded je šel iskat odvetnika, onega klopetavega, kajti sedaj, potem ko je videl iti mimo tudi dona Mihaela, ko so ga v kočiji vodili v bolnišnico, tudi njega z rumenim obrazom ter z odpetim krojem, se je ubogi starec bal in ni iskal dlake v jajcu v odvetnikovem klepetanju, da bi le razvezali roke njegovemu nečaku in bi ga pustili, da se vrne domov. Kajti zdelo se mu je, da bi se moral po onem potresu Tone vrniti domov in za vedno biti z njimi, kot takrat, ko je bil deček. Don Siltvester mu je izkazal usmiljenje, dn ie šel z njim k odvetniku, kajti dejal je, da ko nekega kristjana doleti nesreča, kot je nesreča Nevolj, je trelia pomagati bližnjemu z rokami in nogami, tudi, če bi bil lopov, zrel za ječo, ter napraviti vse. kar je mosoče. da se ga odvzame iz rok pravici, zato smo kristjani in moramo pomagati našim bližnjim. Potem ko je bil odvetnik vse čul in se je znašel po zaslugi dona Silvestra, je dejal, da je to lepa pravda, da bi si človek gotovo prislužil ječo. če bi ne bilo njega, jn mol si jc roke. Gospodar Tone se je raznežil kol tepec, ko je slišal govoriti o ječi. Toda doktor Scipioni da je trepljal po rami in mu jc rekel, naj nc bo doktor, če ga nc bo izvlekel s štirimi ali petimi leti ječe. 437 Toda: Mirkova žena je Se živela globoko doli v Turčiji, v prestolnici turškega cesarstva, v glavnem mestu Carigradu. Turški poveljnik Iskender je ol» velikih zaprekah in raznih bojih pripeljal Miklovo Zalo do svojega carja. Z majhno četo in še manjšim plenom, skoraj brez ropa, je prišel v carsko mesto. Toda Miklove Zale ni izgubil: vsaj eno lepo sužnjo je hotel podariti svojemu carju v znak velike vdanosti. 438 In res: Sultan jc bil vesel tega daru. Zala, njegova nova služabnica, je bila najlepša med vsemi. Turški car ji je odločil posebne, z zlatom in srebrom ozaljšane sobane in dvorane. Oblačili jo je dal v svilnata oblačila, ki so jih nosile najbogatejše Turkinje. Zala jc imela vsega dovolj. Deklice so ji stregle, strežaji prinašali vse potrebno, kar je hotela. Bila je bogata in čislana. 439 A Zala je bila nesrečna kot še nikoli. Kakor roža, ki jo presadiš v tujo zemljo, jc hirala in venela, odkar je bila v turški sužnosti in je morala sleči preprosto slovensko obleko ter jo zamenjati z bogato turško haljo. Vse noči je prejokala v mislih na svojega Mirka in svojo vas. Na glas je molila, da ne bi pozabila slovenskega jezika, in Mater božjo, katere podobo je nosila pri sebi, je glasno klicala na pomoč! EIAR - Radio Ljubljana FAHI.IAMO 1TAI.IANO l.e/.lonc scconila Tn nuesta Rtnlla ct sono tre cavalli: duo »nurl o un bianco — Dovo hal la chiavet — lio la ehiave in tasca. — Ha 1« taacho vuoto. — Che piacorel — Non nvote calilol No. non abblamo caldo. — ilanno la mamina inolto mnlata. — Che eosa avetel Non ho nulla — Sono lii moda le stoffe ohiaro. — 1 giornail ora silno moltn intercrsantl. — Che c'e ili nuovot .Non I -h proprio nientp. — Otfirl ln eiornata č splendlda. Che pielo liinpldol — Chl c'e ln eucinnt Ci sono la mamina p la cuoca — Non ho nulla in contrario — Uuante cianee inulilil - l.a cima di qucsto moiite č pnnprtn lii neve e di irhiaccln. — Egll ha un uurfo di pa poli i bisnehl - Dov'6 Oluseppel F. slA In enotna — Buon irinrno. fiiovnnni, pome val lipiionp, grnzie. o tut Non c'e malo. — Le bugie lianno le irambe porlo II verbo auslllnrr. — Infllnito: a vere Preselite Inilleatlvo lo bo noi abbinmo tu hal . voi avpte esso, pusa I),- essi, esse hanno ogli. ella J Kserrlil 1 Coniugnre in tutte le pprson« del presente in- dicalivo le frasi segunti: io avore farno: avpre sple: cnsere di paasaKltio; avpre il sonno leggero; non aver mai frolta: essere in ritardo dl un ora. • 2 Mettcre al plurnle i Boguenti nomt <« agiret-tlvt: quareia; viastRio: harca; unifhia; giardlno; giu-dipp; rasreio: ehloilo; aranein; chiuve: fuc.le; bugiar-dn- giallo; giovane: veechio: cnpo hiondo o rlcciu-telin- ocohletto biriphino: bnceiiooia ridente. Tu natisnjeno besedilo je saino kl.iuc 7,a vso one, ki slpdc pouku italijanščine o" radiu. Italijanske nre so na spnrpdu oh ponedeljkih in sredah rn zače -nikp ,ob petkih pn T.n tiste, ki ie imajo gotovo preil-znanje — vodno ob 19. uri. Rdeči križ sporoča V talulStTH urada naj se javijo: Rudolf Marija, Mlhelčič Mara, Vokovlč Andjela. kdor je poizvelovM za Stadlcr (iizelo in Ivanom, Bošmar buzana, Cafi Mali oglasi Alojzija, llregant Anton. Jnnd. nnr.. Roslna lloth, roj. Kriedcnstein, kdor jc poizvedoval 7.a Sinkom Jernejem, svojci Jukima Ivana, liivcc Zmagoslava, V glavni pisarni avtonomna sekcija Italijanskega Rdečega križa. Oosposvptskn ppsta 2-11, »p naj oglase svojci naslednjih osob: llvalp Miiks, prej Večna pot 29: Jpnko Ciril Leopolda, prpi Metelkova 5; StražiSar Anton. Železniški čuvaj; Jeršin Rajko; Vrnhpc Boris Alojzija, prej Vodnikova 1.1: Oradiiar Jnnko, prej Poljanski nasip 10; Novak MIlan, prej Jurčkova 108. Za dobro voljo Širne se je vrnil malo pozno na dom. Žena je deklamirala svojo običajno vlogo in hkrati napovedala kazen, da ves teden z njim ne bo nič spregovorila. Bila je stanovitna tri dni Na večer tretjega dne je sklenil Širne, da bo pretrgal neprijetni molk. Napravi resen in zaskrbljen obraz, skače po sobah, gre v klet, odpre dve, tri omare, j smžbcl Dobe: Kuharico perfektno, mlado, sprejmem k dvočlanski družini, plača zelo dobra. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra oskrba 6038«. b j Stanovaniaj Oddalo: Lokal z ennsobnim sončnim stanovanjem ln verando takoj oddam. Stanlčeva št. 8. 1 Dekle za vsa dela v gospodinjstvu, iščem. Fonubbe na upravo »Slovenca« pod: »Samostojna 504S«. Prodamo Parkete hrastove in bukove dobavlja Jos. R. PUH, Ljubljana, Gradaška ulica 22, telefon 25-13. Prodam par ženskih, salonskih ševro čevljev. Cena 300 lir. — J. Boje, Florljan-ska ulica 19. 1 |Kaiflimpg Izrabite priliko prinesite vse vrste stare vreče, krojaške In šiviljske odrezkp ter vse stare cunje, KI vam najvišje plača: Grebene Alojzij Sv. Petra cesta 83, telo fon 84-26. I S ehe 1 Jttclo: Reven akademik Išče mirno sobo pod cenejšimi pogoji. Naslov v upravi »Elov.« pod 6001. (s Kiiciim Premoli DRVA I. POGAČNIK, LJubljana, Bohoričeva B. Tel. št. 20-69. JŽS&ffL .1 V MMta P«vaja neuporabnem stanju Ku- prošnje, dopise, trgovske nuje ln plača najvišje in tehniške stroke. Teh-dnevne cene »Everest«. | nična pisarna, Cesta 29. Prešernova ul. 44. tdl|shem sporedu ,.n" .,Prenos lonograishlti ploSC C. E.T.R. A. €€ di musica sinfonica direlta dal simfonična glasba, dirigirirana po Mu SEHGIO FAILON1 ' DESPIGHI — antiche arie e danze per liuto — stari napevi in plesi za plunko (CB 20C06) DORODIN — nelle steppe dell'Asia centrale — schizzo sitifonico v stepah centralne Azije — simfonična skica (CB 20300) SIDEL1US — Finlandla- poema sinfonico - op £6 — Finska-simponičnapesnitev-op 26 (CB 2C001) Drva, premog tn ostalo kurivo dobi vsak potrošnik (privatnik, obrtnik itd.) čimprej ako vpiše v prijavo tvrdko Fr. Rehlierger, trg. s kurivom, Hožna dolina, c. VII., št. 15. — Dostava na dom. — Postrežba točna in solidna. Za vedno je zatisnil svoje trudne oči naš ljubljeni očka, dedek in tast, gospod HENRIK CAZAFURA prvi predsednik apelacijskega sodišča v p. Spremili smo ga k zadnjemu počitku dne 6. septembra v Tolminu in ga položili v družinsko grobnico. Maša zadušniea bo v petek, 18. septembra v frančiškanki cerkvi ob 7. uri. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, G o r i z i a , T o1m i n o , dne 17. septembra 1942. t W v'v _ Globoko užaloščena družina: dr. Krsto Cazafura in ostalo sorodstvo. ■'•- '-.".v' jr, • •• _——————— -... gleda pod postelje... brez besede. — Žena opazuje to nenavtadno beganje po hiši in se prestraši: Kaj, če se mu ni zmešalol? t^i se mogla več premagovati. Zato vpraša: »Za božjo voljo, ali smem vedeti, kaj ižčei?« »Tvoj jezik,« odgovori mož. »Zdaj sem ga pa našel.« LJUBLJANSKI OCRAFI ItKlULlI Predstave ob dalivnlklh ob 16 In 18.15. ob ne-deljati in praznikih ob 10.30.14.30,16.30. ln 10.30 Argentinski muzikalni in pevski film Angeli na zemlji 2ivljpnje ene najboljših pe*k sveta Adeltne Pati Krasno petje in muzlfca. Igralci: Margberlta Carosio, Alfredo Mayo KINO MATICA - TEL. 22-41 O življenski sreči lepe belerine odločala dva plesa ,.BAL PARŽ" V gl. vlogah: lise VVerner, Paul Ilartmann. Hannes Stelzer KINU UNION . fEL. 22-21 Originalna komedija dveh odličnih francoskih igralcev v filmu Frlc - Frae V gl. vi.: Fernandel, Michel Simon in Arletty KINl> SLOGA - TFL. 27-30 „«Vf Ancbe O* v parecchi V milioni di' lire, perchfe i premi della Lotteria di Merano sono oltre ^00 e fra essi ve ne sono parecch1 che superano il milione. Perche non tenti anehe lu di essere fra i vincitori? Bastano 12 lire per acquistare un biglietto e svegliarsi milionari se la fortuna ti aiuta. Fallo oggi stesso, perche la chiusura fe imminenle e improrogabile. Mnogo milijonov lir, kajti v Loteriji di Merano je nad 200 nagtad in med njimi mnoge, ki presegajo milijon. Zakaj tudi ti ne poskušaš biti med zmagovalci? Zadostuje 12 lir za nakup srečke pa se zbudiš milijonar, ako ti Sreča pomaga. Stori to še danes, kajti bliža se nepreklicno zaključek prodaje. ijlma£a rru£itmi M ^a chi aafiuata iui >'*9&Wtfl/\ex i Loterila dl Merano podari milijon onemu, ki kupi srečko za 12 lir do 27. sep-, tembra o polnoči. ?a Liudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarffc