fZ^ Ipf Gorenjski časnik od leta 1947 v/416 it^K Pfivt predhodnik tednik Gorenjec leta 1900 PETEK, 26. )UNijA 2009 Leto IX\[, St. 50, ceaa 1.35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija VoíČíak časořís irHATA os TORKIH IN OB Pm«H naklada: a2.ûoo i:£voijuv W,CrOKfc.N fSKIGLAS.&I Včeraj, 25. junija, smo proslavili dan državnosti v spomin na dan, ko je leta 1991 slovenska skupščina razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Danica Zavrl Žlhbir nekaj dneh ustavili več pa do začetka leta 1992. Ob ....................................... oklepnih enot jugoslovanske dnevu državnosti je biJo po Zvečer istega dne je na annade, raovič zasedli mej- Sloveniji več slovesnosti, Trgu republike v Ljubljani ne prehode, i ugoslovansko osrednja pa je bila na pred- sledila slovesna razglasitev vojsko na slovenskih tleh pa večer praznika na Tigu re- samostoinosti. Ta dan si poslali nazaj v vojašnice. Pa- pubiike v Ljubljani, kjer je bomo zapomnili tudi po dle so tudi žrtve, ki jim da- bil slavnosmi govornik pred- znanem izreku tedanjega nes dolgujemo časten spo- sednik države Danilo Tlirk. predsednika Milana Kučana: min in zahvalo, saj so 73 slo- Slednji je tega dne dopoldne anes so dovoljene sanje, vensko samostojnost žrtvo- na Brdu sprejel dane prvega jutri je nov dan. In nov dan vali najdragocenejše. Čez predsedstva samostojne Sloje prinesel vojno, kajti jugos- dobre tri mesece pa so Slove- venije in predsednika takrat- lovanska oblast nI priznala nijo zapustili §e zadnji ju- ne skupščine. Srečanja so se slovenske samostojnosti, goslovanski vojaki. Medtem udeležili Oril Zlobec, Milan Začeli so se oboroženi spo- je potekala tudi diplomatska Kučan, France Bučar, Du- padi med [LA ter slovensko dejavnost, prve države so že šan Plul» Matjaž Kmecl in Teritorialno obrambo in slo- kmalu priznale slovensko Ivan Oman. Na sprejemu na 8rdu, od leve: Milan Kučan, France 8učar» Danilo TUric, Matjaž Kmecl, vensko policijo. Slednji sta v samostojnost, najvplivnejše f 2. stran Ivan Oman, Ciril Zlobec In Dušan Plut / foio timooki v Kranjske smeti na Malo Mežaklo Komunala Kranj bo po 13. juliju del komunalnih odpadkov odlagala na Mali Mežakli. lesen Ice • Tako kot v Žiro v» Ana Hastman tudi v Kovor, Celje in celo v se Mala Mežakla zaradi po- bkaciji za sortiranje cdpad- tujino. večanega dovoza odpadkov kov in obrata za biološko ob- Deponiia TenetiŠe, kamor prehitro napolnila: "Prostora delavo odpadkov. Potrdili so niči so ta teden tudi občin- je doslej kranjska komunala je še dovolj, prav tako pa §e predlog odbora za lireja- ski svetniki na Jesenicah odlagala odpadke iz omenje- bodo morali v Kranju odpad- nje prostora o skupnem do- potrdili sklep, po katerem nih občin (na leto 35 tisoč ke sortiïati in bodo r.a Mali govoru z občinami, ki bodo bo lahko Komunala Kranj ton), bo 15. julija nehala obra- Mežakli odlagali le ostanek dovažale odpadke na Malo komunalne odpadke iz ob- tovati, Mala Mežakla pa je po komunalnih odpadkov." čin Kranj, Šenčur, Cerklje, tem datumu v operativnem Naklo, Preddvor in Jezersko programu okoljskega minis- naslednje leto dni odlagala trstva opredeljena kot regij- Mežaklo» o zbiranju sredstev Deponija Tenetiše, kamor je doslej kranjska komuna- na deponijo Mala Mežakla, sko odlagaliSče pivega reda. odlagala odpadke iz omenjenih občin (na leto 35 ti- količina odpadkov pa ne "S tem rešujemo težko situa- soč ton), bo 15. julija nehala obratovati. Mala Mežakla sme presegati petnajst tisoč cijo v Kranju," pravi jeseniški pa je po tem datumu v operativnem programu okolj* ton. Odbora za gospodar- župan Tomaž Tom Mencin- skcga ministrstva opredeljena kot regijsko odlagališče stvo ter za urejanje prosto- ger, Id pcdobno kot žirovni- prvega reda ra, varstvo okolja in gospo- Ski župan meni, da omenje- _' darjenje s stavbnimi zem- nim občinam lahko omogo- Ijišči sta sicer predlagala, da čijo največ leto dni odlaga- Jeseniški svetniki so na za gradnjo novega mostu za bi, tako kot v Kranjski Gori, nja, âaj je po dvanajstih letih predlog odbora za gospodar- dostop na cdlagaliŠČe in ure- dali le polletno soglasje za iskanja skrajni čas, da poiš- stvo še sklenili, da je treba v ditev infrastrukture, ki bo za- dovoz kranjskih smeti. Te čejo primemo rešite/. Kot je Šestih mesecih sprejeti do- radi povečanega dovažanja bodo predvidoma odvažali dejal, je odveč bojazen, da bi končno odločitev, kje bosta odpadkov uničena. Znižali smo cene za najem šefov. www Gorenjska ^^ BankA Več primerov nove gripe suzana v. kovačič pred širjenjem okužbe, opo- ....................................................zarjajo na IVZ. ''Usta si med Kranj • Včeraj do zaključka kašljanjem pokrijemo z rob- redakdje so z Inštituta za va- cem. ki ga po uporabi odvrže- rovanje zdravja {IVZ) potrdili mo v smeti in si umijemo tretji primer okužbe z novim roke. Redno si umivamo virusom gripe A {HiNi). Gre roke. Vsakdo, ki v sedmih za moškega, ki je pripotoval dneh po vrnitvi s potovanja Í2 Frandje. Prvi primer nove opazi znake okužbe z novo gripe v Sloveniji so potrdili gripo, naj po telefonu pokliče 19. junija, zbolela je ženska, svojega zdravnika. Ta bo poki se je vrnila iz Amerike, skrbel za odvzem vzorca in E)ruga je zbolela ženska, ki je ga poslal v laboratorij, kjer se bila na križarjenju po Srednji bc izgotovilo, aii gre za novo Ameriki. 45 pregledanih gripo. Če bo vzorec pozitiven, vzorcev na IVZ od pojava gri- bo predpisano ustrezno pe pa je bilo negativnii- Higi- zdravljenje, " je poudarila dr. ena je najboljša preventiva Alenka Kraigher z IVZ. 50 AKTUALNO Rojevajte julija in avgusta 'Ali moramo starie pozvati, naj 'oje-vajo 'ulijd in avgusta, saj otroci, rojeni mtrcs. t/sto (etorie bodo vpisani v vrtec " le na seji občinskega sveta Go. renja vas-Poljane Íron>Čno vpraial svetnik lure Krvina. GORENJSKA Danes odprle nogometna igrišča v občini Železniki te dni praznuje Še ve4no pa se srečujejo s polled mi predlanske popjave. Dan«s po| dne bodo odprli obnovljeno no metno igriSče. nato se bodo dom nogofnetdli pomerili 2 OlimpI nato bo Se tekma veteranov. CC-^ Medsdx>jno spoznavanje povezuje sosede Med dvajsetimi sprejetlrni projekti iz programa čezmejnega sodelovanja med Sii^venijo m Avstrijo do leta 2013 je tudi projed Soseda Nach bar, ki sta ga skupaj predlagala Gorenjski gl)s ifi Slomedia iz Celovfd KMETIjSTVO Petemel je odstopil zaradi pritiskov in groženj Nekdanji direktor Kmetijsko gozdarske zadruge Sava Emil Peternel pojasnjuje svoj odstop s tega položaja. Zaradi pntiskov in groženj posameznikov izven zadruge sc mu je poslabšalo zdravstveno stanje. 18 VREME Danesjutri invned^o bo ^mnef^ivo, občasno ptužno oblaàw, Poja\^ak se bodo kriyevnc fjiche in predvsem popoldne posamezne nevihte. 14 /2 4T jutri: spremenijivo cbiačno LO tN KO U) 17703529 2 POLITIK Á M dan ica.zavri ©e-éas.si GORENJSKI GLAS petek. 26. junija 2009 LjuâgANA Vlada ustanovila Zavod za iport Planica Vlada je ta teden ustanovila javni zavod Zavod za $pcrt Re* publike Slovenije Planica. Za v.d. direktorja je imenovala Jelka Orosa. Ustanovitev zavoda je predlagalo Ministrstvo za šolstvo in šport, in sicer zaradi javnega interesa na področju športa za dolgoročno ureditev in zagotovitve pogojev, da bo začeta investicija države v Planico kot vrhunski trenažno-tekmovalni objekt, ki je hkrati naravna in kulturna dediščina Slovenije. )elko Gros je profesor Sporta. Med letoma 19S7 in 1999 je bil pri Smučarski zvezi Slovenije glavni trener in trener različnih reprezentanc. Med letoma 1999 in 2007 je bil zaposlen v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Ljubljani, najprej kot svetovalec za šport, nato kot direktor. Od leta 2007 je bil direktor podjetja Quantus, d. o. o, kjer se je z vodenjem projektov s področja investicij. Đ. Z. ukvarja POONART Socialni demokrati na pikniku v Podnartu so se na tradicionalnem pikniku občinske organizacije SĐ Radovljica zbrali članice in člani. Prišli so celo z Sleda, Gori) in Bohinja. V sproščenem razpoloženju je beseda nanesla na že opravljeno delo 00 SD Radovljica v preteklih mesecih, ko so z organiziranjem poslanski večerov popestrili politično in družabno živlienje v Radovljici. Obibk teh piiredltev jih spodbuja, da bodo s poslanskimi večeri in podobnimi zani* mivimi dogodki za občanke In občane nadaljevali tudi jeseni, ko bodo medse povabili tudi člane slovenske vlade. D. Ž. arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas ^ Avtokarto prejme MARJAN URBANC iz Bohinja. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu Francka Dolenec je doma v Stražišču pri Kranju. Gorenjski glas jo spremlja íe pol stoletja! Prijazna gospa prebere skoraj vse, najprej pregleda osmrtnice. Že dolgo časa je vdova, mož je brl vojni invalid. Ima dva sina: z janezom živita v isti hiši. Poleg službe, zaposlena je bila v Iskri na števcih, je bila kar petnajst let predsednica Rdečega križa, na terenu je delovala Se trideset let več. Danes si kar ne moremo predstavljati, da je že kot enajstletna deklica odšla od doma služit za pestrno. Kasneje je kot dekla na kmetiji opravljala vsa kmečka deia. Ko se je poročila, sta z možem dobila stanovanje, kasneje sta se vselila v hišo. Vajena dela, kljub visoki starosti prekipeva od energije in vse skuha in pospravi sama. Vsak dan se odpravi na turo, če je vreme slabo, izbe/e krajšo. Najraje jb mahne pod Jošta, na Šmarjetno, nabira gobe» borovnice, do pred kratkim je hodila pomagat na polje. Pravi, da je iz otroštva navajena, ds nekaj mora početi. Odra- ŠČala je v veliki družini z enajstirri otroki v majhni hiši z eno kfavico. A doda. da človek hudo pozabi, (epega se spomni. Vsak konec leta ji uspe vzgojiti ogromen božični kaktus z več kot sto cvetovi. Njen vrt meji na vrt otroškega vrtca. Z otroki se dobro razume, rada jih opazuje, se z njimi pogovarja ali jim privošči kakšno jagodo s svojega vrta. Tudi Janezu je otroSki živ-žav v veselje in ne v napoto. D. K. " » / Francka s sinom lanezom Slovenija je država osemnajst let ^ 1. stran Zvrstilo se je še več dogod- kov, povezanih s spominom na slovensko osamosvojitev. Med drugim je predsednik vlade Borut Pahor sprejel svojce padlih v vojni za Slovenijo. V državnem zboru je bila slavnostna seja, na kateri je kot slavnostni govornik nastopil njegov podpredsednik Vasja Kbvora. V ljubljanski stolnici pa je bila maša ob dnevia Boštjan B og atat otroka, ki izpolnjuje starost- ..............................................................................no mejo 12 mesecev (trenut- Gorenjavas-A3t so trije novi no vsaj 15, op, p.)." Občina bo oddelld predšolskega varstva do začetka novega šolskega dovoijinkajsebo zgodilo, ko leta tako uredila tri nove od- bodo generacije tri-, štiri- in delke vrtcev, pospešeno pa petletnikov čez leto, dve ali iščejo nove prostore v Gore- tri pred šolskimi vrati, je na nji vasi. S februarjem pri- seji občinskega sveta že med hodnje teto naj bi odprli tudi pobudami in vprašanji svet- oddelek v LuČinah, vendar so nikov vprašal Jure Krvina. starši do sedaj prijavili le se- "Letos je bilo ogromno otrok dem otrok. zavrnjenih, prihodnje leto bo Krvina kljub vsemu opoza- lahko tudi sto otrok brez var- rja, da bo č^ leta nastal pro- stva, v šoli pa jih ne bo mogo- blem zaradi vpisa v šolo, če zavrniti. Na tem področju hkrati pa ironične vprašal: so velik: problemi, dela se "Ali moramo starše pozvati, premalo," je bil oster svetnik- da naj rojevajo julija in avgu-__sta, saj otrod, rojeni marca. Jure Krvina kljub vsemu ^^® ^ ' ' vrtec?" Ivica Obhk, svetmca opozarja, da bo čez leta ravnateljica Osnovne šole nastal problem zaradi vpi- Poljane, h kateri spada tudi sa v šolo, hkrati pa ironič- Vrtec Agata, je predstavila no vprašal: "Ali moramo predloge vlade, po kate- starše pozvati, da naj roje- ^ ^^ predšolsko varstvo vajo julija in avgusta?" postopoma postalo brezplač _ no za starše (od leta 2010 do 2012): "Vpis bo zato še večji, "Letos smo beležili ogro- tudinatalitetajevobčiniveli. men vpis, prek i;o novih ka." Prostorska stiska bo zato otrok. Po našem mnenju gre še večja, vendar pa letos ni- to na račun zakonskega doto- hče, ki izpolnjuje starostno Čila o brezpla6iem varstvu mejo, ue bo zavnij«i. Dolgo- za drugega otroka/' je odgo- ročno naj bi problem pred-vorila Elizabeta Rakovec, di- šolskega varstva rešili tudi z rektorica občinske uprave in dograditvijo vrtca ob Osnov-pojasnila: "Kljub temu pa ni šoli ivana Tavčarja v Gore-lahko zagotovim, da ne nji vasi, kjer samo zdaj bomo zavrnili nobenega manjkajo štirje oddelki. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA NAMESTTgiKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zapb&iik Danica Zavri Žleblr UREDNIŠTVO NOVINARjl. UREDNtKi: Boš^n Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčč. Suzana P. Kov^ Ufia Petemd, Ma^ Rant, Stojan Saje, Vilma Stanc^riik, Simon šubic. CN«to Zdpk)tnik, DaniaZasrrl Žbebir, Šte^n Žar^* stalni saddiavd: Marjana Ahaáč, Maja Bertoncelj, Ma^ Cregonč, Ana Hartman, Koinjek. Milena Mildavóč, Miha Naglih Jasna Patadin, Maketa Smdnibr, Ana Vol^ O BU KOvm ZASNOVA jemej Stritar, IlovarStntar d.oo. TEHNIČNI UREDNIK Cr^ Rajnik FOTOGRAFIjA Tinat)oW, Cocazd Kav« LfKTORICA Maketa Vo^ntekktualno lastnino. 3, »mail: info^gitas.s»; mali ogIsS) in osmnn ce. icl.: 04/201 42 47 ; Delcvm od ponnjeljkđ do £etnka nepfvUn|«iio od d. do T9, ure, petek od d. do 16. u'«. sobote, AtdHje In pmníkj zspno. /Cop^njsU glas je poit«rfniV. ^zha)» ob leskih in petkih, v nikledi as.ooo «vodov / Redn» prilog»; Mo;a Gorenjsk». letopis Coren^sU («nkrat Wtf>o) in ďevM lokaliih pnlog / Tisk: Oruck Carin thit CmbH & CqKC, Sl Veit/Cliu> (5t.Vld na Chnl), Avitrlja ^ MaroČnina; 161:04/201424^ / Ceno rïved»M,35 6UR, iMna na roirina: i4c.»0 EUR; Redni plaimki imajo lo % popust», polletni «0% popusta, letn^ popuftlj;v nagovorila predsednik Muzejskega društva Škofja Loka Aleksander Igličar in župan Igor Draksler. Najnovejšo Številko Loških razgledov jc predstavila lani imenovana urednica judita nato pa so obiskovalci prisluhnili dr. Juriju Šilcu in njegovi predstavitvi rodbine Stanonik na Loškem, o Čemer je prav tako pisal v Loških razgledih. D. 2. ž6lezn (ki Pestro ob občinskem prazniku V teh dneh se bodo v 2eleznikih zvrstile Še zadnje prireditve ob občinskem prazniku. Danes se bo vse vrtelo okoli novega nogometnega igrišča, jutri pa ste vabljeni na kolesarjenje po mejah občine 2elezniki, zbor bo ob 6. uri pred Zalo- garjem v Dolenji vasi. Po 9. uri bo v športnem parku Rovn v Selcih 8. športno srečanje podjetij. V torek bo med lo. In 19. uro dan odprtih vrat v razširjeni in prenovljeni Krajevni knjižnici Ivana Tavčarja na Češnjid. Prireditve ob občinskem prazniku bodo vrhunec dosegle v torek ob 20. uri v športni dvorani v Železnikih, kjer bo slavnostna akademija s podelitvijo občinskih priznanj. Plaketo bodo prejeli Muzejsko dru^o Železniki ob 30-letnicl delovanja in 40-letnici tnuicjd v Železnikih ter čebelarski društvi Železniki In Selš' ka dolina ob stoletnici organizirane dejavnosti Čebelarjev v občini. Podelili bodo še tri občinska priznanja: Smučarskemu klubu Domel za dolgoletno uspešno delo pri vzgoji športnikov, Športnemu društvu Dolenja vas, ki je letos us* pešno izpeljalo Evropski pokal v sankanju s samotežnimi sanmi, in selškemu župniku Damjanu Proštu, ki se je izkdzal pri prenovi i^upnijske cerkve, ob predlanskih poplavah pa je ponudil prostore župnršča za začasen zdravstveni dom. Župan bo priznanja podelil tudi odlič* njakom osnovne ir> srednje šole. Kulturni program bodo oblikovali domači kulturni ustvarjalci In kvintet bratov Smrtnik iz Kort pri Železni Kapli. A. H. 1 1 i J i VêCDi obcaiàflin m občanom občine Žclezjuki ČMlitaroo ob obcinácm prazniku. Ob tq priložnosti vas vàmo na «lavnoôtûo áadcmijo s podelitvijo priznaj in n^rad obànc, ki bo v torek, 30. jun^e. ob 20. uri v âportûi dvomoi v Železnikih. župan Mihael občlftski svd. in občinska uf^Bva Ohranimo planet za zanamce Tako je ob v slavnostnem nagovoru ob občinskem prazniku povedal domači župan Bojan Starman: "Kriza nam je povedala svoje. Ukrepajmo!' BOŠTIAN BO GATAI Žirí - Letošnja slavnostna seja obČinsk^ sveta Občine Žiri je bila tokrat v lepo prenovije* nih prostorih Stare šole, ko so se svetniki, obiskovalci in nagrajena zbrali v počastitev občinskega praznika in dneva državnosti. "Živimo v letu najhujše gospodarske krize» ki pa se na srečo v Zireh ne pozna tako kot drugje in upam. da se tudi ne bo. čeprav je nekaj naâih obćank in občanov žai ostalo brez službe," je v nagovoru povedal župan Bojan Starman in se vpraša): "Ali lahko za višji go-spodaisid razvoj luiičimo naš planet? Ke. ne smemo ga, z drugačnim naânom Življenja načrtov. Že 15 let je stara, a ureditev vodovoda, kanaliza- kraja in njegovih prebivalcev ga moramo ohraniti za naše vendar močna želja po grad- dje in širitev čistilne naprave na gledališkem, literarnem, nji doma za starejše. Prido- v sklopu projekta Urejanje likovnem in drugih podro- Letošnji občinski in županovi nagrajenci Občine Žiri ob občinskem prazniku. zanamce. porečja Sore ter ureditev centra Žirov. čjih kulturne dejavnosti je priznanje občine prejelo tudi Ob 120-letnid delovanja jo Družbeno prosvetno društvo V nagovoru je poudari! bili smo koncesijo, zatika se tudi pomembne dosežke pri pridobivanju gradbenega Občine Žiri v minulem letu, dovoljenja. Zaradi nesoglas- od prenove Stare šole, ureja- ja bomo jeseni morda ob je za dejavno, prÍ2adevno in Svoboda. Priznanje župana nja industrijske cone do re- koncesijo za upravljanje» " je uspešno delo na področju pa je ob 454etnid delovanja gionalne ceste skozi Stare povedal župan. Med željami gasilstva in družabn^a živ- in za razvoj kakovostne glas- Žiri, odprt je tudi nov ben- oziroma načrti so še gradnja ljenja prejelo Prostovoljno be, ki jo 2 uspehi širi doma dnski servis. "Pred nami pa nogomernega stadiona na gasilsko dnoštvo Žiri. Za dol- in po sveta prejel Moški pev- je že nekaj velikih želja in Polju (tudi tu se zâtika), pa goletno delo in bogatenje sld zbor Alpina. Danes odprtje nogometnega igrišča V Železnikih se še vedno soočajo s posledicami predlanskih popíav. Ob tem gradijo kanalizacijo Selca-Dolenja vas, med pomembnimi letošnjimi investicijami pa bo tudi gradnja odprtega širokopasovnega omrežja. Ana Hartman Železnikih potekajo tudi ..................................................druge mvestidje. Med naj- ŽetezniM - Dogajanje v obd- pomembnejšimi je gradnja ni Železniki je tudi v za- kanalizadje Selca-Dolenja dnjem letu zaznamovala od- vas, za katero je občini prvič prava posledic predlanske doslej iispelo pridobiti ev- povodnji. Letos so med dni- ropski denar. Dela ta Čas po- gim končali obnovo zdrav- tekajo nasproti pokopališča v stvenega doma (vrednost Selcih, projekt pa bodo za- 145 milijona evrov), ki so ga kflučili prihodnje lelo z grad- odprli konec marca, danes njo čistilne naprave v Dole- pa bodo uradno predali na- nji vasi. Za evropska sred- menu še sodobno nogomet» stva je obdna uspešno kan» no igrišče v Njivici (dobrih didirala tudi s projektom 330 tisoč evrov). "V prihod- gradnje odprtega širokopa- nje nas čaka Še veliko dela, sovnega omrežja elektron- bojim pa se, da se bo zaradi skih komunikadj» ki ga bo pomanjkanja državnih sred- izvajalec Tritel začel graditi stev sanadja zavlekla za več letos. S 3,5 milijona evri let," je v pogovoru pred ob vredno investidjo bodo do- činskim praznikom dejal žu- stop do širokopasovnega pan Mihad Prevc. Poplavlje- omrežja omogočili 870 go- X Ï TjIj!^^ . I. »I É. . n 1« . I . ^eiszniKi • Meuvooe» ni objekti dobivajo nove tasa- spodmjstvom v odročnih de, kraj pa lepši videz. "A do- krajih, ki zdaj te možnosti madni-še vedno s strahom nimajo. Dela potekajo tudi cest skozi Log in v Sorico. strukture, napoveduje žu- zrejo v nebo, zato si prizade- na obdnskih cestah, letos jih Ob tem si na občini prizade- pan: "Letos smo dali pouda» vamo, da bi bil čim prej izde- nameravajo nrppla^HH šest vajo. da bi dm prej prišlo še rek predvsem pripravi pro- Obnovljeno nogometno igrišče bodo odprli danes ob 16. uri. Uro kasneje se bodo domači nogometaši pomeriti z Otimpijo, ob 19.30 pa bo sledila še tekma veteranov lan državni prostorski načrt kilometrov, od tega je naj- do preplastitve oz. rekon- za zagotovitev večje poplavne varnosti in obvoznico daljši dvokilometrski odsek strukdje močno poškodova- jektne dokumentadje za centralno šolo v Železnikih ceste v Soriški potok. Cestno nih regionalnih cest Železni» in podružnico v Dražgošah. mimo Železnikov. Postopki podjetje Kranj bo poleti ki-Zali Log in ČeŠrijica-RuU- Prihodnje leto bomo zaklju- potekajo prepočasi, saj naj bi končalo gradnjo i,5-kilo- no. dli obnovo Šole v Selcih, kjer bil načrt sprejet šele avgusta metrskega odseka ceste v V prihodnje bo ena od pri- bomo med podtnicami ure- 2011." je zaskrbljen Prevc. avčo, nadaljevala se bo re- oritetnih nalog obdne obno- Ob popoplavni sanadji v konstrukcija regionalnih va dotrajane šolske infra- dili še dodaten jasUčni oddelek." GORENJSKI GIAS petek. 26. junija 2000 GORENJSKA 5 KRATKE NOVICE Kranj Donacija kranjski porodnišnici BolniSnîcâ za ginekologijo in porodništvo Kranj Je bogatejša za nov kardiolokograf s telemetrijo (CTC), ki ga vsakodnevno uporabljajo v porodnem bloku v Času nosečnosti In med porodom za spremljanje plodovih srčnih utripov in delova* nje maternice. "Vrednost aparata je 27.600 evrov. Večino denarja smo zagotovili sami, zelo hvaležni pa smo tudi dona* torjem, podjetjem ŠTURM iz Šempetra pri Novi Gorici, ECOLE z Bleda in SPE5 iz Ljubljane," je povedala Andreja Cerkve- nik Škafer, direktorica Bolnišnice za ginekologijo in porodni* štvo Kranj. "Za porodni blok je ta sodobni aparat velika pri* dobitev, saj ima tudi mobilno enoto, kar pomeni, da se žen* ska med snemanjem lahko giblje/' je povedala Anči Bizjak, vodja porodnega bloka. Lani so v kranjski porodnišnici 5S00' krat snemali CTG, eno snemanje je trajalo od približno pol ure do dolžine ccicga poroda, torej tudi vcČ ur. S. K. Od leve: Aleš Grozdanov iz podjetja SPES, Andreja Cerkvenik Škafar, Anamarija Habjan iz podjetja ECOLE s hčerko Mio Marijo Minco, ki jo ima v naročju babica Majda lelovčan» ter babica Andreja Blažej Stare. Kranj Obiskovalcem predstavljajo lepote Kranja v kranjski Mestni hiši je bila minuli torek prev posebna slo* vesnost, saj so podelili priznanja tečajnikom, ki so v letošnjem ietu uspešno opravili izpit za lokalnega turističnega vodnika po kranjski občni. "Od prijavljenih 23 kandidatov Idhko ddnei» 'estitdm 14 novim vodičem, ki ste uspešno opravili izpit in lahko začnete delati. Zelo vas bomo potrebovali, saj smo že letos imeli okoli sto vodenj po mestu in rovih," je ob priložnostni slovesnosti poudarila direktorica Zavoda za turizem Kranj Natalija Polenec, novim vodičem po Kranju pa je čestital tudi kranjski podžupan Bojan Homan, ki je povedat, da se morajo vodiči zavedati velike vloge, ki jo imajo pri predstavljanju cele občine, ne le mestnega središča. Skupaj z vodniki, ki so opravili izpit pred dvema letoma, in starejšimi vodniki je sedaj v Kranju sedaj skoraj štirideset usposobljenih turističnih vodnikov, kot je povedala Natalija Polenec, pa žal to delo opravljajo le nekateri Izmed njih. V. S. V Kranju je štirinajst novih turističnih vodnikov, med njimi tudi janež Ciperle, ki sta mu za uspešno opravljen izpit čestitala direktorica Zavoda za turizem Natalija Polenec in kranjski podžupan Bojan Homan./^oto TinjCou So RA Šestdeset let KUD Oton Župančič Sora Kulturno umetniško društvo Oton Župančič Sora praznuje 60 let delovanja. Osrednji dogodek ob praznovanju obletnice bo danes, 26. junija, ko se bo ob 20. uri v dvorani Doma krajanov v Sori začela slavnostna akademija. M. B. naj prepoznajo Začenja se javna predstavitev uredbe za ustanovitev regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe. Danica Zavri Žlebir uredbo, vsi pa imajo nanjo tudi določene omejitve, Id so bilo načrtovano), je treba iju- ....................................... možnost dat} predloge inpri- prednostno usmerjene v ob- dem predsta^ti prednosti in Preddvor • Občine jezersko, pombe. Končna uredba naj vladovanje negativnih posle- možnosti, ki jih prinaša za Kamnik, Luče. Preddvor in bi bila narejena tako, da bo die množičnega turizma ter razvoj in preživetje, pa tudi Solčava ter Ministrstvo za zagotavijala varovanje narave preprečitev gradenj, ki niso z omejitvami. Organizirali okolje in prostor so decem- in krajinske pestrosti ter povezane s tradicionalno de- bodo tudi javne razprave. V bra 2005 podpisali spora« ohranitev poselitve in traj- javnostjo v prostoru (npr. vi» občini Preddvor bodo o par- nostni razvoj tega gorekega kend hiše). Na seji občinske- ku še posebej pozorno raz-območja. Park bo ustanov- ga sveta v Preddvoru sta pro- pnvljali s krajani Bašlja, Po- zura o tjstanovitvi parka Kamniško-Savinjske Alpe. Ministrstvo je s pomoč- Ijen, ko se bodo z njim stri- jekt predstavila Suzana Zu- toč in Kokre. V Preddvom se jo strokovnih služb in občin v njaie vse občine. Regijski pane Hrastar z ministrstva bodo dogovorili tudi, kako maju 2009 pripravilo pred- paik prina^ upravljavca, ki za okolje in Avgust Lenar iz bodo zbrali mnenja in pri- log uredbe, ki pomeni krovni bo skrbel za varstvo narave, LMarske doline. pombe ljudi. Svetniki so raz dokument in usmeritve za za urejenost turistične infra Svetniki v Preddvoru so mišljaJi tudi o možnosti refe- bodoči regijski park Po potr- strukture in okolja, pridobi- menili, da se morajo prebi- renduma, vendar tu ni pov- ditvi predlc^a uredbe na via- vanje državnih in evropskih vald v regijskem parku pre- sem jasno, komu nasloviti di bo sledila javna predstavi- sredstev za naravovarstvene poznati» saj ga bodo samo referendumsko vprašanje, tev. Z njo bodo lastnikom in razvojne dlje, pomoč do- tako sprejeli za svojega. V Park namreč ne zadeva le zemljiSČ in objektov, prebi- mačinom pri razvoju traj- javni razgrnitvi, ki bo trajala stalnih prebivalcev, pač pa valcem, uporabnikom pros- nostnih oblik gospodarjenja, tri mesece (na predlog svet- tudi lastnike, ki živijo zonaj tora in drugim predstavili Po drugi strani pa pomeni nikov mesec dni dlje. kot je občine. DNEV POPUSTA pri nakupu J ě ♦ kosov projmete pri nakupu Eivjar.e>imete pri nakupu več AKCTJA VELJA NA VAŠ SKUPNI NAKUP LE 00 26.00 28, JINIJA 2009^ VKU Z DODATKI iRUre, TORB CE, KftAVATř), 1 IZJEMO BONOV IN MODNEGA NAKITA POPUSTA NI MOGOČe 2DB1.2m I OSTALIMI AKCIJAMI. www.charles-voegele.com 4 |T|T| lilil Kranj Nakupovalni center Qlandia Cesta 1. maja 77 tel. 04/2359012 6 GORENJSKA -z^®»««^- GORENJSKI GLAS petek, 26. junija 2009 Učenci prijateljevali s starostniki UršaPeternel kov. Od januarja naprej so pri- ..............................................................................pravili šest srečanj, na katerih jesenice - V Planid je pote- so učend pripravili nastope za kaia zaidjučna prireditev v stirostnike. skupaj 2>u i^dU sklopu projekta Mladi razve- drxižabne igre, pekli kruh in seljujemo slajše, ki je bil na- pedvo, slikali in modelirali z merijen spoznavanju in dru- filino. "Odziv stanovalcev ženju upokojencev in osnov- doma in uiencev je bil zelo nošolcev. V n(em so sodelova- dober, na srenja so zelo radi [i stanovala Doma upokojen- hodili, zato upamo, đa bomo ccv dr. Franceta Ber^ja Jese- projekt bhko nadaljevali tudi nice in štirih osnovnih šol z prihodnje leto. Razmišljamo, Upokojenci in učenci so skupa) pekli kruh. Jesenic, Mojstrane in Kranj* da bi van j vključili tudi slarost- ske Gore. Po besedah Ekiine nike v domu upokojencev, ki Čosatovkf iz Razvojne agend- ne morejo iz doma ali cdo iz je Zgornje Gorenjske, ki je vo» postelje," je povedala Eldina dila projekt, so na ta nadn po- Čosatovic. Projekt, ki je letos pestřili ssakdanje aictivnosti potekal že tretje leto zapored. stanovalcev doma upokojen- sta sofinancirali Občina I cev, hkrati pa učencem pribli- nice in Občina Kranjska žali razumevanje starostni- Gora. Bleo Sto let gasilskega družtva na Rečici v začetku junija je mInDo sto let od ustanovitve gasilskega društva óled-Rečica. Podobno kot še marsikje drugje so tudi tu gasilsko društvo ustanovili po večjem požaru, do katerega je prišlo konec junija 1908 v vasi Grad, ko je pogorelo prek štirideset hiš in gospodarskih poslopij. Leto dni kasneje je sedem domačinov ustanovilo gasilsko društvo, ki sta mu prvo opremo podarila načelnika z Bleda. Leto kasneje so že zgfadili tudi prvi gasilski dom. Ob dvajsetletnici društva so razvili prapor, katerega boter je bil prestolonaslednik Peter Karadordevič in ga rečiški gasilci še danes skrbno hranijo. Praznovanje stoletnice se je začelo 11. junija z gasilsko vajo na železniški postaji 6led-)ezero, naslednji dan pa je bifa slavnostna seja, na kateri so podelili tudi priznanja in spominske plakete društva. Dan kasneje so pripravili Še ga* silsko parado, na kateri so sodelovala gasilska društva z Ble- da ter iz Gorij in Bohinja. M. R. cestno pod/efje kranj, oni2M a viâfM^ in cđfii U tokej 2op<)sli civkivcVcJ^^^ zo pofr«b« ínž«Airinga: VODJA PROJEKTOV ZA VISOKE IN NIZKE GRADNJE Od kandidotov prÝc^kujemo visoko dll višjo izobrazbo 9radber>e smeri s strokovnim izpHom in nojmanj peHetniml delovnimi izkušnjami na področju vedela grodbiič Vabimo vw zainferestrona kandidate, óa pošljeta ponudbe 2 dokazili o izobmzbr In opisom dosedanjih delovnih iziuiienj 00 no$lov C^^o podjetje Kranj, družbo za vzdrievcnje in gnsdnjo ces), d. d., Jezersko cesfo 20, Krtrnj, do 30- julija 2009. Za dodatne infofmocije snio vom na voljo v kadrovski službi, tel.: 04/280 60 U. Mladi obudili stari Kovor Irma Lipovec in učenci Podružnične šole Kovor so izdali knjigo Nekdanja Občina Kovor. Prireditev je popestrila tudi flavtistka Irena Grafenauer, ki izhaja z Markučeve domačije. Stoian Sate ueh opisuje življenje v letUï ....................................... 1845-1945. Takiat so spadali Kovor • Vas Kovor Ln okoli- v občino Kovor vasi in zasel-ški kraji so bogatejši za nov ki Kovor, Zvirče, Hudo, Hu- zapisan zgodoviDski spo- šica, Sveta Neža, Popovo, Va- min. Učiteljica Irma Lipovec diče, Viseče, del Bistrice, in učenci Podružnične šole Loka, BTe2ovo in Brdo. Koš- Kovor so se jeseni lotili pro- Ček preteidosti so šolarji iz jekta Kovor skozi Čas. V raz- Kovorja strnili v razsta\d fo- iskovalni nalogi so sodelova- tografij, ki so jo odprli v sre- le učiteljice Eva Kuralt, Ma» do na cerkvenem skednju v teja |azbec» Simona Križaj, Kovorju. Tam so pnpravili Janja Šmeic. Silvia Šlibar in tudi zanimiv program, med Nataša Bergant. Brskali so katerim so se ob pripovedo- za starimi dokumenti, foto- vanju zgodb o preteklosti grafijami in spomini. Po- pridružili učencem pri va- l^mo Upovec in učence sta pohvalila tudi Irena Craftnauer iskali so ljudi, Id veliko vedo škem koritu tudi gostje. Jože Borut Sajovic. o svoji hiši in rodbini ter o Praprotnik je igral na har- zgodovini kraja. Zbrali so moniko, zapeli so kvartet kučeve domačije v Kovorju. in Jořica Koder, so čestitali gradivo, iz katerega je nasta- Puen caotonim in Bratje Prireditev je obiskala tudi za knjigo predsednik KS Kola knjiga Nekdanja občina Zupan, Jaka Praprotnik je S6'letna Mira HirSd, Šolska vor Janez Šter, tižištd župan Borut Sajovic, ravnatelj 05 Bistrica Šteán Žun in Boris Kovor. prebral pesem Moj domači Mira, ki je pred tremi leti iz* Delo, ki ga je založila in iz- kraj, vse obiskovalce pa je dala knjigo Spomini na Ko- dala Podružnična šola Kovor presenetila z nastopom sve- vor. Avtorjem prispevkov, Čemilec 2 direktorata za pri OŠ Bistrica v nakladi tovno znana flavtistka Irena med katerimi sta bila v veli- osnovno šolo in vrtce Repu- 1100 izvodov, na 460 stra- Grafenauer, ki izhaja z Mar- ko pomoč Stanislav Pesjak blike Slovenije. Smokuškl gasila obnovili dom Gasilci PGD Smokuč so ob praznovanju 8o-letnice uradno predali namenu obnovljeni dom. Ana Hartman prihodnje imela posluh za ..............................................................................potrebe gasilcev. "Gasilstvo Smokuč • Praznovanje je način življenja. Želim letnice PGD Smokuč je mi- vam, da bi se srečevali na vanuli konec tedna doseglo vr- jah, tekmovanjih in paradah, hunec. Posebej slovesno je čim manf pa na resničnih bilo v soboto popoldne, ko so akdjah. A me tudi to ne skr- odprli obnovljeni gasilski bi, saj ste usUeziio priprav- dom. "Ta je sicer majhen, a Ijeni in opremljeni," je na povsem zadostuje našim po- slovesnosti po blagoslovu trebam. Imamo blizu sto članov, od tega je 22 operativ- doma poudaril župan, tudi sam član PGD Smokuč. nih gasilcev. S prizidkom Tega so leta 1929 ustanovili smo dobili vodo, sanitarije in domačini, ki so bili pred tem tiiše, ki jtb doslej nismo imeli," je povedal Marjan Dobni- Ob jubileju so smokuškl gasilci pripravili tudi parado. dejavni v gasilskem društvu v Zabreznid. "Se isto leto so kar, pomočnik poveljnika zgradili gasilski dom in ku- PGD Smokuč in predsednik pili šeststolitrsko. motorno cijo predsednika, imajo le zveze Slovenije Milan Du- Gasilske zveze Jesenice. Po- brizgalno. Leta 1939 so raz- poveljnika Leopolda Le bravac, predsednik pobrate- hvalil je še sodelovanje z Ob- vili prvi prapor," je nekaj Smokuškim gasilcem so nega društva PGD Šalek iz čino Žirovnica, ki je v celoti utrinkov iz zgodovine nani- čestitke ob visokem jubileju Velenja Darko Odar in An- pokrila 37 tisoč evrov vredno zaJ Janez Šebat. častni po- izrekli še rojak iz njihovih dreas Stroiz, gasilski povdj- prenovo doma. Župan Leopold Pogačar je obljubil, da bo občina tudi v velinik PGD Smokuč- Sled- vrst ter poveljnik Gasilske nik izieljaka, kjer imajo ga- nje je pred leti kot prvo slovensko druátvo ukinilo fimk- zveze Gorenjske in član sild iz Smokuča številne pri upravnega odbora Gasilske jatelje. Raooví|ica Izbrali najboljše motive za spominke Pretekli petek so v radovljliki Linhartovi dvorani predstavili najboljše ideje za Linhartov spominek, ki so v zadnjih mesecih prispele na javni razpis. Kar trideset Izdelkov so prispevali avtorji predvsem iz Radovljice in okolice. Komisija je kot najboljše izbrala motive starega mestnega jedra Radovljice In mask 2 radovljiške gral>Čmf» riplo domačinke, RadovíjíČán-ke Vanje Bajt, na drugo mesto uvrstila medeno pero, šesti-lo, zastavo in pero Linhart Klemena Rodmana z Rodin ter na tretje ročno kovani žebelj planinčar Damjana Hafnerja iz Kfope. *'Gre za anketni natečaj," je pojasnil predsednik komisije Toni Bogožalc I2 Linhartove dvorane, "katerega namen je pridobiti ideje za spominke za turistični, protokolarni in darilni namen, kar pomeni, da ga bomo v prihodnjih letih še ponovili." M. A. maklo Priznanje Paniki Pagon letošnjega tradicionalnega srečanja upokojencev iz občine Naklo pri Trnovcu v Zgornjih Dupljah se je udeležilo okrog dvesto od tisoč članic in članov društva. Vodenje društva so r^a marčnem občnem zboru zaupali Marjanu Gradišarju in Naklega, novi upravni odbor pa se je zavzeto lotil dela. Na letošnjem srečanju, ki se ge ja udeležil tudi župan občine Naklo Ivan Štular, je predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske )anez Šolar podelil Faniki Pagon Iz Na* klega plaketo za dolgoletno prizadevno delo v društva Med Članicami in dani društva zelo priljubljena Fanika bo §e na* prej sodelovala v društva, vendar manj kot doslej, ko je bila med drugim kar 17 let tajnica društva in organizatorka izletov, ki veljajo za najbolje organizirane na Gorenjskem. Pred kratkim je druga skupina odpotovala na izlet na Sicilijo. K. GORENJSKI GLAS petek, 26. junija 2009 ititit •• mm t t uil ma. řio vnik @g-fiías si / V Startni blok Saro Po dobrega pol leta se je domov na Gorenjsko vrnila naša najboljša plavalka Sara Isaković, ki se na nova tekmovanja že pripravlja v domačem radovljiškem bazenu, kjer bo imela tudi svoj štartni blok. Vilma Stanovnik Ljubljana, Radovljica • Še preden se je po vrnitvi s Studija in treningov v ZDA z načrti predstavila slovenski javnosti. je naša najboljša plavalka zadnjih let in dobitnica srebrne olimpijske kolajne, pla>alka Saia Isaković preiz- kusda domači bazen v Raduv* Ijid, kjer je že v torek opravila prvi trening. "Čeprav sem v ZDA dobro trenirala, pa sem imela tudi veliko smolo s poškodbami in boleznimi, šele pred kratkim pa sem prebolela vnelje siiiuscv. Najbrž je bil vzrok za to spremenjen življenjski ritem, saj sem ob treningih in tekmovanjih rudi pridno Studirala, pa tudi kuhala in prala. Čeprav sem do- mov prinesla program tre- Sara Isaković se je domov vrnila nasmejana, Čeprav jo v ningov, ki mi jih fe pripravila prihodnjih tednih čakajo naporni treningi ter nastopi na moja ameriška trenerka, pa univerzijadi in svetovnem prvenstvu./pw^ ^nsiis« bom sklepne priprave na svoji letošnji največji tetenovanji, ' memoriálu v Trbovljah. "Za nastop na sredozemskih igrah se nisem odločila» saj se bom raje posvetila treningom in pripravam, že sedaj pa se veselim počitnic, za láteře lani, zaradi nastopa na olim* pijskih igrah In nato študija, praktično ni bilo časa. Avista namreč skupaj z družino odliajâino v Dubaj, ki je kot moj drugi dom," je dodala Sara, ki se zaveda, da jo pred počitnicami čaka §e precej garanja. '*Sara je že začela priprave na letošnji najpomembnejši telanovan j i, v domaČem Wu- bu Žito Gorenjka Radovljica pa smo se odločili, da dobitnici prve plavalne olimpijske kolajne izkažemo čast tudi tako, da po njej poimenujemo en^a od štartnih blokov v radovljiškem bazenu. Sara se je odloČila za Štartni blok številka 5 in še pred odhodom na s\'etovno prvenstvo v Rim univerzijado v Beogradu in jaia je s štafeto univerze Berkeley letos spomladi ^^^ ^^^ pripravili pri-svetovnop^enswovRimu,. „a vseanieriškem študentskem prvenstvu NCAA Opravila z domačmi trener- vedal športni direktor kluba jem Mihom PotočniJcom. ki ^^vojila prvo mesto in zlato medaljo na 4 x 200 cmi gJobočnik. ki je skupaj s me tudi najbolj pozna in mu jardov prosto, štafeta pa je ob tem dosegla tudi predsednikom PK Žito Go- zaupam" je povedala Sara neuraden svetovni rekord. Za ta uspeh jim bo ob renjka Radovljica fožetom Isakovič, ki prav zaradi pri- začetku novega študijskega leta čestital tudi ame- Rebcem na priložnostni ti- prav na ti dve tekmovanjih ne ^ški predsednik Barack Obama, kot je povedala skovni konferend v vodnem te nastopila m bližjih sre- ^ ^^^^ ^^^ ^^^ ^^ ' ^'ílf ' dozemskih igrah, že konec tedna pa bo tekmovalni ritem skušala ujeti na Lučkinem privilegij. gostitelji iz BTC-ja in ljubljanskim ] itostrojem t»idi podpisal D^odbi o sodelovanju. Gorenjski derbi v osmem krogu Na Brdu pri Kranju so izžrebali pare za novo sezono v i. in 2. SNL V drugi nogometni ligi bomo imeli Gorenjci dva predstavnika, ekipi Triglava Gorenjske in Garmina Šenčurja pa se bosta prvič pomerili v osmem krogu. Vilma Stanovnik Brdo pri Kranju • Minuli torek so na Brdu pri Kranju pripravili žrebanje parov za novo domačo nogometno sezono, ki se s tekmami v prvoligaški konkurenci začenja 19. julija. Že v prvem krogu bo zanimiv derbi, saj se bosta pomenil ekipi Olimpije in Interblodca, DomžaiČani pa bodo prvo tdano odigrali doma> saj bodo v 1. krogu gostili ekipo Laboda Drave. Drugi pari so: Rudar Velenje - Nafta Lendava, Maribor - Hit Gorica in Luka Koper - CM Celje. Gorenjci smo z zanimanjem čakali tudi žreb v drugi ligi, kjer bomo imeli v novi sezoni» ki se začne 9. a\^usta, kar dva predstavnika. Ekipi Trigiava Goreniske se je namreč ictos pridni žil Carmin odigrali v gosteh pri Livarju iz IvanČne Gorice, ekipa Triglava Šenčur, prvi gorenjski obra- Kranjski župan Damijan Peme je ob sk>vesnem odpr^u ČUT. pa bo 4. oktobra v Kranja novih tribun med nogometnima igriščema za uspeh v Šenčurjani bodo prvo tekrno reprezentanci do 19 let čestital Davidu jerkoviču. / ^ot« Tir Dekl Gorenjske pa bo v prvem krogu doma gostila Belo krajino. "Sewda si želimo dobrega začetka sezone, do okrat pa nas čaka še pr«:ej deia, kajtí imeti želimo ekipo, ki bi se borila za prvo ligo," pravi športni direk* tor Triová Gorenjske Minn Šulnc, ki se je skupaj s sodelavci v klubu, trenerji, nogometaši in drugimi Športniki minuli torek razveselil novih tribun med nc^metnima igriSčema v kranjskem športnem parka "Veseli smo, da smo po 46 letih dobili lep objekt s tribunami in garderobami, imamo igri5& z umetno travo, Id je v uporabi 365 dni na leto, in naSa obveznost je, da tudi v bodoče ostanemo najbolj miKJŽi-čen športni kolektiv na Gorenjskem," je tudi poudaril Miran Subie, Id je novo pridobitev za kranjsld šport ponosno pokazal tudi predsedniku NZS Ivanu Simiču. Tudi Terlikar v rdečem Vi ima Stanovn ik Gotovo bo v moštvu manj ......................................; zvenečih imen kot doslej, kar jesenice • V Jeseniškem ho- pa ne pomeni, da ne bomo kejskim klubu ACTOni sestav- konkurenčni, saj nas bosta Ijajo ekipo za novo sezono. zagotovo odlikovali gorenjska Kljub velikim finančnim tc- trma in nepopustljivost," je žavam, ki pestijo vodstvo kiu- po podpisu pogodbe za Goba državnih prvakov, so preji- renjski glas povedal Anže nji teden podpisali pogodbo z Terlikar, ki se že veseE novih ljubljencem domačega občin- nasprotnikov v li^ EBEL, ekj-stva Tomažem Razin^rjem, pe Medveščaka. "V zagreb-ta teden pa se je za dveletno škem moštvu bo vratar Ro- podaljšanje pogodbe odločil bert Kristan, pa tudi nekaj še en reprezentant, krilni na- drugih odličnih hokejistov. padalec Anže Tedikar. Kot je Tako bodo te tekme zagotovo znano, bo dosedanji trener Je- zanimive," tudi dctíaja Anže. seničanov Doug Bradly v novi Po opravljenem žrebu je sezoni športni direktor ekipe namreč znano žetudi, da ek)» Medveščaka, ki je novinec v pa Acronija jesenic v prvem ligi EBEL, nov športni direk- krogu lige EBEL 11. septem- tor Acronija Jesenic Zvone bra gostuje pri Medveščaku v Šuvak pa bo imel te dni še kar Zagreba Dokopa ne bo tre- nekajdeia.dabozbralkonku- ba čakati niti na slovenski renčno moštvo. derbi, saj se bosta že v dru- " Kljub začetnim dvomom, gem krogu v Tivoliju pomeri- kakšna bo naša ekipa, mis- la večna tekmeca, Tilia Olim- lim, da na«? ho na konnJ nsta- pija in Acroni Jesenice. Jese- lo kar nekaj iz lanske sezone, ničani bodo nato igrali v Gra- pridružili se nam bodo mladi zu, doma pa se bodo v ligi in verjamem, da se t^m bo s EBEL prvič predstavili 20. septembra, ko bodo gostili AJbo Volan. trdim treningom uspelo dobro pripraviti na novo sezono. DupgE Obeta se močan šahovski turnir Šahovski klub Gambit Naklo pod pokroviteljstvom Občine Naklo pripravlja 2. mednarodni šahovski turnir. Začel se bo jutri, v soboto, ob 9.30 v gasilskem domu v Dupljah. "Kot mlad Šahovski kolektiv smo si za najpornembnejšo nalogo za* dali cilj, da bi za igranje te lepe igre navdušili čim več ljudi v naši občini. Še posebno vneto smo se lotili dela z mladimi, organizacija mednarodnega turnirja pa spada tudi v krog prireditev ob praznovanju občinskega praznika," poudarja predsednik ŠK Gambit Naklo Dušan Jokovič in vabi šahiste, da se jim jutri pridružijo na turnirju. Dodatne informacije lahko dobijo po telefonu 040/849499 ali 041/734186, kjer se lahko tudi predhodno prijavijo. V. S. Organizacijski komite Kranj 2009/10 FIS CELINSKI POKAL 2009 V smučarskih skokih HS 109 Kranj, Gorenja Sava Progfdm; sobotrt, iuliiđ 2009, ob 77. uri - f- leknia nedelja, 5. \u\i\a 2009, ob 9. uri - (L lefcna Nasiopill bodo 4>U!(Ct!í skđkdlci iz ie$tnđ]st dr^av. Vstopnine ni. Prosi vstop je dariio naSIm zvestim gledalcem, VdbljenU 8 Simon. sub ic@g-^s.si GORENJSKI OAS petek, 2Ć. junija 2009 Plače bodo popravili Nesorazmerja pri sodniških plačah bodo odpravili v dveh delih. Simon Šubic li v dveh delih: prvi del s i. ...................................................................julijem letos, dnigi del 1. de- Kranj ■ V skladu z novelo za« cembra prihodnje leto. Dokona o sistemu plač v jav- datnih sredstev ne bodo po-nem sektorju, ki sodnike trebovali, saj pravosodno uvršča v 47. Izhodiščni plač» ministrstvo pripravlja zni- ni razred, a odpravlja večino žanje števila sodnikov, dr- dodatkov in zmanjšuje števi- žavnih tožilcev in državnih lo napredovanj sodnikov, pravobranilcev, poleg tega bodo morali obseg sredstev pa noveh zakona o sodiščih za piače pravosodnih funkd- predvideva ukinitev dodat- onarjev povečati za 5,8 mili- kov za mentorstvo, spedali- jona evTov oziroma skoraj zacijo, magisterij in dokto- deset odstotkov, kar pa se bo rat ter dodatek za manj zgodilo šele v prihodnjem ugodne delovne pogoje. S 1. leřiJ. Po besedah ministrice decembrom 2010 bodo uki- za javno upravo ïrme Pavli* njene tidi funkcije pod- nič Kiebs namreč ostaja ob- predsednikov okrajnih so» seg sredstev za plače do 1. dišč, razen okrajnega sodiš- decembra 2010 nespreme- ča z nad trisco zaposlenimi. njen, in sicer 66,8 milijona evrov bmto. Predsednica Slovenskega sodniškega društva in stav- Kot so pojasnili na pred- kovnega odbora sodnikov fa-stavitvi sporazuma o za- nja Roblek je ob tem poveda- ključku usklajevanj in pred- la. da bodo sodniki zamrzni-logov sprememb zakonov, tev stavke podaljšali do obja- ki urejajo plače pravosodnih ve obeh zakonov, Id sc nana- funkcionarjev, bodo ne- šata rw uskladitev sodniških ustavnost sodniških plač za- plač z odločbo ustavnega so-radi finančne krize odpravi- dišča, v uradnem listu. SOTPSKA Plaz po&kodoval oporni zid v sredo dvajset pred 19. uro v Soteski v občini Kamnik vsul zemeljski plaz v podporni zid in ga poikodoval, vendar pa ne ogroža stanovanjskih ali drugih objektov. V prihodnjih dneh si bo plaz ogledal geolog, nato pa se bodo odločili za primerno sanacijo. 5. ŠKOFI A LOKA Na štedilniku pozabili hrano v sredo zvečer $0 prostovoljne gasilce iz Škofje Loke in s Trate poslali v Frankovo r^aselje v Škofji Loki. kjer se je iz enega od stanovanj nevarno kadilo. Gasilci so ob vstopu v stanovanje ugotovili, da je eden od stanovalcev na štedilniku pozabil posodo s hrano, ki se je na odprtem ognju prts-modila. Takoj so jo odstranili, nato pa prezračili zadimljene prostore. S. i. LULUUJ . CDREnjSH ÍCLR5. 5 I r ISMA BElAlCLrf .f sfort » < Coreniski das Jutri praznujejo Osrednjo slovesnost ob dnevu policije (27. junij) so v sredo pripravili v Tacnu, kjer so podelili tudi najvišja priznanja policije. Slavnostni govornik je bil predsednik republike Danilo Turk. simon Šubic la varnost in politično stabil Zbrane sta nagovorila tudi nje policijske §ole, ki je Šola- Tacen - V spomin na dogodek leta 199Í, ko so se polid- nost, ljudem pa dala samo» notranja ministrica Katarina nje zaključila v izrednih raz- zavest in zaupanje v sposobnost slovenskih državnih Křesal in v. d. generalnega di* merah junija 1991. ko so se rektorja policijc Janko Gor- mladi miličniki takoj po âola- sti spopadli z lugoslovansko organov in oblasti, da zašáti- šek, Id sta ob tej priložnosti nju in brez šestmesečnega ljudsko armado na mejnem Človekove pravice in uve- podelila najvišja priznanja pripravništva vključili v delo prehodu Holmec, slovenski Ijavljanje demokracije v naSi poUdje. Veliki Ščit polidje z na postajah milice po vse Slo-policisti jutri (27. junija) državi. Zaradi vseh teh za- zlato zvezdo za življenjsko veniji. praznujejo dan polidje. Ob slug in žrtev danes živimo v delo, izjemne zasluge in do- Ob dnevu polidje potekajo tej priložnosti so osrednjo sodobni, demokratični, pra- sežke pri širjenju varnostne po vsej Sloveniji tudi sloves- slovesnost že v sredo pripra« vni in evropski državi. V dr- kulture ter razvijanju in kre- ností po posameznih poLdj- vili na Polidjski akademiji v žavi, v kateri je vloga polidje pitvi varnosti je prejel AJdc- skih enotah. Na Gorenjskem Tacnu, na kateri je bil slav« predvsem v zagotavljanju in sander Regent, veliki ščit po- je osrednja sbvesnost pote- nostni govornik predsednik varstvu njenih temeljnih lidje z bronasto zvezdo so kala na brniškem letališču, vrednot, med njimi morda prejeli Zdenko Samsa, An- na njej pa so direktor ťolidj- države Danilo Tiirk. "Prav je. da se ob tej slo- najpomembnejših: pravič« ton Hribar, Zlatko HaUovič ske uprave Kianj Simon Ve- vesni priložnosti spomnimo nosti, enakopravnosti in var« in Nikolaj Vihar, zlati znak lički in vodje notranjih orga- tudi akdje Sever, s katero je nosti. Te vrednote ne nasta- za sodelovanje pa FabloStef- nizadjskih enot PU Kranj konec leta 1989 slovenska nejo same od sebe, temveč si Îè in Elizabeta Gyoricos, PO' podelili priznanja polidstom milica preprečila L i. miting je zanje treba prizadevati," je delili so tudi 187 spominskih in drugim javnim uslužben- resnice v Ljubljani, zagotovi- poudaril predsednik. znakov XXI. generadji Sred- cem v polidjski upravi. Ministrica Katarina Kresal in prvi mož policije janko Coršek Predsednik države Danilo TUrk: Za pravičnost, sta veliki ščrt z zlato zvezdo poddila Aleksandru Regentu. enakopravnost in varnost si je treba prizadevati. / c^u Se vedno preveč mrtvih V Sloveniji je lani v prometnih nesrečah umrlo 107 oseb na milijon prebivalcev, medtem ko na Finskem v povprečju 'le' šestdeset na milijon prebivalcev. Simon Šubic nosti, ki je ta teden potekal tem ko je mrtvih v promet- mednarodni seminar o pro- ..............................................................................na Brdu pri Kranju, dejal Ro- nih nesrečah na Finskem, metni varnosti, tokratni pa Brdo pri Kranju • Čeprav se bert Sušan}, še pred kratkim denimo, precej manj, v pov- je bil v prvi vrsti namenjen je v Sloveniji od leta 1995 vodja sektorja prometiie po- prečju šestdeset na milijon operativcem, zato so se ga število smrtnih žrtev pro» lidje v Upravi uniformirani prebivalcev," je poudaril Su- poleg tujih gostov udele&li metnih nesreč zelo znižalo, polidje, sedaj pa vodja Letal- šanj. tudi vsi komandirji in po- je v primerjavi z evropskim ske policijske enote. "Leta Evropska zveza promet- močniki komandirjev s po- povprečjem še vedno previ- 2008 je bilo 214 umrlih v nihpolidjTiSPOLjevolcvi- staj prometne polidje. Ob soko, je na mednarodnem prometnih nesrečah cz. 107 ru projekta Lifesaver v Slo- tej priložnosti je predstav-seminarju o prometni var- na milijon prebivalcev, med- veniji pripravila že tretji nik TlSPOL-a Pasi Kemp- painen opozoril na pomen skupnih evropskih akdj oz. enotedenskih poostrenih nadzorov nad kršitelji po vsej Evropi: "Predstavljajte si, da v tednu akdje na evropskih cestah na tisoče po- lidstov počne isto - kontrolira na primer voznike tovor« nih vozil. Na ta način se verjetnost, da bodo ustavljeni, izredno poveča, zato so • skupne akdje zelo učinkovite. Konec lanskega leta so na primer v enem samem tednu vseevropskega poostrenega nadzora policisti v 24 evropskih državah pre- V Sloveniji v prometnih nesrečah umre nekaj čez sto ljudi na milijon prebivalcev, na verih psihofizično stanje Finskem pa precej manj - v povprečju šestdeset na milijon prebivalcev, /^«tttarhivcc več kot milijona voznikov." « ^ Gorenjski Glas www.corbniskigias.si AKTUALNO GORENJEC MESECA NA ROBU SLOVENCI PO SVETU RAZGLED £no od ma hnih, živm m kreativnih evrop Aktualno Mednarodna konferenca Managment v kulturni in naravni dediščini v Škofji Loki Gorenjec meseca « Janez Potočnik, prvi evropski Razvojni projekti Gorenjski Glas in Slomedîa komisar iz Slovenije, zadolžen za iz Celovca sta sku raziskave in razvoj. s projektom Sosed/Nachbar ipaj uspela d/Nachbar - / IO GG + petek, 26. junija 2009 Aktualno » Mnenja Dr. Janez Bc^ataj: "Med kulturo (kulturno dediščino) in turizmom ni enakovrednega ter tvornega sobivanja. Za turizem je kultura 'servis'» za kulturo je turizem nebodigatreba» ki sicer pripelje obiskovalce in gledalce, sicer pa je nadležen» hoče v muzej tuđi v nedeljo, banalizira 'vrhunske' kulturne dogodke idr. Zato se kaže vprašati: Koliko zares ambicioznih kulturnih projektov smo strateško propagirali in ponudili 'skozi' turizem, turistične prc^rame in proizvode? In tudi, koliko turizma smo ponudili 'skozi' kulturne projekte?" Dr. Frans Brouwer: "Slovenija, SkoQa Loka in njena partnerska mesta imajo bogato kulturno dediščino. Kljub temu pa velika večina Evropejcev ne ve ničesar o bogastvu in lepoti slovenske umetnosti, sedanje ali nekdanje, kulture malih mest ne poznajo niti v sosednjih pokrajinah. Zavedanje o umetnostno zgodovinskih in gospodarskih vrednotah na eni ter znanje in politična volja na področju kulturnega menedžmenta na drugi strani sta pogoja, potrebna 2a razvoj tržne strategije pri predstavljanju kulture tega mesta ali dežele doma in v tujini, na dolgi rok prinašata tudi znatne dohodke." Dr. Bogomir Kovač: "Temeljna ideja je zelc preprosta. Umetnost oziroma kultura sta izhodišče razvojnih sprememb» Id zadevajo urbani ra^vni in jetniške spremembe določenega urbanega okolja. To bo torej most, k bo povezoval kulturno dediščino (kulturna identiteta) s kulturo nove ekonomije (kulturno podjetništ\'o) in kulturo drugačnem načina žMienia določenem okolju (bivanjska kultura) V cem malo mesto lahko veliko? V Škofji Loki je v dneh od 17. do 20. junija potekala mednarodna konferenca z obetavnim naslovom: Management naravne m kultume dediščine. Običajno govorimo» da je treba dediščino varovati; to pot je šlo za razpravo o ten)» kako jo upravljati tako, da z njo tudi kaj zaslužimo... MI HA NAGUČ štvo Škofja Loka, Loški raz- Kakšnih posebej mikavnih udeležba dobra (85 referen- gledi in Zgodovinski arhiv izvirnih jedi in pijač sicer tov ter poslušalcev in razprav- Loška konferenca se je (}udita Sega). nima, je pa tu (boîj v okolid Ijavcev, 23 iz navedenih po- zgodila kot eno od dejanj v Dr. Matjaž Uršič iz Centra kot v Loki sami) kar nekaj do- bratenih mest). Vprašanje je projektu Evropa za dilavija- za prostorsko sociologijo na brih gostiln. Hkrati ps na ce- zdaj tudi, kako dosežke kon- ne (Europe4Citi2ens). Pro- Fakulteti za družbene vede je lem območju (odkar so zapr- ference posredovati širšemu jekt Bnandra £U, v njem pa izhajal iz dejstva, da so bila li hotel Transturist) ni niti zainteresiranemu občinstvu, sodelujejo "majhna" evrop- mesta že od nekdaj prizorišča enega objekta, v katerem bi še zlasti drugim lokalnim ska mesta • "živa, kreativna potrošnje. Na podeželju so te- laWco hkrati prenočil cel avto- okoljem, ki imajo podobne in inovativna mesta za živJje- žili k temu, da bi vsaka doma- bus turistov! Žalostno, toda probleme in ambidje. Nekaj oje in delo". Ta so, skupaj s 6ja proizvedla vse oziroma resnično: kako menedžirati gradiva najdete na spletni loSke občine Škofio Loko, irski Carlow, čim več od tistega, kar je po- dediSčino, če tisti, ki so njeni strani nemèki Freising, belgijski trebovala. V mestu pa je pri- potencialni potrošniki in pri- wvAv^koflaioka.si, obetajo iz- Maasmechelen, italijanska šlo do delitve dela in spedali- dq o vvečjem številu, nimajo dajo DVD, spodobila bi se Medicina, češki Tabor \n hr- zadje, kar ie hkrati s proiz- skupaj kje prenočiti? tudi tiskana publikacija. Ne- vaški Varaždin. Ta mesta se vodnjo spodbujalo tudi me- Osebno sem prisostvoval le kateri izsledki konference so skupaj sprašujejo, ali so že njavo, distribucijo in potroš- delu konference (v petek do- resnično zanimivi in uporab- zaradi svoje oddaljenosti od njo. (Tako je bilo tudi v lo- poldne, moderiral ga je dr. ni in škoda bi bilo, Če ne bi velikih središč kulturnega in škem gospostvu freisinških Tomaž Krpič) In bilo je res dosegli vseh tistih, ki se za te socialnega razvoja v njem škofov v razmerju mesta, zanimivo. Tudi sicer je bila reči zanimajo, nemočna. Svoj položaj hoče- Sorškega polja in obeh doto okrepiti tako, da se v svo- lin.) Zdaj gre za izziv, kako jem prihodnjem razvoju oprejo na kultiimo dediáÓ- no, družbeno odgovorno javne prostore kulturne dediščine (s poudarkom na javni) urediti in upravljati tako, podjetništvo in sodelovanje z ' da bi postali prostori poveča-mladimi ("mesto za mlade, ne potrošnje ("turistifikad- miadi za mesto"). je"). Dr. Janez Bogataj, prvak 'Prof. Bipuwer omejija, da unikdina dobrina, kot je kultura, spodbuja uspešnost, blaginjo in kreativnost. Ljudje se morajo zavedati pomena kulturne dediščine, Konferenca je vsebovala slovenskih etnologov z izrazi- pri čemer ima eno ključnih vl<^ izobraževanje. plenarna zasedanja in delav- tim posluhom za trenje de- Nedvomno je konferenca O kulturi in kulturni nice, dopolnile so jo kultume diščine, je bil lani na podobni dediščini ter njunemu trženju in upravljanju prireditve in druženja. Čast- evropski konferenci v Borde-ni predavatelj je biJ dr. Frans auxu, Tudi tam je bilo po-Brouwer iz Nizozemske, udarjeno, da mora vsako lo- mednarodno priznani sped- kalno okolje, ki hoče uspeti v v času, ko Loka dobiva nov kulturni objekt (Sokolski dom) odigrala pomembno vlogo. Ločani so se odzvali vabilu in se aktivno alist za kulturni manage- turizmu, posedovati in ugla- vkl)učJi v delavmce. Z offedi primerov dobrih ment, za njim pa se je zvrsti- siti troje: pokrajino, dediSči- praks SO bili evidentirani Številni problemi pri I a cela vrsta profesorjev, ki so no in gastronomijo. Će zdaj revitalizaciji mestnih jeder. Prav tako sta bili na svojih področjih reftrenČ- to evropsko ugotovitev aplid» ni. Naj jih omenimo le nekaj ramo na loški prostor, vidi- (po vrstnem redu nastopov): mo, da ima ta razmeroma ve- dr. Bogom i r Ko vsč (Podjetni- liko prvega in drugega, po- naravna in biltuma dediščina predstavljeni kot vrednoti, nekaj, kar je treba negovati tudi za prihodnje rodove." (Mag. Mateja R. áka revitalizacija starih mest- krajina je čarobna, dediščine M^šar, programski vodja konference) nih jeder), dr. Jelka Piikovič je veliko in je kakovostna. (Priložnosti in izzivi uprav- Ijïiija kulturne dediščine), dr. Matjaž Uršič (Kultura in kulturna dediščina kot sredstvo spodbujanja potrošnje v mestu), mag. Katja Udir Mu-Šii (Pomen kakovostno oblikovane blagovne znamke mesta v smi«?lu tijegr»v^ promocije), dr, Vesna Čopič (Kulturna politika in nove ideologije), dr. Janez Bogataj (Vključevanje kulture in kul» turne dediščine v razvoj turi« stičnih produktov). Slednji je, kot smo že navajeni, tudi to pot prepričal z močjo govorniško podane besede in si ni pomagal 2 Microsoftovim asistentom PowerPoint Seveda so nastopili tudi domači kulturni delavd in predstavili projekte, ki tvorijo loško kulturno podobo; Škofjeloški pasifon (Romana Bohmc), Loški muzej (Jana Mlakar, Jože Stukl), Muzejsko dru- Pasijon na Mestnem trgu v Skofji Lolcl: dvakrat obujena dedifčina / f«® r na ^^ GG + petek, 26. junija 2000 11 Gorenjec meseca Gorenjec meseca: Janez Potočnik Živi dela u V mesecu, ko so bile po vsej Evropi volitve v evropski parlament, in v letu^ ko bo imenovana tudi nova Evropska komisija (čeprav zaradi zapletov z Uzbonsko pogodbo tega pred jesenjo ni pričakovati), smo za Gorenjca meseca izbrali Janeza Potočnika. Danica Zavrl Žlebir Janez Potočnik, naše gore list. Kropar po rodu, tí sedaj živi v Šmartnem pod Smar- ' no goro, je prvi in (doslej edi» ni) ilan Evropske komisije iz Slovenije. Na vprašanje, kako u^peSno se je kot prvi komisar iz naše države zna-šel v tej \4ogi, janež Potočnik odgovarja: "Delo je zanimivo, raznovrstno in zahtevno. Tako kot povsod je ključ uspeha v pridobitvi zaupanja, strokovnosti in graditvi dobrih odnosov do sodelavcev in vseh, s katerimi sode-lujema Vse to je seveda v velikem, petstomili jonskem prostoru zahtevnejše kot doma. Sicer pa spadam med tiste, ki menijo, da ni dobro, ď Ljudmila Novak» v prejšnjem mandatu evropska poslanka: "Na začetku mandata v evropskem parlamentu so potekala zaslišanja kandidatov za komisarje. Kolegi iz odbora, kjer se je predstavil slovenski kandidat Janez Potočnik, so bili z njegovo predstavitvijo in odgovori zelo zadovoljni, češ, da je kompetenten in verodostojen. Največkrat sva se srečala na letalu ali na sestankih s predstavniki slovenske vlade ali slovenskega predstavništva v Bmslju. Je umirjen, preprost in dostopen. Najboljši vtis pa je name naredil z govorom ob začetku leta medkulturnega dialoga." če sami ocenjujejo rezulute Potočnik / f^- Tina cx^ki svojega dela. Za to so pristojni dnigi, tisti, ki so jim priza- pria kot kandidata za komi- domov in se poskušam âm Gorenjske, očeta v Kropi, Id satja. Za kateri resor bo od- boli odklopiti od službenih se za svoja leta odliino dtó. Marjan Butorac !Z Krope, sicer občinski svetnik govoren v prihodnji sestavi komisije? "Formalnega imenovanja devanjâ namenjena." Kaj pa lahko s tega položaja slori Zd Slovenijo? 'Tako kot člani vlade prisežejo pred Državnim zborom, da bodo članov prihodnje komisije pri svojem delovanju sledili zaradi zapletov, ki so poveza- nadonalnim interesom, ko- ni s sprejetjem Lizbonske misaiji prisežemo pred So- pogodbe, ni pričakovati pred diSčem evTops3dh skupnosti, koncem septembra ali začet- da bomo ščitili skupne inte- kom oktobra. Sem pa bil ve- obvezhosti. Vedno, ko sem Je prava gorenjska grča in v Radovljici: "PoDOsen sem na rojaka in doma, le obvezen tudi obisk ponosen sem iiiinj II Janez Potočnik Janez Potočnik, rojen leta Í95S, je otroška leta preživel v rojstni Kropi, v domači gostiini pri Jarmu. Obiskoval je smnazijo rese Unije m da ne bomo sel izražene načelne podpo- Kranju, natO pa ekonomsko fakulteto, kjei sprejemali odločitev, ki bi te- re nadaljevanju mojega dela meljile na interesih in navo- v Bruslju s strani predsedni« dilih katerekoli diiave/^ pra- ka države, kakor tudi stališča vi komisar Potočnik. "Bolj . predsednika vlade, da moje dosledna bo Komisija v to- delo zelo ceni in da osebno vrstnem ravnanju, bolj bodo nima težav s to odločitvijo, dolgoročno zaSčiteni prav in- Govoriti o resorjih je za zdaj teresi tistih, ki imamo, real- prekmalu. Odločitev pravilo- no gledano, v tej skupnosti ma sprejme predsednik Ko- sožitja relativno manjšo moč niisije po posvetovanju in v in besedo. Trudim se, da bi s soglasju s kandidatom. Ne- leta 1983 diplomiral. Leta 19S9 je na isti fakulteti magistriral, leta 1993 pa doktoriral Poročen je z Jožico in ima sinova Marka in Črta. Slovenca, ki )e v vlogi evropskega komisarja prispeval k prepoznavnosti naše mlade države. V otroštvu smo se z njim in starejšim bratom družili največ v športu in šahu. Že takrat je kazal pridnost in nadarjenost, zato ni naključje, da si je razmeroma mlad utrl pot v sam vrh Evropske unije. V času hude ideološke razklanosti Slovencev bi bil zaradi svoje umirjenosti, sposobnosti in poštenosti še kako potreben v delovanju naše mlade demokracije. )e človek, ki zna preseči nečimrnost in plitkost nastopaškega populizma, ki Slovencem ne obeta dobrih časov." y Kariera v Sloveniji Njegova prva služba po diplomi je bila v Službi družbenega knjigovodstva, nato je delal na Inštitutu za makroekonomske svojim načinom dela prispe- formalno pa običajno svoje analize in razvoj (vmes tudi na Inštitutu za val k graditvi in loepitvl prav takega razumevanja vloge Želje seveda sporočijo tudi predsedniki vlad, ki nas ekonomske raziskave), kjer je bil do leta 2001 direktor. Komisije. Prepričan sem in predlagajo," pojasnjuje ko- vem, da ljudje cenijo tovrstno načelno držo. da ie tak misar. In kako uspe Janezu Po-način dela dobro sprejet in toČniku organizirati njegovo Evropska kariera S približevanjem Slovenije Evropski uniji se da posredno krepi in utrjuje vsakdanje (družinsko) življe- je začel ukvarjati leta 1998, ko je postal VOd tudi ugled države, iz katere nje med Slovenije, kjer živi ožje pogajalske skupine za pristop komisar prihaja. Seveda sc njegova dnižina, in Brus- od nas pričakuje tiidi dobro Ijem, njegovim delovnim poznavanje domačih raz- mestom? "Ni lahko, a gre. Z mer, pomoč pri razjasnjeva- dobro voljo in razumevanju določenih staliSč matič-. njem," dodaja komisar Po- Slovenije k EU. Leta zooz je postal minister za evropske zadeve v slovenski vladi. Slovenski komisar v EU je postala leta 2004, najprej je skupaj z GUnterjem ne države in upoštevanju točnik."Sicer pa semže več- Verheugenom opravljal nalogo komisarja za njenih značilnosti pri neka- krat dejal, da pravzaprav v širitev, v sestavi komisije, Id jo vodi jose terih odločitvah/' Bruslju delam, živim pa v Evropski komisiji letos po- Sloveniji, čeprav s tem Brus- teče mandat, postopki za lju, ki je lepo mesto, nekoli- novo so se že začeli. Naša dr« ko delam krivico. Za vikende žava je Potočnika £nov» pod* se skoraj piaviluma vračam Manuel Barroso, pa je komisar za znanost in raziskave. Slovenski politični vrh ga tudi naprej podpira kot evropskega komisarja. Alojz Potočnik) brat evropskega komisarja: "Od brata sem starejši osem let, tako da se v otroštvu nisva veliko igrala skupaj. Sva se pa družila pri košarki in atletiki. Janez je res izbral enak študij kot jaz, ekonomijo, pri čimer je bil zelo resen in temeljit, kakor pri vsem, česar se loti. Kot evropski komisar opravlja o<^ovomo delo, raje kot v Evropski tmijt pa bi ga jaz in še kdo drug videl v naši domači politiki." 12 GG + petek, 26. hiniia 2009 Pogovor Priložnost y da dokažem Jure Rozman Pianist )ure Rozman iz Brezij pri Tržiču je letos opravil doktorat iz klavirske Igre na Louisiana State University^ avgusta pa bo pri enaintridesetih letih kot profesor glasbene teorije in klavirja začel akademsko pot na Broward College v Fort Lauerdalu na Floridi« Igor Kavčič zaprti sobi in vaditi po Sest —^ ur na dan, svoje delo pred- Pred leti» ko sie po študiju staviti na koncertu, in se po- klavirja na Mozarteumu v tem znova vrniti v samoto. Sal2burgu odhajali na ma- Že več let imam stalen trie: gistrski ^dij v ZDA. naj* klavir, čelo in violina. Veseli brž niste mislili, da se bo ta me, da je zelo velilco tudi li^e- razvi] v uspešno nadaljeva- rature za take komorne se- nje, ki traja že polnih se- stave» nastopov pa nam tudi dem let. Iz klavirske igre ne manjka.' ste v dveh letih ma^trirali na Louisiana State Univer- Pa vendar ste se za doktorat síty, leta 2005 vpisali dok» brlkone odločili predvsem torski študij in ^ z diserla- iz želje po akadmsld karie- djo letos tudi uspeâno za- ri, se kot profesor prebiti na ključili... "V 2DA sem res že osmo katero od univerzi "V ZDA je skoraj nemogo leto. Tja sem takrat odSel, da če dobiti profesuro na uni» g bi nadaljeval študij klavirja, verzi, če nimaš doktorata, hkrati pa sem se 7 mestu Ba* Zanj se nisem odločil iz želje S ton Rouge ustalil tudi z dni- po novih štirih semestrih težino, ženo, ki je sicer Ameri- orije in pisanja disertacije, čanka, in sinom. Po magi- ampak predvsem zato, ker Rozman, slovenski pianist v ZDA, tokrat v domači češnji na Brezjah pri Tržiču stenju sem se odločil šc za se zavedam, da mi bo lahko doktorat in leta so kar tekla. koristil pri nadaljnji poklicni klavirja. veUko sem korepeti- za lastno izobraževanje in kar nekaj izkušenj pri igra- To seveda še ne pomeni, 02 karieri Vodila me je zavest, ral Znašel pa sem se tudi koncertiranje. Tam se priča- nju klavirja in želijo v tem se čutim vezane^ za Ameriko, saj sem sebi primemo da je za službo, ki si jo v pii* hodnosti želim, to treba sto- sicer. Dobro je, recimo, mo» kuje, da profesorji Se naprej samo še napredovati/ goče Taslužit! kot glasbenik v vadijo, koncertiraio in si s službo iskal tudi v Evropi in ritL Lahko pa rečem, da sem cerkvi, tako ob >ikendih po- tem pridobivajo reference. K|e ste ta trenutno pri selit-Sloveniji, za zdat pa lahko re- v času študija dobil mnogo gosto igram v cerkvah in Zate kot profesorfa je po* vi na Floridi? Čem, da sem naletel na bolj* dobrih izkušenj tudi oa po* tako Še kaj dodam na naše membno, da ne le tistih, še razmere za delo v ZDA. "Z ženo sva zdaj tkekako dročju akademskega dela ..." ognjišče. Vpeljala pa me je ki pridejo v tvoj razred na na razpotju. Ona Še išče , žena, ki ima sicer službo univerzi, ampak da si tako službo zase, in če je ne bo i rgje v ZJJA Boljše razmere, v kakšnem Kaidna fe bila osrednja organistke v eni od večjih dober, da lahko v svoj razred našla takoj na zače^, bom » » 4 smislu? ima piamst v ZDA precej vegi m je „«inosti za dejo i« glasbeno napredovanje! tema vašega doktorskega študija? cerkva. Tudi sam sem se na- pnvabiš tudi droge. Konku- učil nekoliko orglanja. Naj renca med univerzami je ve- mc^oče najprej za nekaj me- secev sam odšel na Florido "Pripraviti je tieba štiri sa- povem, da je tudi žena v tem lika, vsi se bojujejo za naj- in se mi bosta žena in sin 'Trg je tam precej večji in mostojne recitale po lastri Času na univerzi v Louisianl boljše študente In če imaš kasneje pridrufila. Sva v na- taJcc tudi precej več možnosti, poiskati si delo ma službo. To še bolj pride rekli, "stranski študij", jaz Službo pa ste dobili v tisoč kv^teta študentov v tvojem ogledali nekaj hiš. Trg ne- oziroma službo. je tako tudi precej več mož- izbiri, vsak kandidat pa si naredila doktorat' nosti poiskati si delo oziro- mora izbrati še en, lahko bi dober sloves, lažje privabiš vezi z agentko za nepremič-naji>oljše. s tem pa je tudi nine in v teh dneh si bomo do izraza v primerjavi s Slo- sem se odločil za glasbeno in več kilometrov oddalje- razredu mnogo višja." venijo, kjer je treba počakati, teorijo in pri tem opravil kar nem Miamiju m Floridi? premičnin je bu posebej na Floridi zelo prizadet, saj so da se "dobra mesta" za pia- precej predavanj iz tega "To je za ameriške razme- fe od tega odvisen tudi vaš cene padle, ljudje pa ne mo- niste sprostijo, vrsta tistih, ki predmeta. Tema moje dok- re manjša univerza Broward renome kot profesorja? rejo plačevati kreditov. Zato čakajo, pa je ponavadi kar torske disertacije pa je bil College v mestu Fort Lau- "Seveda. Obi&jno je tako, računava, da bova lahko do- dolga. Tako mi v Sloveniji še skladatelj Hugo Wolf in nje- derdale, enem od mest, ki da najprej podpišeš pogodbo bila kaj po zmerni cenL" ni uspelo najti službe, ki bi gova klavirska dela. Wolf, sodijo v okvir sedemmilijon- za tri leta, ki jo potem obno- usU:ezala mojim ždj«iin> lz> kei izhaja iz Slovenije, sam skega Miamija. Ko sem se vijo lahko tudi za nedoločen In kje ostaja vaša Slovenija? To še bolj pride do izraza v primerjavi s Slovenijo, hier ie treba povezan s tem, saj je bil moj prej poklicali po telefonu. ga dotedanjega dosjeja, kjer leto vsaj enkrat pridem z dru- , Pa vendar: tam. 'v deželi ti- stari oče ravnatelj glasbene kasneje pa so me povabili ne sinejo manjkati odlični žino domov v Tržič, včasih počakati, du se sočenh prUožností*. kot še šole v Slovenj Gradcu, kjer tudi na intervju na šolo. Po- koncerti in âm več uspehov na zimo pridem tudi sam, "dobra mesta" za pianiste obrazbiinznanju." pa sem nekako tudi osebno prijavil na razpis, so me naj- čas. Seveda na podlagi tvoje- Tam kjer vedno. Vsako vedno radi rečemo pri nas, se je Hugo Wolf rodil. Zdelo navadi izmed množice kan- z učend. je tudi izbira odličnih pia- se mi je zanimivo povezati didatov le tri ali štiri povabi jo odigram kakšen koncert Želim tudi, da sin ostane v stiku nistov večja ... svoje zasebno življenje z tudi na Šolo. In na pogovom Pravijo, da je Miami mala s slovenskim jezikom in kul- 'Vsekakor. Kot pianist si v glasbo, hkrati pa sem tudi so v meni očitno videli pra- južna Amerika... turo. Vsako leto poleti, ko se I ê ZDA tako rekoč vseskozi na trgu. Tudi sicer se pianist ne večkrat že izvajal njegova klavirska dela." vega človeka za profesorsko "Že razmišljamo, kako se vračamo v Ameriko, se prav sprostijo, vrsta tistih, ki čakajo, "^^^^e preživeti s koncertira- -, njem, vsaj danes )e to nemo- Rekli ste, da ste poleg študi- bo, posebno v današnjih sla- službi mi je predvsem všeč, kot pred prihodom. Tudi pa J s ponavadi goče. To mogoče uspe le ja tudi poučevaB, koncerti • bih ekonomskih razmerah, da so mi naložili kar precejš« sam se v Sloveniji zelo dobro mesto. Tudi sam sem zelo bomo učili Se špansko. No, pri sinu pozna, da je mnogo vesel, da sem dobil tako služ- ne vem še, kako bo. V tej bolj zgovoren v slovenščini petim, šestim pianistom na rali... najvišji ravni, mnogi pa se "Kot doktorski kandidat prvo na udaru." potem usmerimo tudi v po- sem na univerzi delal tudi učevanje m koncertiranje po kot asistent, kar mi je zago- ZačeL boste jeseni, kaj pri- preoram in tako boste dela- anist težko priti do koncert- kar dolga. Tako mi v Sloveniji še ni uspelo najti najboljših možnostih. Tudi tavljalo redni dohodi in |x> čakujejood vas... službe, ki hi ustrezala mojim željam, izobrazbi in ko je ponavadi visoko šolstvo njo odgovornost..." počutim, kulturnega dogajanja posebej v Ljubljani je res Torej ne po sistemu: tak (e veliko. Res pa je, da ie kot pi- li, ampak nasprotno, tu je nih nastopov, saj so ab M) ii i I a- sam sem doslej ravnal podo- kri^e šolnine. Deset ur na te-bno. Moje delo je tako po- den ni tako veliko, da ne bi učevanje kot igranje. V za- mogel poleg t^ tudi Šřudi- "Začnem konec avgusta. učilnica, tu so vaši študend, ji klasične glasbe pri nas bolj Ne vem še povsem natančno. koliko študentov bom zdaj se pa dokažite? "Tako, bolj gre za to drugo različico. Od mene bo odvis- orientirani k tujcem. Sicer pa v ZDA ni dosti drugače, sicer nobeden ni nikoli dejal, da znanju. n dnjih letih se vedno bolj rati ali pa se pripravljati na imel, saj morajo ti še pred ukvarjam s komomo glasbo. koncertne nastope. Moram vpisom na sprejemne izpite. no, koliko jih bom znal mo- smo tujd bolj nadarjeni kot Nekako mi je bolj pri srcu, reči, da je v ZDA na univer- Imel naj bi tako individualni tivirati za delo in spoznava- pa domad pianisti, ampak da se povezujem z ljudmi zah to zelo dobro urejeno. pouk klaviija kot dve sekdji nje tistega v glasbi, kar sem sa j veste, v svetu je že tako, da tudi v ^asbenem smislu. Tc Učil sem Uavir kot stranski poučevanja ^asbene teorije. se jaz doslej že naučil. To je sosedova trava vedno bolj mi je bližje, kot pa biti sam v predmet, skupinski pouk Dovolj časa naj bi imel tudi bodo študenti, ki imajo že zelena kot vaša doma." GG + petek, 26. junija 2009 13 Razvojni projekti Medsebojno spoznavanje zbližuje sosede Med dvajsetimi sprejetimi projekti iz programa čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo do leta 2013 je projekt Sosed/Nach bar, ki sta ga skupaj predlagala Gorenjski glas in Slomedia iz Celovca Jože KoŠnjek Maribor • Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regicnalno politiko je v okviru čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo lani objavila prvi javni razpis za sofinanciranje projektov iz sredstev Evropskega sklada za regionalni raz\'0j za obdobje 5007-2013, Izbrala je dve prednostni nalogi. V prvo je uvrstila spodbujanje konkurenčnosti, znanja in gospodarskega sodelovanja (razvoj malih in srednje velikih podjetij, turizem» okolje in na znanju temelječe gospodarstvo). Druga prednostna na- Ic^ pa obsega spodbujanje Pogodbo o sofinanciranju projekta Sosed/Nachbar sta podpisali vodja organa upravljanja trajnostnegâ in skladnega Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Avstrija 2007*2013 dr. Alenka razvoja, kamor sodijo uprav- Temeljotov Salaj (levo) in direktorica Gorenjskega glasa Marija Volčjak. / fm»; tîo« ooki Ijanje naravnih virov, okolje ÍD energija, razvoj naielij in ▼ drugi prednostni skupini Pogodbo o sofinanciranju bar bo namenjeno no'Àcam regionalni, socialni in kul- je tudi projekt Sosed/Nach- projekta Sosed/Nachbar je v in najavam dogodkov, zlasti turni razvoj. bar, sodelovanje lokalnih torek v Mariboru v imenu kulnimih, ki jih je na Koro- Vladna služba za lokalno sa- medijev dveh sosednjih re- Gorenjske^ glasa kot vodil- Škem in Gorenjskem zelo moupravo in regionalno po- gij, ki je nastal v sodelovanju nega partnerja tega projekta veliko in tudi čezmejnih kul- litiko je prejela na razpis 57 Gorenjskega glasa in Slome- podpisala direktorica Go- turnih obiskov je vse več. So- vlog, od tega 21 v prvi pred- die - Zveze slovenskih orga* renjskega ^asa Marija Volč- sed / Nach bar bo namenjen nostni nalogi in 36 v drugi. nizacij Celovec. Partnerja jak. Po podpisu je povedala: blogom, fbnunom, spletnim Iz Slovenije je bilo 35 vlog, iz bosta v treh letih iz Evrop- "Gorenjski g]as skupaj s ce- pogovorom, v načrtu imamo Avstrije pa 22. O izbranih skega sklada za regionalni bvških podjetjem Slomedia, lokalno wikipedijo, ki nam prijavah je konec februarja razvoj prejela 730 tisoč ev- ki izdaja časopis No\ice, v jo bi)Ste pomagali sous^iaija- Marjan Šturm. poslovodja Slomedie, partnerja v projektu Sosed/Nachbar: "S tem projektom moramo vključevanje Slovenije v Evropsko unijo izkoristiti za seznanjanje ljudi z dogajanji na drugi strani meje, Id bodo spoznavali, da so bili vsi predsodki umetni in da sodelovanje v novih okoliščinah prinaša prednosti za oba. Mislim, da je to glavno sporočilo tega projekta. Projekt je nastal na pobudo Gorenjskega glasa in sam sem je bil zelo vesel. Mi smo jo radi sprejeli, ker je bila konkretna. V treh letih bomo obrnili S50 tisoč evrov. To je veliko denarja. Prepričan sem, da bo med ljudmi v obeh regijah, ki se poznajo in nimajo predsodkov, prišlo do intenzivnega sodelovanja. V tem je demokratična narava projekta." odločal skupni nadzorni od TOV. čezmeino sodelovanje vsto- li. Fričakujemo, da bo pri- bor Operativnega pn^rama Projekt Sosed/Nachbar ima pa z dvojezičnim spletnim vlačno tudi sodelovanje šol lidija Zeme, namestnica direktorja BSC poslovno Slovenija-Avstrija 2007- preprosto ljudsko vsebino. S mestom Sosed/Nadibar, ki pri učenju nemščine in slo- podpornega centra iz Kranja: "Kot partner ali 2013, sestavljen iz predstav- povezovanjem in medseboj- bo povezovalo Gorenjsko in venščine. saj dandanes mo- vodilni partner smo uspeli s štirimi projekti. Pri nikov Slovenije in Avstrije. nira spoznavanjem ljudi iz Koro§ko kot sosednji regiji. raš govoriti angleško in jezik Odobril je dvajset prijavlje- sosednjih regij v dveh drža- Zaradi promocije spletnega sosedov. Poleg kulture, jezi- nih projektov v višini vah, 2 obveščanjem o življe- mesta bomo štirikrat letno ka in znanja bodo v središču 31.542.394 evrov, iij sicer projektu Karavanke, gospodarjenje z naravo v evropski regiji prihodnosti smo vodilni partner, nju sosedov, s sodelovanjem pripravili tudi tiskano izdajo. pozornosti ludi okolje, ener- partner pa v projektih Brezmejna doživrtja osem iz prve prednostne na- posameznikov in skupin ter Naš cilj je, da odpravimo ^je, narava, zdravje. Skratka 1 narave, Brezmejna doživetja kulturne dediščine s spoštovanjem različnosti meje v glavah, saj so sosed- stvari, ki povezujejo dve p> in Razvoj naravi prijaznega podjetništva loge in 12 iz druge. Odločitev nadzornega odbo- bo vedno manj prostora za ski odnosi še vedno polni krajini, dva naroda, sloven- | v Karavankah» evropski regiji prihodnosti." ra Operativnega programa je nezaupanje, za ^odovinske preživetih predsodkov in ska manjšina na Koroškem bila razveseljiva in zelo po- zamere in strahove ter za najhitreje jih bomo odpravi- bo most tega kulturnega in membna tudi za Gorenjski ohranjevanje meja, pred- ii, če se bomo bolje poznali. socialnega povezovanja. Za glas. Mod izbranimi projekti vsem v glavah. Spletno mesto Soscd/Nach- uresničitev projekta nam je uspelo pridobiti evropska re* gionalna sredstva In v treh letih bomo na obeh straneh meje prejeli 730 tisoč evrov. To pomeni, da pri uresniče- N'anju projekta, ki je vreden ne bomo V sredo )e bil v Kranju že prvi sestanek predstavnikov Gorenjsk^a glasa in Slomedie o u resr)iče va n j u projekta. /f«o t,n«oobi ÍÍ50 tisoč imeli denarnih težav, kar je v teh kriznih časih toliko bolj pomembno. Za Gorenjski glas je projekt Sused/Nadi- bar zelo pomemben tudi zaradi multiraedijskega razvo- , 1 .. ,1 ^ . M ci 1 ^ ja gorenjske časopisne hiše. ^aUe, tajnik Slovenske prosvetne zveze Snujemo fe več razvojnih iz Celovca: "Na razpisu smo uspeli s projektom projektov, saj menimo, da je Brezmejnost, v katerem Slovenska prosvetna kriza tudi priložnost, ne zveza iz Celovca kot vodilni partner sodeluje z samo zategovanje pasu. Sc občino Ravne na Koroškem in Javnim skladom veda se z razvojem lahko j blike Slovenije za kulturne dejavnosti. Z ukvarjamo, ker smo v dobnh , n . 1. j 1 1 i-n • časih nekaj skupaj spnvili in ^omo spodbujah predvsem gledahško m nismo vsega zapravili, kakor filmsko dokumentarno dejavnost ter pnreditve pravimo na Gorenjskem." v sosednjih regijah." 14 GG + petek, 26. junija 2009 Na rohu Hiša brez oken in vrat Zgodba iz enostarševske družine (4) Milena Miklavčić usode "In veš, kaj je ta norec zmešani takrat zini]? Dejai je, da vel ob soočenju z očetovim skrivnim življenjem. Še d^ je fant pač dobiJ svojo ka^ bro, da sta bila tast in tašča zen, kaj pa je po nepotrebnem Specal doma o stvareh, ki ga niso niČ brigale ... Ob teh besedah pa je tastu prekipelo. dvignil je roko in ga močno udaril. Dogodek je tudi moževo mamo povsem vrgel iz tira in jo postaral za več let." Vedno znova ugotavljam, da lahko sočustvujemo in razumemo, ko tudi sami, na Ustni koži, doživimo kakšno podobno življenj* sko preizkušnjo. Ni bolj bolečega spoznanja, kot je dejs^o, da se nas takrat, ko £mo najbolj na tleh, kdo po* skuša znebiti s puhlicami o tem, da bo že fatri bolje ali da naj poiščemo pomoč odgovor na to vprašanje. bom, o tem sem prepričana, bolje razumela praznino medsebojnih odnosov. Celo sinov osebni zdravnik ga je nekoč poskušal priklicati, a ga je td na kratko zavrnil z Urška je bila vse življenje besedami, da se nam je prepričana, da ima né\a\ dobrih prijateljic, ne nazadnje tudi dva ali tri sorodnike. ki bodo pokazali dovolj strokovnjaka. Vse našteto jc pač izrečeno kar tako, z levo roko. v bistvu pa si marsikdo ne želi, da bi na svoja ramena prevzemal Še probleme drugih- razumevanja zanjo ali vsaj toliko, da ji bo laže £ mu je tisti, ki bi ga moral najbolj ljubiti, ranil dušo. "Nekoč, ko sem ga Šla obiskat, me je pričakal v parku, stekla sem k njemu in komaj sem zadrževala solze, ko sem videla, da me je pozdravil z nasmehom na obrazu. Od takrat naprej se je vsak dan bolje počutij. Res je. da je moral še zmeraj jé-mati zdravila, toda tudi zdra\'nik me je hrabril, da bo Še vse dobro. Veliko sva se pc^varjaJa, rudi o očetu; počasi je pričel razumevati, da je svet odrasSih drugačen, kot si je pred tem predstavljal. Bila sem ganjena, ko sem videla, da ga je izkušnja prekalita, da razmišlja bolj odraslo in bolj zrelo. Prav tako sem bila vesela, da sta z Niko ohranila sike, zbližala sta sc in skupna usoda ju jo Še tesneje povezala med seboj. Naj povem, da sta Še zmeraj par, Ln upam, da bo tako tudi ostaio..." Urška je čez dobro leto vložila tudi tožbo za ločitev. Ko odrelcel, ker smo mu tudi je stopUa do odvetnika, seje mi obrnili hrbet. MisUm, da Že ob prvem obisku sesedla to. kar bom povedala ni daleč od resnice: da je postal hudoben Zdto. da polna razumevanja in sočutja. da sta naredila vse. da sem tisto obdobje sploh lahko preživela. Predstavljate si, kako sem se počutila, ko sem obiskovala sina. pa se mi je zdelo, da je z njim iz dneva v dan slabše in ne boljše? To so biti grozni trenutki, po drugi strani pa sem zaradi skrbi in strahu za otroka potisnila na stran zakonske težave. Peter me je bolj kot soprog razočaral kot Oče. Pa tudi kot Človek. Kako je mogel zaradi katerekoli ženske, četudi je bila ta fatalka v pravem pomenu besede, ^zabiti na lastnega otroka? Če bom kdaj dobáa zgolj m bi se maščeval. na stol. Zgolj in samo zato, da ji je namenil dve ali tri samo minute svoje pozornosti, ji je zaračunal veC kot petde- se to ni zgodilo. Vsak ji je Meni in sinu, katerega je - set evrov. natrosil cel kup praznih na- pri sebi - dolžil za to. da se "Do brezplačne pravne po- svetov, potem pa so se vsi, na kdtere se je obračala, porazgubili in poskrili. "Morda komu delam krivi. je njegov svet laži tako hitro sesul v prah." moči nisem bila upravičena, ker so bili moji mesečni Rek, đa je vsaka. Še tako sla- dohodki preveliki. Bila pa ba stvar za nekaj dobra, je CO, ampak če že pripovedu- tudi pri Urški počasi rojeval jem o svojem počutju, mo- sadove. Ko je videla, da se ram govoriti tudi o razoča- mora, če hoče preživeti, opiranjih. Verjamem, da se ve- rati predvsem nase, je tudi lika večina ljudi boji soočanja s psihičnimi boleznimi, a moj sin ni bil nor. še zda- njena duša pričela hitreje okrevati. Tudi sin se je pričel odpirati svetu. V bolniš- leč ne. Bil je le v hudi depre- niči je spoznal dekle, ki je siji, do katere pa je prišlo doživelo podobno usodo, zaradi stresa, ki ga je doži- Spoznaval je, da ni edini, ki sem prisiljena, da začne raz mi šij ari, čemu se bom morala odpovedati, da bom lahko plačala ločitev. Kolegice so nie še strašile, da najhujše, delitev premoženja, šele pnde. Ua takrat pa leti denar 2 lopato skozi okno..." ( i^adaljevanje prihodnjič ) Svoboda Damjana Šmid Ob dnevu državnosti se naj- domu, k^r so begunci in se ljenja, da je lahko že jutri moj pogled pre I spommm na svobodo. Pri prazniku me navdaja občutek svobodne državljanke naše deželice in navkljub vsem zdraham in nikoli prav ta hip prevažajo nekje v povsem drugače. Svobode kombijih, da bi prišli do svo- se zelo zavedajo pubertetni- bode, Svoboda je lahko prav ki. Ko se izvijejo iz čvrstega hitro omejena 2a vse, ki so primeža svojih staršev, ko končanim zgodbam mi je lepo Živeti na tej strani Alp. To me veseli Še toliko bolj. kadar poslušam zgodbe, ki so povsem drugačne od na- dru^ačni od črede. Pogosto pa si svobodo omejimo tuli sami s predsodki, kaj zmoremo in česa ne, ter z iskanjem grešnih kozlov, ki so krivi za našo nesrečo. Zato začutijo utrip vrstnikov, ko iščejo in vstopajo v nove svetove • se jim zdi. kot da so zares zadihali. Pri tem so lahko brezglavo zaletavi ali pa jih spremlja občutek od- ših: ko ljudje nimajo pravice ne pozabimo na pomembno govomosti za svoja dejanja, do svobodnega izražanja, gi- stvar, ki je v paketu skupaj s za svoje življenje, za svet, ki banja» delovanja. Primerjave svobodo - to je odgovornost. z drugimi so lahko balzam Nekako smo prav vsi odgo-ali prekletstvo za naše doje- vomi, da delamo svet boijši, manje svela. Hkrati vseeno pomislim tudi na naše "drugačne", ki se ne smejo izpostavljati v javnosti: zato, ker ljubijo osebe istega spola, ker so okuženi z virusom pa naj bo to v naši vasi ali nekje med revnim ljudstvom. Moja svoboda je tvoja sv<^oda in prav nič samo- všečno se ne smemo postavljati z njo, kajti zajema toli- H!V ali bivajo v azilnem ko področij človekovega živ- ga ustvarjajo. Tako se zdi, da smo v naši deželid še vedno v obdobju pubertete • svojeglavi, uporniški, muhasti od hormonov, skregani z vsemi in v večnem iskanju svojega "prav". Ko bomo k temu dodali veliko mero osebne odgovornosti, bomo postali zrelejši in zares samostojni. i SODNA KRONIKA TEDNA Piše: Simon Šubic Na sodišču zaradi smrti hčerke Na mariborskem sodišču so začeli ponovno sojenje zakoncema Janezu in Darinld Vodušek, ker naj bi iz malomarnosti povzročila smrt dveinpoUetne hčerke Martine, Janez pa je obdolžen tudi povzročitve hude telesne poškodbe. Deklica je umrla 5. maja 2003, obdukdja pa je pokazala, da je imela zlomljene stegnenico, rebra in nadlaket ter izbite zobe. Obdolžena očitke zavračata, saj naj bi se hčerka, ki ji je pri porodu odmrl del možganov in je zaostala v razvoju, ranila sama, ker da je imela krhke kosti in ni čutila bolečine. Sodni izvedenec medicinske stroke, ki je že pričal na prejšnjih obravnavah, je ugotovil, da so poškodbe nastale kot posledica delovanja tope sile - padca z vsaj dveh metrov višine, brcanja ali metanja otroka ob tla. Pri tem je opozoril, da je na rentgenskih posnetkih pri deklici opazil znake izpaha komolca in ramena, do katerega lahko pride, če nekdo otroka zgrabi za zapestje in ga močno potegne navzgor ali pa ga vrže ob steno oziroma tla. Spet preklicali sojenje o incestu 4 Na ptujskem sodišču so znova prestavili začetek sojenja 62-letnemu moškemu, ki naj bi večkrat posilil mladoletno hčerko, ki je kasneje rodita njegovega otroka, kot je potrdila analiza DNK novorojenčkove krvi. Zaradi zaščite mladoletnih oseb podrobnosti iz obtožnice niso znane, zagotovo pa tožilstvo Ftujčana obtožuje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, in nasilja v družini. Največ grozodejstev naj bi storil med bivanjem v Nemčiji, kjer naj bi se izživljal nad še ne desetletno hčer. Zlorabe so se menda nadaljevale do lani, ko so pristojne službe zaradi namiga o visoki nosečnosti mladoletnice vendarle iikrepak. Vse dotlej naj bi oče premeteno skrbel, da naraslega trebuha pri hčerki niso opazili. Med drugim mu je uspelo oblasti prepričati, da ji ni treba hoditi v slovensko osnovno šolo, ker da bo izpite opravljala v Nemčiji. Glavno obravnavo so preklicali, ker se obdolženi trenutno ni zmožen udeležiti sojenja. Prejšnji teden štirje mrtvi Na slovenskih cestah se je prejšnji teden zgodilo 178 prometnih nesreč, v katerih se je ranilo 233 oseb, štiri pa so izgubile življenje. Od tega je prejšnji konec tedna policija obravnavala trinajst prometnih nesreč, v katerih sta dva udeleženca izgubila življenje, ranilo pa se je devetnajst oseb. Kot so sporočili z Generalne policijske uprave, je bil najpogostejši vzrok prometnih nesreč neupoštevanje pravil o prednosti. Slovenske ceste so do konca prejšnjega tedna zahtevale 89 smrtnih žrtev, v enakem obdobju lani pa 93. GG + p€tek, 26. junija 2009 15 Slovenci po svetu Z Lubnikom med aigentínstdmi Slovend (33) Naša mladina v nas ponos vIarija VoičjAK embalaže. Će samo ponûsli- - - le» koliko stvari je bilo emba- Prospekt HZ Group se za- liranih včasih in koliko jih je čne 2 zemljevidom Evrope» danes, je hitro jasno, kako na katerem je posebej ozna- jasnovidna je bila Zupanova čena Slovenija. Sledi fotogra- odJočitev za embalažo. HZ fíja Bieda. Nato Ljubljane. Group je danes dm^a naj- kjer se je začela Zupanova ti- večja skupina podjetij na po- skarska tradicija. Herman diočju embalaže v Južni Zupan je ponosen Slovenec, Ameriki, sestavlja jo štiri- zato svoja podjetja v daljni najst tovarn oziroma podjetij Argentini predstavlja na tak- v Argentini, Braziliji, Čilu in šen način in s tem širi prepo- Mehiki, zaposlenih je ásoč znavnost Slovenije v svetu. petsto ljudi, letni promet V Ljubljani je imel majhno znaša 150 milijonov evrov. tiskamo pravzaprav njegov Ameriško grafično združe- Tone Rode vodí Zupanovo tovarno kartonske embalaže, tudi jufijana in Herman Zupan sta prišla na Pristavo s starim oče. Herman je bil najraje na nje je Hermana Zupana leta njegpva žena je sk>venskega rodu, Imata pet otrok. Tudi pri avtomobilom tako kot drugi naši rojaki, saj v Argentini ljubljanskem stadionu, treni- 1991 razglasilo za najbolj nas je znan kot pesnik, doslej je izdal ž« ^iri pesniške zbiike. bogastva ne razkazujejo, ral je tek na tisoč metrov in prodornega podjetnika na bil dnigi najboljši slovenski področju grafične industrije podjetje kar pustila?" vpraša bodo v knjigo o Zupanovi setími, šestdesetimi leti, saj je ga poslovnega uspeha, niti tekač na tej razdalji. Ko se je v Severni, Južni in Srednji začudeno. "Spore imajo živlienjski poti, ki jo priprav- mladih več, zanimanje za slo- pri uvozu argentinske hrane, začela vojna, je moral na Ameriki. Visoko priznanje je počasi pojasrjjujem. Tadrego Ija Zupanov sin. "Kar prisilil venSčino v zadnjem letniku Zato pri nas sicer lahko kupl- šport pozabiti. Trije otroci so prejel kot prvi Argentinec in reši Tone Rode, ki pride v pi- me je. da sem se spomnil gimnazije narašča. Argentina te argentinsko sadje, vendar bili. v družini, mladoletnega se\'eda kot prvi Slovenec. samo in zmoti najin pogo- vsega, knjiga ne bo namenje- je v primerjavi s severno na gajbid piše, da je priSio iz po vojni uhiii, Herman Zupan je najuspeš- vor. 'Tone, ali ti veČ, kaj se na javnosti, temveč naši dru* Ameriko prijaznejša do izse- Nizozemske. Herman 2u- hrata seje Herman s kolesom od- nejši slovenski podjetnik v dogaja z Gorenjskim ti- žini, da bo ostalo napisano, Ijencev, v Evropi jihnemaia- pan največjo oviro vidi vtem, pravil čez mejo. Sestra jc pri- Argentiru, seveda tudi najbo- skom? " se obme k Rodem, ki ko me ne bo več," pravi Zu- te. Mislim, da je bila to za Ar- da so pomorske povezave šla za njim, bsneje tudi oče. gatejši. Vprašali boste, kako prav tako ne odgovori, le na- pan, V Slovenijo z ženo še gentino dobra politika, saj jo slabe. Najprej je hû dve leti in pol v Italiji, kjer je delal v giafič- bogal je. Delnice HZ Group smehne se. "Zakaj se mi oba vedno prihajata vsako ieto, je obogatila S tem nadaljevanjem zakiju- ne kotirajo na borzi, temveč smejita?" naposled smeje stanovanjeimata v Ljubljani. V Argentini smo imeli vse čujem podlistek o naših rola- nem podjetju. Pri dvajsetih so v lasti družine, saj je pre- neha vrtati. Le kdo bi mu ver- Prihajajo tudi otroci, vsi trije mogoče vlade, vendar v šest- kih, ki sem jih spoznala na letih se je odpravil v Argenti- moženje že razdelil med svo- jel, da ne ve, kaj se dogaja v imajo parmeqe slovenskega desetih letih noben policaj ni turneji pevskega zbora Lub- no, že na ladji se te naučil je tri otroke. Nobena skriv- Slovemji. rodu, vsak po tri otroke. Šest stopil v noben slovenski kul« n£< iz Škofje Loke po Argen- špansko in v Buenos Airesu nost ni, da je to napravil tako, Herman Zupan ni na teko- od devetih vnukinj in vnukov turni dom. Ne samo, da nas tini. To je bila že naša tretja v treh dneh dobil dobro pla- da bo HZ Group ostala sku- čem samo s poslovanjem ;e že končalo univerzo, trije pustijo pri miru, tudi upošte- skupna pot, najprej smo van» čano delo v grafičnem pod- paj, Še vedno nadzira pošlo- H2 Group inz bornimi teča- še študirajo. Vsi so izobraže- vajo nas." pravi Herman Zu- draJi po Združenih državah jetju Peuse. Vendar je že po vanje podjetij in tekoče infor- ji po svetu, temveč tudi z ev- ni, zelo pridne otroke in vnu- pan. Amerike in Kanadi, nato po letu šel na svoje, začel je s madle o rezultatih poslova- ropsko grafično industrijo, ke Imata. Kaj pa gospodarsko sodelo- Avstraliji in lani po Argcnti- čisto majhnim strojem, kate- nja pridejo najprej na njegov Vsako leto sta z ženo Julijano "Ne samo naši, slovenski vanje? V Buenos Airesu de- ni. Kar nekaj predlogov sem rega maketa v njegovi pisar- računalnik. - Idiče jo Julâ - odpotovala v otiod nasploh zelo dobro na- luje Slovensko-labnskoame» dobila, da bi vse tri podlistke ni danes spominja na zače- "Tudi v Gorenjskem tisku Evropo in obiskala grafična predujejo v šolah, saj jim po- riška trgovinska zbornica, ki združili v priročno knjižico, tek pred 59 leti. sem že bil. to je bila včasih podjetja od Švedske do Špa« magažeto, da govorijo dva je- jo vodi Herman Zupan-Pod- dodali naslove naših rojakov V Zupanovem podjetju so nailepša tiskarna v Sloveniji, nije. To ni bil dopust, temveč ziia, razgledani so. Naša mla- jetnikom pomagajo z infor- oziroma njihovih društev, najprej izdelovali álbume za kako pa kaj gospa Kobalova, delo, žena je pridno zapiso- dina lepo govori slovensko, madjami o trgu, pri iskanju Prav bi prišla predvsem ti-fotc^rafije, sledile so škatlice kako jim gre>" vpraša nena- vala. kaj sta videla. Drobni, naša mladina je naš ponos, posrednikov. Vendar podjet- stim, ki se odpravlja na poza vžigalice. Silovit razvoj je doma. "Šla jev pokoj ...,"zav- vendar zelo pomembni zapi- Slovenska skupnost je danes nild iz Slovenije doslej v Ar- tep. Morda bo jeseni ugleda- prinesla usmeritev v izdelavo lačujcm z odgovorom. ski so sc ohranili in vključeni cclo močnejša kot pred petde gentini Se niio dosegli večje- ta luč sveta. Slovend v zamejstvu (148) Elizabeth in Zdravko iz Lepene Jože Košnjek med sosedi V dolini Lepene/Lepenn, v dolinah okrog Železne Kaple, je izvrstna, zato je tudi pov- katero se zavije takoj za mostom v začetku Železne Ka- Obsega 138 hektarov: 110 praševanje po mesu veliko, hekterov je gozda,' 28 hekta- Ponj hodijo iz raznih krajev ple (če pridemo iz jezerske rovpanjivin travnikov. Kme- Koroške, od Velikovca do Beljaka. Za kilogram govejega mesa brez kosti dobimo strani), leži kmetija Miklau. tija ima zaradi primerne veli-Na njej gospodarita 45-letna kosti svoje lovišče in žago. Elizabeth in 44-letm Zdiavko "Vedno skrbimo, da sekamo okrogdesetevrov. Odijdoij Miklau z otroki Katarino, Flo- les ob pravi luni. Največ ima- mesecev stare telice koljemo rijanom, Stefenom in Kristi- mo smreke, macesna, bukov- kar doma oziroma pri sose- no, Zavedna slovenska druži- ja, jesena in javorja. Letni poru je nekaj posebnega, sek znaša od 250 do 300 ku- du, ki ima po predpiMit urejeno klavnico. Imamo kar velik * v I i Mama Elizabet je bila roje- bičnih metrov. Prodajamo ga sadovnjak in zelenjavni vrt. na v nemško govoreči druži» po vsej Koroški tja do Ziljske Žena pripravlja različne doni v Železni Kapli in skoraj ni doline, žagamo pa ga doma, mače pijače, marmelade in znala slovenske besede. Ko vendar le po naročilu in niko- zeliščne napitke." Na vpraša-se je primožila na Zdravkov li na zalogo. S prodajo nima- nje, zakaj se zaradi bližine Elizabeth in Zdravko Miklau pred domačo hišo v Lepeni dom, se je Ždeb naučiti slo- mo težav. Cene so različne. Železne Kaple ne ukvarjajo vensko in vztrajala, da mora- Za žagani les so boljše kot za tudis kmečkim turizmom, je sta Elizabeth in Zdravko opti- kako slabo je na kmetiji in jo mož in otroci tudi z njo go- olo^ega," je povedal Zdrav- Zdravko odgovoril, da zanj naista. Otrod kar tekmujejo, kako težko je preživele. S voriti sJoveiîsko. Danes se go- ko Miklau. V hlevu imajo pravzaprav nimajo časa, če- kdo bo ostal doma. Zakaj? tem mladim jemlješ še tisto spa Elizabeth lahko sporazu- okrog štirideset glav govedi, prav se gostje iz kapelskih "Veste, starejši smo odgovor- voljo, ki jo morda Se imajo. Je meva v tekod slovenščini! ki preživi pet mesecev na term pogosto sprehajajo nj. da je dom urejen. Zane- pa res, da je na sto hactarih "Mkvavova" domadja, kot ji paši, "Ker nismo lako visoko, mimo njihove kmetije in marjene zapuščine nihče ne lažje preživeti kot na dvajse- pravijo domačini, je ena od lahko ženemo živino na pašo sprašujejo po domačih jedeh. mara. Prav tako otrok ne tih. ki ne dajejo zadosti kruha trdnih slovenskih kmetij v žeokrogio. maja. Naša paša Glede prihodnosti kmetije smeš stalno prepričevati, in ga je treba iskati drugje" 16 GG + petek, 2Ć. junija 2009 razgled Prvoborci Miha Nag lič Mihovanja Tisti, ki smo odraščali pod Ti- sem le tri polidke s karizmo, s tom, se spomin j amo, kako posebnim političnim darom, pomembni so bili v onih ča- s laterim očaiajo tiste, ki jim sih "prvoborci", imenovani sledijo: Milana Kučana, Jane- tudi "spomeničarji"; se pravi za Drnovška in Îane2a Janšo, tisti, ki so v ljudski revdudji Prň je nekdanji, a še vedno sodelovali od samega začetka vplivni predsednik republike, v letu 1941 in so preživeli vse drugega ni vet tretji je še, a v domaja 1945. A tudi ti je niso opozidji, njen prvi mol Na vsi enako dobro odnesli. Na vso stvar lahko pogledamo oblasti so ostali le najbolj pri- nidi drugače: vidimo, kdo je lagodljrvi drugi so z njenih vi- na oblasti zdaj, in nato "po lo- šin strm^lavili, tretji se sploh giki prvoborcev" ugotovimo mso povzpeli in so njim ne- še.kjejebilvčasu, kosejedr- ljube spremembe v ljudski žava spočenjala in rojevala^ demokradji komentirali z jez- Kolikor vem, je bil predsednik no r^očaranimi besedami: republike Danilo Turic na di- "A smo se za to borili!?" plomatsld misiji v Ženevi, Bog ve, Jcako razvoj in stanje v predsednik državnega zbora naši državi doživljajo njeni pr- Pavel Gantar je bil profesor vobord, tisti, ki so se za de- na fakulteti in izpostavljen mokradjo in osamosvojitev publidst, predsednik vlade Slovenije izpostavljali v pre- Borut Pahor pa poslanec v te- lomnih letih pred 1991. Po- danji skupščini... Bili so torej glejmo znamenito fotografijo, na sceni, a težko bi rekli, da v na kateri so predstavni usta- prvih vrstah osamosvajanja. novnih strank Demokratične Tudi to dejstvo potrjuje, da je opozidje Slovenije (Demos) • stanje v državi normalno, da in je (če pravvem) nastala po- jo lahko kompetentno vodijo zno jeseni 1989 pri Omano- ljudje, ki so bili demokratično vih v Zmincu- Za hišno mizo izvoljeni, četudi nimajo statu- V kotu sediio (z leve) Andrej sa prvoborca. Pučnik Zadnjič sem bil kar žalosten. Ivan Oman: za njimi ko sem bral, kako se obtožu» Včeraj je imela naša država stojijo Dušan jeta Spomenka Hribar in Ja- 18. rojstni dan. Nič posebne- Ce bi stanje v njej ocenjeval Shakespeare, bi verjetno Podobnik, Dimi- nez Janša. Čc kdo, potem sta Rupel, Leo Šešerko t Požamik. No, ali se ta dva izpostavljala za našo stvar, onadva stz res prava pr- ponovil tisto znamenito dia- nobeden od njih ni več na po- voborca; Spomenka v priza- gnozo, ki jo izreče v Hamle- litični sceni, vsaj pri vrhu tu: "Nekaj je gnilega v deželi Pučnik devanjih za narodno spravo, Janša v osamosvojitveni vojni danski" To je normalno sta- sednik dižave, je umri, drugi in pozneje žal tudi kot prvak nje vsake znosne države; ka- so v pokoju ali delajo v svojih novih delitev. Ona od njega dar ni takšno, je bistveno strokah, Dimitrij Ruj slabše, priča smo vojni, revo- brž Čaka na naslednjo zahteva, m\ že enkrat pove. kam je šel denar od prodane- lud j i ali vsaj diktaturi. "Gni- n( lo" pomeni Se znosno mero korupdje, tajkunstva in dru- "znila". očitno shaja tudi brez so leta 1990 dopustili razoro- Drfjîvs svojo vrnitev na oblast ga orožja, on njej odta vdeiz- ki je ravno prav dajo (sodelovanje s tistimi, ki gih oblik napajanja tistih, ki prvoborcev se jim je uspelo pririniti h Sii koritu. Za te krize itak ni. akterii osamosvojitve 2tev teritorialne obrambe) in niso pokojnino za zaslužne. Ža-Ne- lostno. A tako pač je. čas pr- drugi se počasi privajamo na kočsemnastrandi tegačaso- voborcev je minil, zdaj smo preživetje tudi v slabših ča- pisa ugotavljal, da smo imeli vsi mi in naša država pred sih. Slovend od osamosvojitve novimi izzivi. Vaš razgled V C v Trideset milijonov evrov vredno investicijo v kontinuirano vlivanje v jeseniškem Acronlju so proslavili s pravim spektaklom. Na odprtju, kjer so se poleg predsednika vlade Boruta Pahorja zbrali tudi tuji poslovni partnerji, je nastopila alternativna zasedba ritmičnih spektaklov The stroj in poskrbela za vrhunski glasbeni In vizualni di^:odek. Na fotografiji: pevka skupine The stroj Eva Breznikar. B. A. -fi < p § Takle po^ed razveseli domačine in obiskovalce, ki pridejo v stari del Kranja. Vsi vemo» da so takšni kotički nepogrešljivi za higieno, vendar bi zanje lahko našli kakšno bolj skrito mesto. Tako pa kljub svoji li^ni podobi niso ravno v okras mestni veduti. D. Ž. Država y nima obraza Marjeta Smolnikar scdmica Včeraj jc Sloi^nija praznaua- imam v mislih vsa dosedanja ljudi. Najbolj žalostno pri falno, kot če bi éíií brez obro- stne podchc slcvenslce države la svoj osemnajsti rojstni dan. Vse najboljše. Želim ji stoletja driavna oziroma politična vodstva. tem je, da nekaj manj kot se- za njeni državljani. prestavila na i. junij 2010. demdeset let po komunistični Maja la n i je vlada Jan eza Glede na to, k^iko proračun- sreče in dejanske (ne U for- Selski primer slovenske mla-malne) neodvisnosti. Tega ji dostn^ke zaletavostl je, na revoluciji ter krvavih in nerazumnih množičnih zločinih Janše sicer sprejela pravilnik o skega denarja vsak o leto, da celostni grajični podobi, v ne rečem vsak dan po nepo- ne želim le v svojem imenu in pňmer, reševanje spora s so- po njej nisozruina niti imena skladu s katerim naj bi Slove- trebnem splava po Savi, je v imenu sedanje generacije, sednjo Hrvaško gfede nuje v krvnikov niii umorjenih. To nija svoj obraz dobila najkas» približno petindvajset tisoč pač pa v prvi vrsti v imenu Piranskem zalivu in jedrske vse se odraža in s pridom iz- neje do konca lanskega leta evrov, kolikor jih je bilo po- naših potomcev; se razume, elektrarne Krško. Mimogrede, rablja ne lev aktualni notra- oziroma začetka letošnjega, a rabljenih za propadel projekt. tish'b, ki jim je in jim ho sa- v primeru jedrske elektrarne je mostojna in neodvisna Slove- slovenska država prav te dni nija prvovrstna družbena vrednota. nji. pač pa tudi zunanji politiki. kaj, ko seje med tem zame- zanemarljiva vsota. Problem njala vlada. Nerodnost je to- je v tem, da bo gieáe na dose- potegnila krajši konec, za- Šolski primer najstniške užu' rej v tem. da je vlada Boruta danje izkušnje s slovensko po-stran česar pa se, takšen je Ijenosti, da ne rečem politične Pahorja naklonjena tistemu litično elito in rw njene mani- Od včeraj jc torej Slovenija vsaj vtis, na naši strani nihče ' nevoščljivo$UjcOík*jlrwiíccUj' delu vblikvvulike bltvke. kije rc, ludi projekt aktualne vUuU uradno polnoletna. Dejansko prrtirano ne sekira. stne grajične podobe slovenske ob li kovno reši te v pod J a nie- zelo verjet n o splaval po Savi. pa nič ne kaže, da bi imela Preziranje zgodovinskih iz- države. Povedano drugače: vim patronatom izbrane Slovenca pa bo k naprej po zaradi tega kaj več pameti, kušenj, da ne rečem dejstev, se osemnajst let po razglasitvi kot je je imela do zdaj. še ved' v prvi vrsti izraža v razume- neodvisne države, je Sktvenija agencije označila kot "risanko" in n^aslišano nizek stro- svetu hodila brez lastnega in prepoznavnega obraza. Za no je zaletava, brez pravega vanju, razlaganju in vredno- še vedno brez lastne in prepo- kovni padec, in je (se pravi kar nosi, rofeo na srce, izdaten vzroka užaljena, življenjske tenju dogodkov v drugi sveto- znavne zunanje, vizualne po- izkušnje preteklih generacij vni vojni ter povojnih zunaj- dobe. To Je domala tako ža- vlada Boruta Pahorja) meni nič tebi nič ter v maniri uřa. praviloma prezira. Pn tem sodnih pomorov nedolžnih lostno, da ne rečem katastro- Ijenega najstnika rešitev uh del krivde tudi oblikovalska stroko. Ampak, toje Že druga zgodba. GORENJSKI GLAS petek, 26. junija 2000 EKONOMIJ M $Ufan.zargi 0) e-gios. si 17 Vez icronija v Acroniju so odprli trideset milijonov evrov vredno investicijo v napravo za kontinuirano vlivanje jekla. Naročila v juliju vzbujajo upanje» da se bo padanje na trgu ustavilo. štefan Žarci evTov letos» saj gre za večletni prvi uvedli skrajSan delovni bližajo zmogljivostim jeklar- ............................................................................projekt Nove teřmološke pri- tednik, ocenjujejo, da bodo v ne, vlivajo upanje, da je mor- jesenice-Vtoreksovjeklar- dobitve so po Kanaičevih be- skupini Sil letos prihranili da dno loize že doseženo. Ne ni jeseniškega Acronija po sedah "vez Acronija s pri- za 17iroJijonovevrov.Narav- upajo si oceniti, ali je to îe večtedenskem testiranju slo- hodnostjo". vesno odprli napravo za kon- ni skupine SI) je v prvem če- morda učinek časa pred do-trtjetju nastalo za dva milijo- pusti, vendar če bodo jeseni tinuirano vUvanje jekla» ki je y prvem četrtletju izguba ^^ izgube. zagotovo največja letošnja ' tehnološka investicija na G o- imeli kapacitete vsaj 80* V Aucmiju so v prvem če- odsioUw zasedene, bodo leto Sicer pa družbam v skupi» trdetju po besedah direktorja zaključili brez izgub. Z začet- renjskem. Pogodba o prodaji ni Slovenska industrija jekla Kanaica dosegli za 59,5 mili- kom avgusta bodo v Acroni- jeklarskih družb Slovenske • SIJ kriza ni prianesla. Kot jona evrov prodaje, kar je za ju s pomočjo države uvedli industrije jekla • SIJ ruske- je razložil predsednik uprave 52 odstotkov manj kot v letu ukrep Čakanja na delo, ki ga mu koncernu Koks namreč llbor Šimonka, so prve zna- 2008.2a 42 odstotkov je bilo omogoča nova zakonodaja» lil À I« I h \ uprave SIJ Tibor Šimonka predsednik Prvi slab (jekleni ulitek] iz uradno odprtja kontiliva, poimenovanega Katarina Velika. obvezuje novega lastnika, da ke krize začutili lani septem- manj naročil, poleg tega pa pri čemer pa so se odločili za kljub krizi vla^ v posodobit- bra in že v oktobm pripravili so na trgu padle tudi cene je- drugačen pristop, kot so ga ve, ki bodo nedvomno omo- ukrepe. Padec naročil in pri- klarskih izdelkov. K manjši napovedali Se pred dvema proizvodnji je prispevala tud šesttedenska ustavitev vliva gočiie» da bodo te družbe» ki tiski na znižanje cen v za- so v preteklih letih velike ko- dnjem četrtletju lani ter Še vi- njunkture poslovile izredno soke cene surovin, Id so jih nja zaradi montaže nove na dobro, iz krize iz§le še bolj kupili v prvi polovici lets prave za kontinuirano vpliva konkurenčne. Za 92 milijonov evrov investicij 2008, so povzročili, da je nje. Tako so v prvem četrtlet skupina SI] lansko leto za- ju v Acroniju kljub skrajševa kHiiřila R 37 milijoni Či zichd metrov dolgi stezi, delno izklopljen pa je bil tudi instrumentalni sistem za pristajanje v razmerah zmanjšane vidljivosti. Promet je med gradnjo potekal ne-moterto, saj zamud ali preusmeritev letal zaradi del v tem Čásu niso zabeležili. Š. Ž. Ljubljana Eiektrodístrí bute rje bodo delili Potem ko so revizorji pri pregledu ureditve elektrod istr i buci j-skih podjetij ugotovili, da je ta nesmiselna, so na ministrstvu za gospodarstvo odločili, da bodo vseh pet slovenskih elektrod i stn buter jev razdelili na dva dela: na del, ki se bo ukvarjal s prodajo električne energije, in del, ki bo upravljal distribucijsko omrežje. Tako bo, kot poroča časnik Delo, poleg že lani ustanovljenega sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO) za omrežje skrbelo in ga upravljalo pet regijskih podjetij, okrepila pa naj bi se (tudi z doka pital i zaci jo in prenosom zaposlenih) vloga Soda. ki je bil doslej bolj slamnato podjetje, ustanovljeno predvsem formalno za izpolnitev evropske direktive, V desetletnem prehodnem obdobju naj bi Sodo celo postal poln lastnik distribucijskih podjetij, katerih petina lastnine je sedaj v rokah nedržavnih lastnikov. Ž. LjUBgANA Davek na vozila po izpustih Vlada je na seji v sredo sprejela predlog novele zakona o davku na motorna vozila, po kateri bodo za nova motorna vozila namesto progresivne obdavčitve na podlagi prostornine motorja veljale različne stopnje davka, glede na izpuste ogljikovega dioksida. Nove davčne stopnje se bodo uvajale postopoma do začetka leta 2011. Pri avtomobilih na bencinski in plinski pogon se bo stopnja davka od 0.5 do 2S odstotkov, pri avtomobilih na dizelsko gorivo pa od enega do 31 odstotkov. Vozila z izpusti ogljikovega dioksida v višini med 150 do 250 grami na prevoženi kilometer, to pa je večina vozil, ki jih kupujemo v Sloveniji, bodo sprva obdavčena približno enako kot doslej. Po predlogi: novele zakona bodo s tem davkom obdavčena tudi motorna kolesa in kolesa z motorjern, ki doslej nibo bila obdavčer^a. Kvr ^nje ie ni podatkov o izpustih ogljikovega diokskJa, bodo za zda) obdavčena, glede na moč motorja. S. Ž. Vsi komaj čakamo počitnice! Kredit ni problem: • doba odpisievanja: od T? do 6omes«}/ lul«^ » imv 1 m 1'kouankv /TaiPtrovM ^slevatnlcc; Kranj, 04/2013 222 ik. loka, 04/51 70 }C5 Tri«, 04/59 71 350 ftatf«vi)ica, O'l/^ZOniS J^ke. 04/^09755 LjutljaM,01/23 08505 www, alp*tí>ur.5l Pdnz ir> Loara 1 19.6. 1 cer^« ¥ ^ > 20.6. 1 dan LU Goll otok 27.6, 1 dan pce Gdrdaland 20.6., 4.7. 1 Óif, € 59.00 Bâvankf gradovi 20.6. 2 dni e 141.00 B«netk« z otoki 27.6. à 1 đđn € 44.« 89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijatelj RADIO SORA Radio Sora d. o.o., Kapucinski trg 14220 àkofja Loká; te].: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60, «-mail: info^adio^ora.si t « f ř 4 4 9 i8 KMETIJSTVO cveto .zaplctnih GORENJSKI GLAS petek, 26. junija 20CQ IgUBgANA Gozdarji proti neosnovanim obtožbam Združenje za gozdarstvo pri CZS ugotavlja, da že od konca prejšnjega leta potekajo proti gozdarskim druibam neosnovane obtožbe, ki so se začele na Odboru Driavnega zbora za kmetijstvo in gozdarstvo, nadaljevale v Državnem zboru in nato prek spletne strani stranke LDS ter dosegle višek z načelnim mnenjem komisije za preprečevanje korupcije. Preseneča jih tudi mnenje direktorja Zavoda za gozdove )o-šta jakše, ki ga javno pozivajo, da prekliče neresnične izjave v Časopisu Dnevnik in se opraviči. V nasprotnem primeru bodo koncesionarji prisiljeni ukrepati po pravni poti. Delo gozdarskih družb je že vsa leta transparentno. podatki pa so javni in na razpolago pri koncendentu in pri gozdarskih družbah, poudarjajo v združenju. M. C. v âlecâj u Zgornja Dobrava 37 4246 KAMNA GORICA St 1736/2008 ipi^j St 40/2005) Objavlja na podlagi pravnomočnega sklepa efecajnegd senata OKroz/iega sodiscd v Kranju JAVNO DRAŽBO V Opis premoženja, ki se prodaja: • zemljišče, pare. it. 443/17, dvorišče v izmeri 5.314 m2, - zemljišče, pare. st. 443/18, zelenica v žmeri 733 m2, • »mljlSče, pare. It. 443/7, stavba v izmeri 159 m2, vpisana v zemljiškoknjižnem vložku 890 k.o. Kropa. 2. Izklicna cena in znesek, za katerega se cena v posameznem koraku dražbe zvišuje Izkticna cenaia nepremičnine skupaj znaša 246.240 EUR in se v posameznem koraku dražbe zvišuje v zrvesku 1.000 EUR ali mnogokratnik. 3. Znesek varičine In številka TRR stečajnega dolžnika P'ed pnčetkom javne dražbe so se pc rudniki dolžni izkazati s plačilom 10 odstotkov varščine od izklicne cene nepremičnin v višini 24.624 EUR, e dolžni preOfo-žiti pooblastilo za zastoparqe na sami dražbi. Z vplačilom varščine sprejme dražiteij razpisne pogoje, tekst prodajne pogodbe in obveznost pristopa k dražbi. Dražbo vodi upravitelj. Dražba se zakjuči 10 minu po tistem, Ko je podana najugodnejša ponudba. O poteku dražbe se vodi zapisnik, ugovore zoper potek dražbe ]e možno podati do zaključka sestave zapisnika o poteloj dražbe. O ugovorih fakoj odloči vodja dražbe. 5, Drugi pogoji pro-ni^kem staležu, ki se mu iz- ljubljaii direktorsko mesto, v izključuje možriosti. da bi se třtino količine mleka za odkup. Sicer pa Emil Petemel ne nih malverzac^ s financami teče sredi prihodnjega mese- ozadju pa naj bi bila želja po vrnil na direktorsko mesto, in zemljišči. Nekdanji direk* ca. Kdo so ljudje, Id so mu nadzoru zadruge. Včasunje- saj naj bi bila takšna želja za* tor krivdo v celoti zavrača, stregli po življenju, Petemel gove bolniške odsotnosti naj družnikov, zaradi nepodpisa- ustreznim organom pa na- po nasvetu odvetnika Penka bi prišlo tudi do ponareditve nih pogodb pa so zastali tudi merava predložiti tudi vso ni želel omeniti, povedal pa njegovega podpisa na neka- nekateri posli- Ha petkova dokumentacijo, ki dokazuje je, da bo v primeru nadalj- terih dokumentih, Na naSe izrednem občnem zboru za- njegovo dobro in predano njih obtožb javnosti razkril vprašanje sedanji vodji za- druge je odstopil tudi pred- delo v zadnjih šestih letih, tudi imena. Povedal je le, da druge Šemrlovi. ali je bila sednik upravnega odbora odkar je bil na čelu zadruge. gre za ljudi izven zadruge, ki tudi sama med tistimi, ki so Edvard Podpečan, ki je zatr- Petemel je na novinarski jim ni bilo všeč, da direktor ji ponujali direktorsko me- dil, da njegova odločitev ni konferenci, ki jo je organizi- ni dopustil kupčij s kmetij- sto, slednja ni želela odgovo- pogqena z zadnjimi dogodki ral skupaj s svojim odvetni- sldrru zemljišči, ki bi v dolo- riti. za vse informacije o za- oziroma s Petemelovim od- kom Boštjanom Penkom, čenem času postaja stavbna, drugi pa nas je napotila na stopom, je bil pa podpisnik dejal, da je odstopil zaradi prav tako pa naj bi šia neka- odvetnika Kristiana Gnilška. sporazuma o njegovem od- pritiskov in groženj, ki so po- terim v nos uspešnost zadni- Petemel je v nadaljevar.ju hodu s funkcije. Za novega stajali vse hujši in so vplivali ge pri plasiranju mleka v Ita- omenU, da je zadruga v Času predsednika upravnega od-tudi na poslabšanje njegove- lijo. Petemel meni, da so ti njegovega dela iz majlmega bora je bil imenovan zadnil- ga zdravstvenega stanja. Pe- ljudje vplivali na nekatere prerasla v srednje podjetje, z nik Slavko Rabič. Obeta se solidna letina krompirja Krompir sicer napada črna noga, a domače seme je letos zelo kakovostno. Jaška Paiadin Jabla pri Mangču • Kmetijski inštitut Slovenije je v torek pripravil tradicionalni dan krompirja, ki s^ ga je kljub slabemu vremenu udeležilo neJcaj deset strokovnjakov, kmetov in drugih, ki se ukvarjajo s krompiijem. "Na Kmetijskem inštitutu Slovenije vsako leto organiziramo dva dneva krompirja, spomladi in jeseni, in tudi zdaj smo se zbrali prav v času, ko so nasadi krompirja že tako veliki, da se vidijo bolezni in si lahko razmere ogledamo na naših mačim semenom, ki se je izkazalo za izredno kakovostno in odporno na številne bolezni. Udeleženci srečanja so se zbrali v poskusnem centru kmetijskega inštituta v la- blah, si nato ogledali selekcijske nasade krompirja domaČih sort v Grobljah pri Domžalah, s programom žlaht-njenja in ogledom naknadne kontrole semenskega krompirja ter si ogledali tudi nove sorte in križance na poskusnem polju v Lahovčah. Kot je še povedal Peter Dol-ničai, letos pričakujejo povprečno letino. "Število gorao poskusnih poljih," je pove- Oglede poskusnih polj Kmetijskega Instituta Slovenije je v Jjev na korenino je povpie- dal vodja progra m a krompir na kmetijskem inštitutu Peter Dolnifar in dodal, da se pridelovalci krompirja tudi let03 srečujejo s za okviru dneva krompirja tudi tokrat vodil Peter Delničar. čno. tako da rekordne letine ne bo, so pa pogoji za rast težavami. Krompir v tem sledica slabega semena. )e ugodni, tako da lahko priča- tos kujemo solidne pridelke do- ustrezne kakovosti." bakteri i sk ima pa poudaril, da kmetje praktično nimajo težav f » f I « » GORENJSKI GLAS petek, 26. junija 2009 info@g-gUiS.$i 19 Planinski kotiček: Kalška gora (2047 m) tisočerih poti Današnji ciij bomo dosegli po lovski stezici, ki ie ne dolgo nazaj ni bila označena. Mojo druščino so ob našem vzponu presenetile markacije, narejene z razpršilom. A take markacije le kazijo pristnost okolja, saj naj na neoznačenih poteh za seboj ne bi puščali sledov. ÎELENA lUCTlN Vzpon na KÀ£ko goro poteka po lovski stezi, ki do nedavnega ni biJa markirana. Skoraj čez noČ ie nekdo pot označil z razpršilom. No, če si začetnik, ki se srečuje z neoznačeno potjo, so take markadje dobrodošle, a praviloma naj na neoznačenih poteh ne bi puSČali sledi za seboj. Velja pa tudi pravilo, da se možicev ne podira. Ti 50 na stranpoteh gora nadvse lepa markacija. [z.hodi§če današnjega vzpona bo Kamniška Bistri-ra. Od r^oma v KamnŤ5kí Proti visokogorskim podom Kalce nadaljujemo še po ma- te strani zdeda divje prepad- ki nas bo pripeljala na gre- tíčno ni oz. ie brezpotje. Za kadsmu naprej. Pozomi bomo le na mestu, kjer se na. Nad kočo se pot usmeri ben s Kaiškega grebena. V brezpotje pa lahko rečemo, desno in spet strmo v oklju- smeri markadj gremo desno da je labirint tisočerih poti. držimo Jermand, kih napreduje skozi gozd, in v nekaj minutah pridemo Ko smo se s prijatelji spuš- levo m se dokler ne pridemo do žleba. do Kalške gore, kjer nas ča- čali 2 Zoba navzdol, smo si v Žagane peči, Na vrhu žleba bo na naši kata vpisna knjiga in žig. Cd eni od kotanj nadeli gamaáe edeniSkeea kvadratne oblike desni strani stena, ob kateri Jovske koče do \Tha smo po- in prepričana sera bila, da bodo velikanske skaie, balva- trebovali dobri dve uri. Raz- bomo nadaljevali naravnost; rina je 20 metrov, višina 8 tii, ki kljubujejo zobu Časa. gled z vrha je veličasten, saj tako se mi je videla pot A za-metrov, na vrhu pa iz nj^ Ob njihovi mogočnosti se zazremo v samo jedro vili smo desno, na povsem metrov bomo videti kot mravljico. Kamniško-Savinjskih Alp: neopazno stezo. Po snegu ni konjičke, la levi strani par zaj navkreber. Čudovite brez-dvigovati. Pot je dobro uho- bilo zahtevno. Pot se počasi du, dosežete Malo Kalško potne poti je najbolje odkrivati 2 ljudmi, ki pot poznajo, ki so si že vzeli čas in našli na- jena, na skalah in drevesih začne vzpenjati in zavijati goro. 2019 m. še nižje je pa bomo opazili tudi marka- desno. Gibljemo se po viso- Zob, ki meri 1011 m, a pot do dje, narejene s sprejem, ali kogorskih podih Kalce. Pre- njega je zelo zahtevna» saj ravne prehode. Raziskovanje pa puščice. Pot preii nekaj Chiw slirnu Udvudlo poboČ- teče dubesedfio po ruševju, brez^xjtij zahteva znanje bra- grap in se obrne močno v je, zato je po dežju velika ne- ne med ruševjem. Zato pre- nja zemljevidov, orientacijo približno uri malfp nadmorski varnost zdrsa. Sem ter tja vidno. Z Zoba se lahko spu- in stezosledništvo. bomo opazili markacije, na- stimo nazaj v grapo pod Kal- rejene s sprejem, potem pa cami a ie pot zdo težko sled- Nadmorska višina: 2047 m šini 1330 m. Pred nami bo bomo prišli do markirane Ijiva, zato se je najbolje vrniti Višinska razlika; 1238 m severno obličje miroljubne poti na Kokrško sedlo. Čaka kar po poti vzpona. Svet pod Trajanje: 5 • 6 ur in travniške Kompoteîe, ki s nas nekaj metrov jeklenice, Zobom je ruševnat, poti prak- Zahtevnosh Markirana pot proti Kdiškemu grebenu Greben Kalške gore; v ozadju Brana in Turska gora MNtvk^gr^ iQmt sUino\aiijskih Jsí;i\b na sloxenskem xile/cliii živa 9eu AR HITiKTURA DOMOV Živa Đ«i OSNOVA STANOVANJSKIH ZNANIHSLOVINCEV/THEHOME STAVBNASIOVENSKEM OP FAMOUS SLOVINI/U»S... ' PODEŽEUU Predstavljenih je Stiiid^set znenih Slovenk in Slovencev, umetnikov. Besedilo v celoti polska dvojeZHÎno (slovensko - anglelM- Predstavljeno je varstvo stavbne dediščine, ki je lahko i2^odi§čt>a prvina ustva^anja bûlfle kakovosti življenja. 256 strdni. trdavezdva Cena; 39 EUR-'pottnina Po&sbsn popust za naročnike! Cena: 24.62 EUR 280 strani, broširane Poseben popust za naročnike! Gorenjski Glas Ta vas htležimo Čas Jedi za poktne dni 8i KUHARSKI RECEPTI jabolčni zavitek malo drugače Pnpravfl.-Za testo segreje- sladkor, kalvados ali liker 25 minut Zavitek potresemo bolčnega kisa,} stroki česna, i mo mleko, dodamo moko, jaj- maraskino, v ru.'hu namoče- s sladkorjem v prahu. ca, olje. belo vino in ščep soli ne roane, cimet in mandl je. Vanilijeva krema: Vanilin vejica peteriilja, sd, poper. Priprava: Hobotnici od- Senavine za t4sto: 1, ^cU mle- zamesimo gladko teslo. Vse skupaj zmešamo. Pre-, strok razpolovimo, sredino po- stranimo drobovino in jo jANTZ 5>-niUK£Li ^^ ^^ ^^ ^ ^^^ Prcmažcmo ga 2 oljem. Testo ostalo maščobo razpustimo Î žii^lca belega vina, olje pokrijemo s toplo krpo in pu- in jo postavimo na stran. Te- tonemo ven in vse skupaj kuhamo z mlekom in smetano. kuhamo v vodi tako dolgo, da se zmehča (ře dodamo stimo počivati kakšno uro. sto na pomokani krpi razvle- Vanilin stiok poberemo iz ml^ plutovinast zamašek se N«^; Mandljeve lističe v čemo. Premažemo ga z mas- ka. Rumenjake in sladkor pe- zmehčajo prej). Še topli za premaz. Ntukv: J dag mandljevih íí- stičev, sodagmcsla alimarga- ponvi zlato rumeno prepra- lom ali margarino. Sredino nasto vmešamo, dodamo vroče odstranimo kožo in pusti- rine. 6 dag drobtin, 25 dag žimo. 5 dag masla ali marga- testa potresemo s prepraže- mleko in kuhamo nad ognjem, mo, da se ohladi. Nareže- sladkojja,ilimona,8odaghis- n^e raztopimo v ponvi, do- nimi drobtinami. Jabolčni da se krema nekoliko ^osti. mo jo na kolobarje, dolije- lih jabolk, malo kalvadosa, damo drobtine. sladkor in nadev potresemo po testu in Zavitek serviramo topiesa mo oljčno olje, kis, doda male ruma, 5 dag rozin, malo vse skupaj nekoliko prepraži- ga zvijemo v zavitek. Prema- ali pa hladnega in ga prelije- mo sveže sesekljan peter- mletiga cimeta, sladkor za po- mo, nato ohladimo. Limoni žemo ga z maščobo in ga mo s pripravljeno kremo. iresanjc stisnemo sok. jabolka olupi- položimo v pomaáčen pekač. Vanilijeva omaka: 1 vanili- mo, jih narežemo na Četrti- Pečemo ga v segreti pečici Hobotnica v solati jev strok, I mleka, 2,SI siad- ne, izrežemo koščišče, nato najprej pri 200 stopinjah ke smetane, 6 rumenjakov, S jih narežemo še na tanke li- Ceizija, nato pa še pri 180 šilj, strt česen, solimo in p o p o p ramo. H o botnico lahko nekaj Časa pustimo v marinadi ali jo ponudimo Ses^tvine: ^o dag hobotnice, takoj. Poleg ponudimo dag sladkorja v prahu. stiče. Jabolkom dodamo stopinjah Celzija, približno pol dl oljčnega olja, pol dlja svež kruh. t v 4 20 HALO-HALO, KAŽIPOT — GORENJSKI GLAS petek, z6. junija 2000 Spominjajo se rokovnjačev Ob dvestoletnici napada rokovnjačev na Francoze so domačini postavili spomenik. Ja5na Paiadin nemSkera jeziku. Prireditve, ....................................... na kateri so sodelovali tako ro- Trojane • Na prelazu Učak kovnjaâ kot tudi francoski vo- pri Trojanah so praznovanje dneva državnosti združili s jaki, se je udeležila tudi francoska veleposlanica, slavnost- prav posebno obletnico. 18. tú govornik pa je bil podpred- junija, je minilo natanko sednik Državnega zbora dvesto let od napada tridese- FraiK« Cul^ti, âgarprednik, tih oboroženih upornikov na takratni uůtd) v Šentgoordu, francoske častnike. je bil eden od organizatorjev "Tukaj, na trojanskem napada. "Šentgotard, od ko- klancu v kraju UČaJc je tega der izhajam, je zelo majhen dne trideset oboroženih do- kraj, in če je v tem napadu so- mačinov, rokovnjačev, napa- delovalo trideset domačinov, dlo. oropajo in ubilo iesi fran- je že skoraj samoumevno, da coskih častnikov, ki so bili na je iz prak:}čno vsake hiše pri- poti v Celje. Ta dc^odek je bil hajal nekdo, tako tudi moji tudi povod za roman Rokov- predniki. Vtehlaajihspomin njači, ki sta ga napisala Jurčič na čase lUrskih pro\inc. Na- in Kersnik." je na slovesnosti poleona in rokovnjačev še povedal lukovškj župan Matej močno živi in pozdravljam Kotnik m poudaril, da so ro- postavitev spomenika, Id bo kovnjaâ močno zaznamovali ohranil spomin na ta dogo- zgodovino Čm^ grabna in dek," je povedal Cukjati in še danes predstavljajo nekak- priznal, da je kot otrok z od- šen simbol občine Lukovica, prdmi usti poslušal številne Kraj^ sami so ob glavni ce- ^odbe o rokovnjačih, id jih stí posta^iili leseno spomin- starejši ljudje po Črnem sko znamenje z napisom v grabnu vedo povedati še da^ slovenskem, francoskem io nes. Zgodbe o rokovn)a6h je kot otrok poslužal tudi France Cu klati. pr e o dvo« Pohod na Sv. jakob to nedeljo jubilejni dvajseti pohod na Sv. jakob, ki ga pripravlja Turistično društvo Preddvor, bo zagotovo v nedeljo, 28. junija. Minulo nedeljo je namreč odpadel zaradi slabega vremena, to nedeljo pa bo ob vsakem vremenu. Izhodiščna točka je v Podaku ob 7. uri. D. Ž. Moste pri Žirovnici Danes bodo odkrili kipa talca Občina Žirovnica in občinski odbor Zveze borcev za vred« note NOB Žirovnica danes ob 19. uri vabita v Moste na slovesnost ob 29. juliju, spominskem dnevu občine, in odkritje novega kipa taka, ki so ga januarja lani ukradli in razrezali. Slavnostni govornik bo janež Stanovnik, predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije, pozdravni nagovor pa bo Imel žirovnilki župan Leopold Pogaćar. Zaradi slovesnosti bo od 18.4s do 20. ure popolna zapora dela občinske ceste od trgovine Gregor do nekdanje gostilne Pod Stolom. A. H. HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 obj«vospi«i«ndmcipOTeitfonu04/?Đl*42>OOJjiiu ^ii mbno na Sleiwecuvi mtíi vb^njuo; PO po$ii • 4o DOOfdpliU in^:ttilydo1lCOutHCřfuoglawvinponuitvrubnki:Ut«jnoiKodnd. JANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, LANGOVO 4240 RADOVgiCA, TEL: 04/53 249. Izleti: MADŽARSKE TOPUCE: 29. 6. - 4. 7.. 27. S, -30, S., 31. S. .5, 9., 3,10. 6-10; TRST: 9.7.; PELJESAC: 21. 9, • 28- 9.; KOPALNI IZLET - IZOLA: 6. 7.. 13- 7.. 20. 7.; CAROAUND: 29. 6.; DUCI OTOK: iS. 8. • 22. 8 Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Kulturni dan na Pocarjevi domačiji Radovna • Triglavski narodni park v soboto, 27. junija, vabi na poletni kulturni dan na Pocarjevi domačiji s celodnevnim programom. Do Pocarjeve domačije vodi iz smeri Corij kolesarska pot. Ta dan bo TD Gorje organiziralo kolesarski izlet. Zborno mesto je na parkirišču za Corjanskim domom v Zgornjih Gorjah ob 16. uri. Dan radovljiških planincev Radovljica • Planinsko druitvo Radovljica organizira v soboto, 4. julija, Dan radovljiških gasilcev pri Roblekovem domu na BegunjšČici z začetkom ob 11. uri. Po končanem uradnem delu bo družabno srečanje članov Planinskega društva Radovljica in drugih planincev. Na Špik Hude police Kranj - Planinci in pohodniki kranjskih upokojencev vabijo na pohod na Špik Hude police, pohodniki pa se bodo podali do p!a« nine Pecol. Pohodniki bodo hodili 2 do 3 ure, planind pa 4 do 3 ur. Prijave z vplačili v društveni pisarni do ponedeljka, 6. junija. Kolesarski izlet Kranj - Iz kolesarske sekcije Društva upokojencev Kranj vabijo v torek, 30. junija, na kolesarski izlet na relaciji Kranj-Tu-paliče-Preddvor-Sv. )akob-Bela-Kranj. Proga je srednje težka, vozilo se bo 7 do 8 ur. Nastop Ruskih Kozakov Kranjska Gora • V dvorani Vitranc v Kranjski Gori bo 25. julija ob 20.30 nastopila skupina Ruski Kozaki. Skupino sestavlja 40 plesalcev, pevcev in glasbenikov, ki bodo s spek- takularnimi kostumi in nastopom obiskovalcem ponudilt več kot dve uri užitka ob zgodbah o bitkah, slavi in ljubezni ob glasbi, prežeti s strastjo in nepopisno energijo. Prvi svetovni festival bržol in gasilska veselica Tržič • V soboto, 4. julija, vas organizatorji TD Tržič. Občina Tržič in PGD Tržič od 10.' ure naprej vabijo na etnološko, zabavno kulinarično prireditev i. SVETOVNI FESTIVAL TRŽIŠKIH BRŽOL z naslednjim programom: i. sejem starin, rokodelska tržnica s prikazom starih obfti, tekmovanje ekip v kuhanju tržiških bržol, ustvarjalne delavnice za otroke in odrasle, razstava likovnih del z likovnega natečaja otrok rn mladine na temo ovc in bržol. voden ogled po starem mestnem jedru, ogled etnološke gostilne Pri Rodarju v Kumikovi hiši, bogat kulturni program. Od 19. ure naprej pa tržiški gasiici vabijo na gasilsko veselico s srečelovom. Za ples in dobro razpoloženje bo igral ansambel Pop design. Informacije TD Tržič na tel. 04/59 M 73^» wv^w.b^zoljada.5i Gorenjska na poti do energetsko trajnostne regije Kranj • Center za trajnostnl razvoj podeželja Kranj v sodelovanju z Fakulteto za organizacijske vede vabi v torek, 30. junija, ob 19. uri na mednarodni posvet Gorenjska na poti do energetsko trajnostne regije. Predstavljene bodo oblike regionalnega sodelovanja za trajnostno energetiko v Evropski uniji, informacije in prijava na tel. 04/257 88 28, GSM: 040/733 344 ter info@ctrp-kranj.sl. PRIREDITVE Na Lepo glavo Radovljica • Planinsko društvo Radovljica organizira 27. junija vzpon nâ Lepo Glavo, zahodno od Rabeljskega jezera. Tura je nezahtevna, mestoma izpostavljena, primerna za planince, ki nimajo vrtoglavice. Hoje bo za 6 do 7 ur. Prijave po tel.: 031/345 209, 04/531 55 44. Na Jerebico Tržič • Vodniški odsek Planinskega društva Tržič vabi v soboto. 4. julija, na Jerebico (2126 m) nad Rabeíjskim jeze- rom, Odhod posebnega avtobusa ob 6. un izpred OŠ Tržič. Prijave in informacije do četrtka, 2. julija, po tel. 5971 536. Pn težavari s krčnimi iHam» ir> odprtimi ranami se obrnrte na Center za zdravtjanje venskih bolezni v Portorožu - dr.sci.med. J.Zimmer m an n, specialist kirurg. T91.05/640 02 33 Kolesarski izlet v Velesovo Kranj - Kulturno društvo Kranjčani materam organizira kolesarski izlet v Velesovo. Zbor bo jutri, v soboto, 27. junija ob 7.30 pred picerijo TonaČ v Čirčah. Ogledali si bomo romarsko cerkev z znamenitim Marijinim kipom in mojstrovinami Kremser-Scmidta. OBVESTILA Hura, prosti čas Železniki - Športno društvo Ratitovec vabi vse otroke tn mladino, da se med poletnimi počitnicami od 25. junija do 10. julija udeležijo akcije Za zdravo zabavo - Hura prosti Čas in Hura prosti čas, ki bosta potekali na igriščih v Železnikih, Selcih in Sorici. Organizirana vadba je brezplačna, dodatne informacije pa lahko dobite po tel.: 040/435 561. PREDAVANJA O pozabljivosti in pacientovih pravicah Kokrica - Društvo upokojencev Kokrica vabi na predavanji z naslovomâ Ko pozabljivost postane bolezen in Novosti na področju zakona o pacientovih pravicah. Predavanji bosta v ponedeljek, 29. junija, ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma na Kokrici. Vstop je prost. Proučevdnje Svetega pisma Kranj - Društvo prijateljev Svetega vabi juti. v soboto, 27. junija, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo. jezerska cesta 41, na pnsučevan-je Svetega pisma z okvirno temo Kdo je resničen Jezusov sledilec? Ra^ovor bo povezoval Horst Uebbauser. Vstopnine ni. O gradnji eko hiže Radovljica * Ajda Gorenjska vabi na predavanje Franca Zavodnika o gradnji eko hiše, ki bo v torek, 30. junija, ob 18. uri v Radovljici, Elterm, Ljubljanska ul. 13 (pri policijski postaji). Zaželeni prostovoljni prispevki. RAZSTAVE Razstavlja Klementina Golija LjubTfana - V Galeriji Ars na Jurčičevem tr^ 2 je na ^ed razstava slik Klementine Golija. Naslov razstave je Geografija spomha. PREDSTAVE V Ljubljano jo peljimo Žabnica • Iz Društva upokojencev Žabnica vabijo, da si v soboto, 25. julija, ob 21. uri ogledate komedijo V Ljubljano jo peljimo. Predstava bo v letnem gledališču Studenec. Odhod ob 19.50 izpred vseh avtobusnih postaj od Virmaš proti Kranju. Prijave zbirajo med 13/rn 15. uro do zasedbe avtobusa na telefon 04/5132 841 in 040/34S 243 Jerica Kraševec. Lumpacivagabund Predeš I je • V poletnih mesecih smo se preselili pod zvezde, na župnijsko posestvo v Predosljah, v naravni ambient, kjer bomo uprizorili burko na prostem z naslovom Lumpacivagabund (ponovitev predstave iz leta 200S). Ponovitve bodo Še: danes, jutri, v pete<, 3. julija in v soboto, 4. julija, vedno ob 21. uri. Cena vstopnice je le sevrov. AVK TRIGLAV KRANJ VABI V POLETNO PLAVALNO VATERPOLSKO ŠOLO: •za dećke In deklice, stare od 6 do 11 let •vsak de lovni k od 9. do 11. ure« •začetek v sredo, 1. Julija, zaključek ponedeljek. 31. avgusta 2009. •na letrtem kopališču Kranj, •cena SOevrov. Prijavite se lahko na prvi dan Šola v pnrT>erii odsotnosti vsak naslednji dan ob 9. uri. VAB U ENI! f \ i i 1 ¥ 4 4 k G0REN)SK1 GLAS petek» 26. junija 2000 OGLASI / MALI OGLASI i njb(S>g'^s.si 21 Več na www.QQrenjskiglas.si/ K ažipot Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, 5t. 33/2007) in 30. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, it. is/99) 20/0% 79/01) 2upan občine Tržič objavlja ndslednje )AVNO NAZNANILO JAVNI RAZGRNITVI IN )AVNI OBRAVNAVI osnutka sprememb in dopolnitev Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega In družbenega plana Občine Tržič (Uradni list RS, $t 109/99^ 93/oi). I. Javno se razgrne dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dol* gorečnega in družbenega plana Obline Tržič (Uradni list RS, it. ^09/99, 93/01) • v nada'jevanju Odlok, II. Osnutek se nanaia na spremembe in dopolnitve vobmočjih le s tistimi pobudami, ki so ustrezale všem pogojem pristojnih nosdcev urejanja 2 vidika sprejemljivosti posegov. V osnutku je grafično zaletih tudi 24 primerov lega I i2i ra n i h gradenj iz leta 1994. Hkrati osnutek sprememb in dopolnitev obsega celotno območje Občine Tržič, ker bo kartografski del odloka sprejet v elektronski obliki. III. javna razgrnitev bo trajala v času od 1. julija 2009 do 30. juHla IV. Osnutek odloka bo javno razgrnjen v mali sejni sobi Občine Tržič, Trg svobode 18, Tržič» v poslovnem času občinske uprave, Med javno razgrnitvijo bo v torek» julija 20091 ^^ "" nizirana javna obravnava v veliki sejni sobi Občine Tržič, Trg svobode iS,Trži6 V. V času javne razgrnitve ir^ obravnave lahko na razgrnjen osnutek dajo pripombe in predloge le tisti lastniki zemljišč, katerih pobude so vključene v dopolnjen osnutek odloka in za katere je Ministrstvo za okolje ir prostor pod 5t. 3^09-68/2009 dne 5. juni/a 2009 fzdalo odločbo, da v postopku priprsve in sprejema* nja sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Tržič celovite presoje vplivov na okolje ni treba izvesti. P'ipombe. ki jih bodo podali lastniki zemljišči katerih pobude niso vključene v dopolnjen osnutek odloka in morebitne nove pobude, se ne bodo upoštevate. Pripombe (n predlogi k osnutku odloka se {ahko vpISeJo v knjigo pripomb na kraju razgrnitve v poslovnem Času občinske uprave aii polijejo na Občino Tržič,Trg svobode 18, Tržič, s pripisom: "Pripombe na javno razgrnitev", pošljejo se lahko tudi po elektronski pošti na naslov obcina.trzic^tfzic,si oziroma se podajo ustno na javni obravnavi. Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve. VI. To javno naznanito se objavi na svetovnem spletu, v časopisu Tržičao» Gorenjskem glasu, na oglasni deski Občine Tržič in na Radiu Corenc. Številka: 350-2/2007-31 i Datum: 22. junlla 2009 Župan občine Tržič Mag. Borut Sajovic AvtortuAkf)kA Kod«!« představí}« v«Č kot 40 (ort. M«d njtmT torto 2« diabetik«, majhrtft otroko^ torto 14 dva, t on o bnz 9lut«n*, pótotno lofto, torto broi jajc... Vse fotografij« so delo fgt09nfsk«9a mojstra Cveta SorKa. rda vezava, 112 nnri €na:19EUft ro6i'tkom rer)jsk«9a glasa namo popusU Véat prihd rno I M: D«W2014241, aH na dof^lsksm gla^u, Blelw«sova 4 Kranj, vuk đar> od 6. do 19. ura. LOTO Rezultati 50, kroga h • - 24. junija 2009 n, 12, H. 17, 22, 27 in 28 Lotkor 673115 Loto PLUS: Predvideni sklad 31, kroga za Sedmico: 1.200.000 EUR Predvideni sklad 51. kroga za Lotka: 200.000 EUl^ Predvideni sklad PLUS: 60.000 EUR Stritsneva ulio 7« 4000 Kran) www.n^rmiaÚDQ^gn ^fuslov: irJb^Srgnd.si tel: 4386 4281 39 04, fax 4)86 4 2S139 07 «m: Ji 57S ŠKOFIA lOKK FRANKOVO NASE- IJEi prodamo dvosobno mansard no sianovanjei 46 ni2> nad^ 3/3^ falno ogrevanje,! balko'tom, mirna lokad* ja^ v n*poir«dni OÎ^ trgovin«^ polu itd* Vpisano v ZK, hiter pre^ vzem. Cena 76.000 EUR KRAN)^ blizu r>eb^|{nlka^ predamo dvosobno renovirano stanovanje (r«!«n okcn}i ^ mz^ n*d. 3/4^ brez balkona* Svetlo ir prijetno stanova* njez svojim parkirnim mestom zza- pomico. Cena 92.000 EUR ZCORNjE lEZERSKO, prodamo nim vhodom in parkirnim mestom^ 39 ni2t v celoti obnovljeno sooS^ center vasi, blfžina trgovine, poŠte, iole. Ogrevanje na elektriko. Primer-no za nalno bivanje »\i kot vikend Cena4VCK>o EUR V poslovno stanovanjskem objêktu na Nazorjevf ulici v Kranju, bivSi Dom )LA, prod^amo novoi takoj v$«ljfvo 2 • sobno stanovanje v izme* rl pnp^âjvCîm pd) kil nim mestom v parlumr hill V pos^rte stanovanjskem ebjo stanovanje v iz« t dvema pripadaj-ma parkirnima mestoma v parami hiS in s pnpadajoCo shrambo* V poslovno stanovanjskem «bjektu na Nezor^ ulici 3 v Kranju^ na rne* stu nekdanjega Ooma |IA prodaja* mo poslovni pros Mr za pisarniško dejavnost v slnipni izmen 93i90 T^a. Vodrotofle^le infemucije vim bomo z vtMljem poiredovtli, to nac bortB pokOcifi m tslcfenslio itcvllco nepremičnini družba, Korofka c 2, lOanj, Telefon: 236 73 73 Fax: 236 73 70 Intefnet: CTAfJOVANJI PRODAMO: KRANI, Struievo, dvosobno, 52.62 i,/3., I. gr. 2008, 92.000,00 EUR RADOVLjlCA, Cefiter (Preiernova ul), dvosobno, $^.7$ m2, 2 /3, i gr. 1991, ii7,ooo»oo EUR H ISO PRODAMO: KKAN), Orehek, novejSa hila I. gr. 2CO9, brvalne poviiine Mt m2. na 281 hiSa je i^otovljena, raien podov (paii(«t/laminai in křfamika), v ceno vključena nova kuhtnja, dvorišče pripravljeno za riakovanie z vsem potrebnim materi-alom, 199.000,00 EUR dom plan Oofnplar d d, Mmova H 4000 K^ T:04/M6S70aF:04/»iSni,ht04l 647 m : WM.dompUnii t donpl^rvMofnpian» STANOVANJE PRODAMO Krv^ Vodovodni stdpi trisobno v nads^. v izmen 74^4 I* izgr* potrebno obncNe, CK na pli^ dvi^la ni, vpisano vZK, ohu 99.000,00 BJR, m0ŽD05t vsdrrvç Dkoj. Kr»njt $oriijev9 nasel;«, dvosobr^o v radstn izmere 64,82 ms, I izgr* 196S, kopalnica v caloti obnovljena, ostalo potrebno obr^ove, cena 106.000,00 CUR* Kranj, Planina II, d^sobno, priti, v izméri 61 m2, nizek ob)^, I. i^rad. 2004, cena 110.000,00 EUR, moirvost vse)(tve junij I. 2009. Krar^ Vodovodni st^p, Trisobno v 1. nadslr. izmere 82,oS m 2, I. izgr. 19641, delno obno/ljeno I. 2003 • okna, balkonska vrata, ^revar^e klasično, plin v Moltu, vpisano v ZK. cena 110.000,00 EUR. Kianj, Planina'Huj;, dvosobno, *!• soko pritličje v umeri 79^37 mž. L i2gr. 1953, obnovljeno razen kopal-nice I. 2005*200$. lastna etažna CK na olje, vpi$ano v Z K. cena 97,ooo»oo EUR. Bisbka pri enosobno, visoko priti Čje v izmeri 40 m2, potrebno obnove, CK, I. Iigr. 1973, cena 63.050,00 tUR. Preddvor^ enosobno v mansard amert 48,00 ffu. v hgi $0 samo «h Snovanja, I. rzgr. i960, stanovanje izdeUno 1.1991, CK, cena 79.300,00 EUR HI^E ' PR0DAh40 Kranj, Sp. Besnita, vlsokopritli^na, tlorlia 120 m2 na parceli velikosti $49 m2, CK na olje, tel. garaža, d/e pariomi mesti. sonCna lega, hi$a|e lepo vzdrieva na, I. izgrad. 1981, cena 296.000.00 EUR, vsehtev možna konec leta 2009. Trstenik, na izredno lepi sončni lokaciji, medetažna s 300 m2 uporabne stanov, povrline na parceli velikosti 1144 m2, I. 'tzgr. 1999, cena 439.000,00 EUR, v kateri je vključena tudi vsa oprema izdelana po meri. VIKIND. PRODAMO Tirtenlk • Orie, zidan, visokopritll&i. doríia 46 m2 na parceli velikost) 47ft m2, lepa sončna 'okaclja, garaža, dostop tlakovan, ob vikendu tudi manjSa brunarica, I izgr. 1997, cena 250,300,00 EUR. Trstenik • Or\e, bivalen, visokem prid čen tlorisa 36 m2, klet zidara, ostalo leseno. r>a parceli velikosti 426 m2, I. Izgr. 1983, obnovljen I. 1999, CK na olje, terasa, dn^rnlca, internet, cena 175.000,00 EUR, vselitev po dogovoru. PARCEIA • PRODAMO Krainl, proti Naklemu. v industrijski coni v Izmeri 5957 m2 za proizvodnjo. skladišča» parklrlSČe, cena 149 EUR/m2 in ie cca. iS EUR/m2 za komunalni prispevek. WřW dom sli Injpe^ i« $YO|e vepřem intno^ Oddajale ali najsrutt stanMn je, nsoali potlovni pfKwrř cdonu rrtpiev ru er>em mesru. ZM VA» Mamo Aktivno • jasno • Preudarno AJPd^^KranLKorošb ^ j\ cesta 2,4000 mn\ gsia* ^ ^30 • 040, tdj 04/20 28 e-poita: irrb^djp.si BANOVANJE PROMMO KRANJ • Hras^ 2,5 sobno, 59 ni2, izg.64. pien. el. inStJ. 03. lani okna, CK. tel, 5/III, funkcionalno razporejeno stanovanje z 2 park.mesti, zefenico. 95.000 EUR HISO PRODAMO •mOiZ • tnoćnd. hHa v lil. PCf zgrajena kot energetsko varčna stavba, 140 zemljitó 610 mz. P 4 M. El. in voda priključena, p-edvideno gretje s toplotno črpalko; 220.000 EUR. MoJna menjava z drvgo neprenoo EUR ZEMgiâ^tE Pfi0DM40 TVIPAJJCE • Preddvor 762 m2» son^a lega z lepim ra^ledom, ^emljiiče j: v b^egu, 91440 EUR. BRCC ob aiSTTUCt • 64^ ma. ravna parcela nepravilnih oblik, ziepim raz-gjedom in obstoječir^ gosp. poslop.; 76.920 EUR KOROSKA BELA'4S5 m2 za grad. r)o- dnii hiSe; S5 77S fl, R POSLOVNI PROSTOR PRODAMO KRAN) • Savska c, pritK^, 201 rro, stav> ba 121.1960, proston obn 07. Idealne proizvodno dejavnost; 120.600 EUR. DruR iniÎM-madi» mjd«t« na L J UUDSKA UNIVERZA KRANJ Center za izobraževanje in kulturo vab1 k vpisu v izobraževalne programe za - šolsko (eto 2009/10 ❖ IZREDNI STUDU Srednješolski programi PREDŠOLSKAVZGOM(SSI)-NOVO PREDŠOLSKA VZGOJA - poklicm tečaj -NOVO ^ Bolničar-negovalec Trgovec PTT V sodelovanju s CDI UNIVERZUM UUBUANA STR03NITEHNIK- PTI (zaključek šolanja) Izobraževalni zavod HERAiz Ljubljane bo organiziral na LU Kram višjesolska programa: EKONOMISTinPOSLOVNI SEKRETAR INFORMATIVNI ĐAN-TOREK, SO. 6., ob 17. uri na lU Kranj Informaaje: 8 280 48 00 www.lun1verza.si Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: malíoglasi@g-glas.si GARAŽE PRODAH KOVO. x>clnkano. tzolrano garažo, 6 X 2.5 m, z nddstreékom za avto. tf Male oolas^ : za objavo MOTORNA V petek • V sredo éo 13.30 in za VOZILA objavo v torek do petka do 14.001 AVTOMOBILI ^ds; od poned^ka do ietit-ka neprekinjeno otf 8. do 19. ur, pet«k od 6. do 16. ur«, sobot«, nedelje in prazniki zaprto. PRODAH OOKLf p. PROÛAJA. PREPIS rď]ten^ vozit. gotc^its^ peďo, Ayto Kranj. d. o. o., Krar^, Savska 34, « 04/20-11-413.041/707-145,031/231-358 NEPREMIČNINE STANOVANJA_ PRODAM CNOIMPOLSOBNO stanovanje, 06 m2, I. 1955, fl«lfiO opremljeno, 85.000 EUfí. L«9ce, Korošká ulica. « 03 T/512-626 HONDACiv^C l.4He, I IdQO.reg.do 21. 9. 2009. odii&na. cena, 660,00 EUR,«041/319-642 WA Rio t.3 karavan, i. 2004, 30.000 km, klima. ZQlo 1epo ohranian. O DRUQA VOZILA PRODAH ODDAH GARSONJERO v Kr^u z atŘjem ín oer-KirisčeT), 300 EUR na mesec, 3-mesežno predpisalo, n 040/797-665 9C0V8d GARSONJERO samsfg osebi, v Skc^ LokJ. «041/911-635 gekko projekt nepremičnine emcff 79A. 4000 »^nj 04 2341 999 031 67 40 33 TOVORNO VOZILO QtfOen 0252, (, 95 ít^ iavorieve. lipove, hruškové Ge- ske. « 041/442-848 POĆITNIŠKO PRmOUCO Adrie deluxe 465. cena 1,200 El>R. malo rablje* na. gC40/1S5-i55_«oa?» MOTORNA KOLESA KUPIH TOMOSAFM 4 ^ PCTï^qyes. la^ v r» voznem siarúj. V 041 /661-058 MANJŠA GARSONJERA v Krar)jt -Planina. Ut. Tooika Deimdna. opremljena s^o 9 kuhinjo. PttfdtiuttL íiiiejc kajidklati z enoletnim predf^ačiiom, tr 041 /698-047 AVTOPELI IN OPREMA PRODAH LETNE GUME 155/70/14 rtora Kie-ber, ratíi^na Continental, po en kos kliukozaOoH, 9 04i;858-149 V NAJSM stanovanje v okolici Kranja, 100 rn2. 1. r)ad. stanovanjske hiše, o 041 /390-422 RLj^TIŠČA< gume za različne avte već dimenzi), mato rabljeni akumulalor- jI. «0^1/722-625 BÛD3244 UUIU/&I Hiie 9UZUN gum. klimo '2 041/7 V : kom^et noviti pidtiéč In M+3 1er prenosno za avto alf vikend, 9 9ûiû7bi PRODAH OVOJCEK v Untolu, 2u.ooo EuR 5- nart^e pomoč< zâ gradnjo na kjii. nadstandardi*(i, akcijai. O 041/705- 506 GRADBENI IttATERIAL NADSTANDARD. 10 km iz Kran.â, aonâna, minna lokacij. 464 m, vsel]va takoj.O041/506-223 STAREJŠO nikt Z vrtom na sortna tega. « 040/719^77 u, GRADBENI MATERIAL PRODAM OREH jeblo. zdrav, cremer 65 cm. 2 m3. «01/723-54-45, 040/347-347 VIKENDI^ APARTMAJI PRODAH BRUNARICO 4 K 4 T^ z 2 m nadstreška. Primemo za vikend aH vrtno uto., «041/515-139 jeSENOV Klasični parket, ekstra kvsTi-tete, v oiiginalnć embalaži, « 562-802 SUHE smrekove bJOA. 9 041/926-269 2 cm. 7A r*> k 22 MALI OGLASI, ZAHVALE — GORENJSKI GLAS petek, 26. junija 2009 KUPI y ODKUPUJEMO hkxjovino In celulozni le$ M^jce/. o 041/7ô&d32 KURIVO PMÙkU DRVA metrska ali razža^ana» možna dostava. 9 041/716-019 eccsui DRVA možnost pla6la ri2 obroke» m^ Trska dJi razža^ana. možnost dostave« n 040/3ad-7ld 9CDU69 DRVA mešana, bul^. gaber. íavor, ser, hf^, možnost razreza ki dostaii«, cena 40 EUR, tr 070/32^033 STANOVANJSKA OPREMA GOSPODINJSKI APARATI PRODAM ZAMRZOVALNO Shjin^ LTH. 360 I in telefax Carton, « 031/536-042 1 ZMRZOVALNO omaro, MađilniK in stroj, tr 041/878-404 eooaass OOREVftliglM HUUEtilE PODARIM TE RM OA KU MU LACUSKO peć, 3.5 KW, GaletcM2S. Kokrtca, tr 04/204- MâSâlS ŠPORT, REKREACIJA PRODAM JADRNICA B(Q GIPSY • Športna družinska iole s prikolico, dsizina 4,6 m, cena 2.0CC EUd. O 040/156- «eosfM MOŠKO 2&U1 pri Pok/ukar^h smo pričeli z obiranjem crneça nbeza, tî 04/572-50-15 eocnsi« PRODAM ČEŠNJE, kvalitetne domače hrustavke. (t«vno 9/êe natyane, ugodno prodajamo, Kmetjja Prfrvî, Hudo 1 (pfl Kowou). Tržič. « 041/747-623 Kom CESNJE, stara sorta látangarce), ne-éKrT>ol)ene; lahko nabemte sarru po 1 EUR za kg. ali nabrane po 2 EUR za kg, možna dostava na dom po 3 EUR , « C3t/405-i7l 90C06*» Crni ribez, nedopíjen, Viš^lnica 16, 4247 Zg. Goř^e, « 04/572-52-23.031/778-440 DOMAČE ŽGANJE izdelano éz ne- skrnpl)Rnth jabr^lk - hnhovf^c, O 04/257-16-607 wobbž LETOéKJE suho seno suâew nâr»«t. primemo S ^ ř^ hrssKs« lsrani«k> vepki«. «040/223642 dcosasi RIBEZ čmi, tr 04/572-50-60 vxaest SENOskCficAa.tr04/252-31-04 6VEŽE BOROVNICE de nebiremo no roke, dober liter stane 6 EUR. V2REJN6 ŽIVALI PRODAM BAQ ENIČKO Slan) 14 dni. tr 031/229-^7_»»3a8i BIKCA, ĆB. starega en teden, tf 04U/a&t>-aBb BIKCA SIMENTALCA težkega 200 kg, 9041/901-888 90C970« BIKCA SlUENTALCA v 4. mesecu starosti, ti 04/255-17-8* ČB BIKCA starega 10 dni. 257-16-48. 040/800-273 DVE ČB breji teNci. ugodna cena, 04/251-16-10 DVE TELIČKI srnent^, starf 12 do 14 «04/253-1:^7.04t/34â^ aAGNjETA za rsjo ali Z» zakol, tr 040/539-023 JAGNJ^TA, 0041/548^38 »ocoaso KOKOŠI RJAVE pred nesnostjo. Vsak delavnik od 8. do 11. ure, sreda od 8. do 17. ure m sobota od 8. dO 13. ure. Perutninarstvo Gaáperlin, Moste 99, Dri Komendi, tr 01/834-35-66«oq»4« KUNCE, (ud srnice z mladà • oasme enak řineTCkiSs(c.1ř040/2e7.;08 TEUCO Simentalko, Osterman. Luže 34 Ki 7 mesecev. BOûJâsa TEUČKO sifnentaho etaro 10 dni h 199,0. pnmetno 29doio. TELIČKO sJmentalko staro 10 dni, tr 01/832-35-93 • VEČbrejlhtEfc,ir01/512-22-19 eoœeœ ZAJKLJO f visoki slarosti. da>gič bre-io, V 04/595-68-91 wostm KUPIM BIKCA za nadaljnjo rejo, starega 3 do 6 mesecev, tr 041/784-128 eoosa&a BIKCA SIMENTALCA starega dva me- 04/259 15 41 OSTALO VTRGOVINI KOflOTAN v Snfies«m 20v Kía*ij dûtfiB razne vrste hoar^v ^ steMe- nkx d. a o,. Ovx^ew 20. Km. V 04/202^2-35 PRODAM ČB BIKCA, starega 3.5 mas. inče^e hrufttav^e. Lahko jih nabercie tuJI same. tr 04/595-78-24 ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM BAR MONIKA to dcMe za deto v sir^. OekxrDČa3 0di2.do 18.ce. podo^ovo- nj. âpecMonkas.p., Velesovo56a. Cer-O 040;0000c0 «uub»' DOSTAVA Ivaie RCA^mD Krsij redY) z»-posi tef(uâeœga ptcopeka. ccfišno Diaci9, Jjsk. d. O. o, Seréče 1. 4000 Kralj, « 041/505064 (M, 031/47^^16 PICOPEKA ali kunana ^ natakarja ah natakarico sprejmemo v mlad koJekt^. D-PEAK Andf^ s. p., PokopaksKa u i4.Kíanj.«04/20-4W70 «CÛ7/77 ZAPOSLIM dekle za C. Staneta Žagarja nik, s. p., Jezerska 031/652-437 ,BarGG. ; Soštian Koi- 54, Kranj, tr ZAPOStAHO k^m / l^i^Bňco za nedoločen / ddočen čas. Zaželene zkLén^e. Qo sa^ in pnxôfi Citadela. Pšes«Ka c 43, Kiai. tr041/79^19 ZAPOSLMO kii^rk». prtJČsro. in natMico, Ud^ K»fčič s.p, JobsM c. 25.Žiri.trC4l/407-515 V PE KRANJ priučtmo in zaposlinu? telefonista/ko, delo od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, fantom international, d.0.0,. Ul. M. Grevenb(oich 13. Celje. 9 051 /435-145 »>»792 IŠČEM Đ ELAVC A za čisčeije poslc»nîh prostorov, 23 4 ure, Snežana Pogacar s p . Kroo!9VQ ulicû 7, Blod. 9 061/ 429-939 Z/VOSUMO sajTxidDfnega mizana z tz->» inlom^iie íAMiCiia. tt 031/300-114 uniMtfS iš6eh IŠČEM OELO, koéenje trave m stnienje žive m^, 9 041/718-008 900383r IŠČEM DELO na vašem domu: čtéče- nje slanovaniskih híé, delo na vrtu v Kranju in okolici 1er Tržiču In okolici, O 03V227-726 9003r«B DUO ROLO ilče delo ns obletnicah. porokah z zabavno in narodno glasbo, 041/224-907 KC»ir POSLOVNI STIKI FESSTd.o.o.r Koroška c. 2, Kranj Nudimo v&d vrstd posoiil, ugodne ot>re$ti 04/236-73-75 COTOVINSKi KREDm DO lo LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOĆEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obr., obveznosti niso ovira. Tudi krediti nd osnovi vozila in leasingi. Možr^ost odplâùla na položnice, priderTïo tudi na dom. NUMERO UNO. Kukovec Robert S4^ Mlinska 22,2000 Maribor, 02/252^1^26» 041/750^60 STORITVE NUDIM ADAPTACUC. novogradnja od lemelia do strehe. Notranje omete, fasade, kamnite ékarpe, urejante n tlakovanje (Mxíqč, 2 na&îm on va6im matoriolom, SGP BytyQi d .n .0., Struřevo 3a. Kranj, « 041/222-741 900aw7 ADAPTACUE, vaa gradbena dela. notranje omeis. faaade. adaptacije, tlako- vai fasade znaam aB saârn faasristom, Ariane. d.o.o.. Žabnica 47. Žatnca. O Û4I/28&473,041 GRADBENIK REXHO d.no,, Adergas 13, CerMje, izvaja od teme§9v do stre^, noTranii ometi, v$e vrste fasad. kamrHe éhafpe, adatfacíje, urejar^ in tlakouemje d«rsč, « 041 /589-996 toaan ficcrft? VIDIM NE UGIBAM Jasnovidka Dragi m® Cmdidici fumjmite m 1B0< Ni smrt tisto, kar nas loči. in Uvijenjc ni. kar druži nas. So vezi moCnujSe. Brez pomenu zanie so razdalje, kraj in Čas. /Mila Kaáč) ZAHVALA V 79. letu starostí nas je zapustil dragi mož. ata, stari ata, brat in tast Venceslav Skerjanec Iskreno se zahvaijujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob stiani. izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše in ga pospremili ni njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, gospodu župniku in pogrebni službi Pogrebnik za lepo opravljen poslovilni obred. Hvala gasilcem iz Štefenje Gore, čebelarjem, li> Krvavec in sodelavcem druiinskili Članov. Vsem Se enkrat hvaJa. Žalujoči: vsi njegovi Štefanja Gora, Kranj, junija 2000 Veseli s teboj smo živeli. iaUstni, ker ří vcí «i Ostali so iivi spomini, z nami pořutó v« dni... OSMRTNICA Po kratki In hudi bolezni nas je v 48, letu starosti zapustil Peter Peterlin iz Kraiiia Pogreb pokojnika bo danes, v petek, 26. junija 2009, ob 17. uri ru kranjskem pokopališču. Žara bo na dan pogreba od 10, ure dalje v tamkajšnji imliški vežid. Oitàï boš v naših spominih. Tvoji prijatelji ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage tete Mare Uranič iz Strahinja. roj. 1920 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, ma5ne namene in darove po namenu pokojnice. Hvala patronažni službi Kranj in osebju Pomoč na domu iz Doma upokojencev Kzanj, ki so ji iaj- §ali zadnje trenutke življenja. Hvala vsem, ki sle se v tako velikem številu poslovili od nje na pokopališču v Naklem. Iskrena hvala duhovnikom za lep pogrebni obred, pevcem in g. Ivanu Aienikii Ta »ihrano pi'tje. organístld Meliti Maček za spremljavo pri sv. raaái. Hvala tudi pogrebni službi Navček za pomoč ob slovesu naâe Mare. še enkrat hvaia vsem, ki ste jo spoštovali in jo imeU radi. Žalujoči: vsi njeni Strahinj, junija 2009 Tiho si zaspala, izmučena od bolečin, a delo tvt^ih pridnih rok ostolo nam bo v drag spomin. ZAHVAIA Po težki in dolgotrajni bolezni nas je v 66. letu starosti za vedno zapustila naša dobra mama, atara mama, hčerka, taŠČa, ses* tra, teta, svakinja, nečakinja in sestrična Cilka Blaž p. d. Kiïiluva mama iz Gnda Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč v bolezni, izrečena Roffllja, podarjeno cvetje, sveČe in svete maše tei spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Stanetu Gradišku za sočutne besede in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem. Ici ste nam v teh težkih trenutloh st^ ob strani in jo v tako velikem Številu pospremiH k večnemu počiticu. Vsem imenovanim in neimenovanim še eniaat iskrena hvala. Vsi njeni: hčerki Helena in Marija z družinami, mama, sestra in bratje z družinami GORENJSKI QIAS petek, 26. junija 2009 MALI OGLASI, ZAHVALE info@g-das.si 23 GRADBENO PODJETJE KRANJ d.0.0. Zupanovd 6, Šenčur izva^ vsa gradber>a deb, rotan)e omete, vse vr- s>e fasad» adaptacie, novogradnje, Tlakovanje dvonéč. kselltetno, hitro in poceni.? 051/354-039 900331» IZVAJAMO ssrâcàje irrfètcN. vrtar^, zidava. monfaža n»iti. poprai.i4a sonh. nudrno drnne cdoge. tStrm kape. & Co. d.n.o., LM)l)anska 39, Dornžale. 9 031/422^ IZOBRAŽEVANJE POSEK m spravilo bsa na oOmočju Go-mníška, M-LES, Mse\ KJ&i. s.p,, Sodeá-će ie. Bed. 9031/561-613 TLAKOVANJE duonič. polaganje robnikov. izdelava betonskih in kamnih škarp, Uilubn Byeličs.p.,StRiževo28. Kranj, «041/71t-&42 v\ \v\\,po;:rcbnlk.k om USPEŠNO INŠmUlRAM ANGLEŠČINO za osnovne In srednje Sole. Forma. Mateja Bœjc, a.g., Zadraga 25, 4203 tr 03l/e7CW42 6003637 KITARA - poletna éo4a za vse starosti, posamezno ali v skupini, pnćetek po dooovorul Vpi& v odhsletno áolol STUDIO TANGO, Britof 3l6. Kranj. 9 041/820-485 9ÛOS767 ZASEBNI STIKI DEKLETA zastonj spoznajte moške različnih stdn:tsti in poklicev z vse države, 9 03/67-26-319. 031/607-376 8003fle? ŽELIŠ spoznati oaeDo. z n|o sKlenlti iskreno prijateljstvo, partnerstvo, za-upanje^ da združeno polepéavs & jesenske dni. Gore. narava, motonzem ti niso luja, bodi star SO*SS let, èifra: GORENJKA - 50 «003701 ŽENITNA posradovQl niča Zaupanje za vse, Ki si želřte trajnih, resnih razmerij Imamo ogromno ponudb., 9 031/ 50 Swigs BOûMa^ RAZNO V TRGOVINI KOROTAN v Struževem 20 v Kranju dobite dobHe jedilni sladkor po 25 kg po ugodni ceni. Korotan, 6. o. o., Struzevo 20, Kranj. 9 04/202-42-35 PRODAM POCINKANE mreže za ograjo In ovćje kože. 9 040/931-350 íodokt V naših srcííi ti naprej živiš. zate pet nas poďí Ça, kjer v iiiini ... % P I ZAHVALA Ob boleč} izgubi našega dragega moža, očeta» starega očeta iû tasta Stojana Jakšiča iz Tupalič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem dstim, ki ste ga pobliže poznali, za ustm> in pisno ia^cno sožaljc, darovano cvetje, sveče in svete male. Zahvala tudi prijaznemu zdraviuikemu osebju Bolnice Goinik, ZD Preddvor, ZD Kranj, bioenergetiku Brnik, g. župniku za opravljen pogreb, cvetličarni Lokviij, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Navček. Posebna zahvala tudi vsem za pozornost in pomoč, ki ste mu jo in nam vsem dali v času njegove bolezni, ter vsem tistim, ki ste ga na ta žalosten dan pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi Tupaiiče, 20. juniia 2009 ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustila naša mama, babica» tašča, teta in sestrična Ana Skofic Zaletdova mama Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so nam izrekli sožalje, podar* Qi sveče in cvetje ter z nami sočustvovali. Hvala pogrebni službi Navček in g. župniku za lepo opravljen obred. ZaJujoči: vsi njeni Kokhca, StražišČe, 21. junija 2009 Vsakdo živi, hrepeni. nečesa si želi, a slouo vedno pride, trpljenje, tegoba mine. (A. C.) ZAHVAL4 V 76. letu nas je po dolgotrajni bole^ zapustil naŠ dragi mož, brat, svak in stric Maksimiljan Sturm iz Debeni Iskreno se zahvaljujemo vsem. Id ste ga pospremiti k zadnjemu počitku. Hvala negovalkam v Domu Lenart v Slovenskih goricah, kjer je preživel zadnje mesece svoj^ zemeljskega žtvijen;a, dr. Perdanovi za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za lepo opraNijen pog^^m obred, pevcem, sosedom in vsem dru^m, ki ste kakorkoli poma^ v težkih trenutkih in se ga boste vedno spominjali Žena Malka in vsi njegovi Debeni, Kranj, junija 2009 V naših srcih Je bolečina, spominu utira poti. ZAHVA1A V 76. letu starostí nas je zapustil dragi mož, oče. stari oče in tast Ivan Kožuh iz Hjastja Zato bi se ob stiku njegovega zadnjega slovesa radi zahvalili za izrečeno sožalje. cvetje, sveče in ma§e sorodnikom, Rosedom, prijateljem, sodelavcem ISD Plast, d. o. o., in Yasmin, d. o. o., ter gospodu župniku Milošu BriŠkiju za lepo opravljen obred in sveto mašo. Zahvala gre tudi pevcem, še posebna zahvala pa delavcem Yasmína za čudovito žalno iloristiko. Se enkrat iskrena hvala vsem, Id ste ga spoštovali in ga imeli radi, v trenutku slovesa pa nam stali ob strani. Žalujoči: vsi nj^ovi Kranj, junija 2009 Kogar imai rad, nii:o/i ne umre, le daleč od nas je! r« I .jtà ZAHVAL\ Ob izgubi nak drage mame Frančiške Drol Češnjica 41 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem za izrečena in pisna sožalja, za podarjeno cvetje, sveče ter sosedom za sodelovanje in denarni prispevek. Hvala g. prodekanu Alojziju Golobu, g. kaplanu Miru Berglju in ministrantom za lepo opravljen pogrebni obred, gospe An6 Bogataj za poslovilni govor ter pevcem in pogrebni službi Akris. Žalujod: vsi njeni Železniki, 26. junija 2009 M V SPOMIN Sra moUi in pričakuje, a ni stopinje od nikjer! Zamisli se in po nečem žaluje ves dolgi samski mi večer. (Mum) Minilo je pet žalostnih let, odkar sta me zapustila dragi mož FRANCI in ljubi sin RA0O simnovec Isicreno se zahvaljujem mnogim. ki ju obiskujete in jima prižigate lučko spomina HVALA. ŽENA IN MAMI ZAHVALA V 61. letu starosti je za vedno odšel od nas dobri mož, oče, stari oče, brat in stnc Cveto Malovrh z Labor pri Kranju Ob nenadni izgubi predragega se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in izrekli sožalje. Hvala vsem za podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala za prvo pomoč gospe Mateji Tavčar in gospodu Gašperju janežu ter dr. Mohorju in ekipi Nujne medicinske pomoči Kranj. Hvala tudi g. župniku Bojanu Likarju za pogrebni obred in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji peti. Žalujoči: vsi njegovi V Kranju, 24. junija 2009 Spomin ... Edini, ki ostane, močan nad vsem ZAHVAIA Ob boleâ izgubi ljube mami, babi, prababi, sestre in tete Milke Potočnik rojene Marolt, Grobanevo naselje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem za izraženo sožalje, tople besede tolažbe, darovano cvetje, sveče in slovo ob grobu. Žalujoči: vsi njeni Škofja Loka. Z4. junija 2009 Prazen dom je in dvorišče, oko zaman te išče, Solza, Žahst, bolečina te obudila ni. ostala je praznina, ki boli. V SPOMIN 23. junija 2009 je minilo žalostno leto, odkar nas je za Tedno zapustil naš dragi oče in mož Ivan Porovne iz Poženika, 8.4.1933 • 23. 6. 200S Vsem. ki ga imate v lepem spominu, obiskujete njegov zadnji dom in mu prižigate sveče, najlepša hvala. Žalujoči vsi njegovi: Poženik, Cerklje. Šenčur, Podreča, Šmartno f à 24 GORENJSKI GLAS petek, 26. junija 2000 Anketa VeČina na morje Alenka Brun Ker so v sredo končáli pouk srednješolci In'osnovnošoid, smo jih povprašali kaj bodo počeli med počitnicami. Večina se bo predvsem zabava- la in družila s prijatelji, bodo počitnikovali tudi na morju, naključno vprašani študentje pa bodo tudi delali. fotoi tin« dou Njuša Krevs, Ljubljana: "írí^Hnjo sem končala lani. Letos bom šla med počitnicami na morje v Slovenijo, pa na Hn/aško, preostanek počitnic bom najverjetneje delaU." 'n Albert Bogtči, Ljubljana: "Med počitnicami bom šel na morje in užival, pa spet Šei na morje in ponovno užival. Delal bom tudi, kar bo ostalo časa, bom igral nogomet." Tim Vodnik, Kranj: "S starši bomo šli na morje na Hn/aško, v Pulo. Super bo. Tam lahko plavam, se Imam fino. Že komaj čakam. Avgus>ta pa bom šel tudi v kolonijo." Maša Grilc, Cerklje: "Najprej bodo šli na morje starši, potem pa bomo šli še skupaj za kakšnih štirinajst dni. Na HrvaŠko. Predvsem bom zabavala, družila s prijatelji." Tla Dobre, Tržič: "Na morje letos ne grem. Družila se bom s prijatelji. Imamo pa v Tržiču bazen, tako da ga bomo s prijatelji med počitnicami verjetno kaj obiskali." Rumena majica med navijači Švici središču pozornosti Maia Bertonceu Zg. Bes ni ca - V ponedeljek popoldne so v Zg. Besnid pripravili sprejem za kolesarja Tadeja Valjavca, ki je na diiid Po Sviri prviř vozil v rumeni majid vodiln^, in to kar pet dni, dirko pa končai na sedmem mestiL "Ko pridem domov, me je po eni strani kai strah, kaj mi \Xfáo prípra\íB, po drugi strani pa sem ponosen. da lahko zaradi mene naredijo sprejem. To me samo žene naprej in je super," je povedal Tadej Valjavec, ki v letošnji sezoni nastopa odlično: 'Pravijo, da sem kot vino: starq Ši ko sem, bolj ši sem. " Na dirki po Švid je bil pet dni v središču pozornosti gle- j^^çj Valjavec je, oblečen v rurtieno majico, dobre volje delil avtc^me In prejemal čestitke. daJcev, pa tudi medijev. "Biti v rumeni majid ti spremeni svet, kariero. Da ti dodatno koli še nisem imel takih ob- koli. Bo pa sedat imel štiri- Rumena majica re Tadeju energijo, ki jo potrebuješ, čutkov na dirki. Da v tuji dr- najst dni dopusta» dva tedna zagotovo vlila dodatno sa- Vse se vrti okrog tebe. Res pa žavi ob progi izgovarjajo tvo- brez treninga, ko bo čas mozavest, dlji za naprej so, je, da je tudi več pritiska in je ime, veliko pomeni. Zame predvsem za družino. Žena kot je razkril, sedaj Še višji: več obveznosti. Imeti rume- so navijali tudi prijatelji Se iz Matcu je na sprejemu pojas" "Za letos ziti'dgdû etapo na no majico je kar napoma stvar. Vsak dan moraš na Phonaka, pa tudi številni Slo- nila, da prenosov etap na dir- Vuelti. To mi Še manjka. In vend, ki živijo v Švid. Res fe- ki Po Švid ni spremljala: "Ob uspešen nastop na sveto- doping-kontrob, na novinar- nonienalen občutek. Švica si dveh otrocih in drugih stva- vnem prvenstvu. Na Tour sko konferenco, biti na raz« me bo zapomnila po slaom- reh je tako pestro, da za to ni letos ne grem, bi pa i^a dir- pokgo za intervjuje. V hotel nosti, po ustrežljivosti, z eno bilo časa. Slišala sva se zve- ki Po Frandji še rad nasto- prices zelo pomo. To sem iz- besedo upam, da lahko le- Čer. jaz sem bolj optimist kot pil. Mislim, da sem sposo- kusil prvič v življenju in vse čem Magnificent (veličasten, on, tako da lažje prenašam te . ben priti Še višje kot na 9. to sem delal z veseljem. Rad sijajen), kot je naslov Bonove stvari. Ko je obldcel rumeno mesto. Upam tudi, da bom vsakomur ustiežem in mis- pesmi." Ker je biJ v rumeni majico,smobilipresenečeni, čim prej podpisal novo po- lim, da me imajo ljudje zato majid, je iz sebe iztisnil Še potem sem pa vedela, da jo je godbo. Kot pra^^ pregovor, radi," je opisal dve plati ru- več,kotbisicer,takodajedo- sposobenobdižati do krono- se železo kuje, dokler je mene majice ter dodal: "Ni- niov prišel utrujen kol še ni- metra." vroče." vremenska napoved Napoved za Gorenjsko V petek, soboto in nedeljo bo spremenljivo, občasno pretež* no oblačno. Pojavljale se bodo krajevne plohe in predvsem popoldne posamezne nes^lhte. Agmija tKza okoli«, Untdia in«t«o(ole0jo PETEK 13/23^C SOBOTA 14/24''C NEDEL|A 14/24®C Ô »/15*0 Jezersko Tekmovanje za kristalnega gamsa Na ledeniku pod Skuto bo v nedeljo, 28. junija, vseslovensko lovsko tekmovanje v veleslalomu za kristalnega gamsa. Prijavljenih ježe 80 tekmovalcev, še vedno pa se lahko prijavijo tudi novi, in sicer v Kranjski koči uro pred začetkom tekmovanja, Ici bo v nedeljo ob 1C. uri. Tekmujejo člani lovskih družin iz vse Slovenije, letošnje tekmovanje pa je že i6. po vrsti. Vodja tekmovanja je jezerjan Jure Mar-kiČ, progo bo postavil Davo KarniČar. Opoldne bo pred Kranjsko kočo slovesnost, na kateri se bodo tekmovalci spomnili pred natanko 34 leti preminulih v gorski helikopterski nesreči. Popoldne ob 15. uri pa bodo zmagovalcem podelili pokale. D. 2, Naklo Podelitev občinskih priznanj Pred praznikom občine NaMo 29. junijem bo danes ob 19. uri v Domu janeža Filipiča v Naklem slavnostna seja Občinskega sveta Občine Naklo. Pripravili so kratek kulturni program, po katerem bodo podelili letošnja občinska priznanja. Srebrno plaketo bosta prejela Kulturno družtvo Do* brava Naklo in Franc Markovec iz Žej za gasilsko in likovno dejavnost. Milena Zupan iz Spodnjih Dupelj bo dobila bronasto plaketo za delo v domačem kulturno-tur I stičnem društvu In nastope v folklorni skupini upokojencev. Spominski priznanji sta si prislužili članici Društva upokojencev Naklo fvanka Tomazin Iz Naklega in Marija Teran iz Zgornjih Dupelj. S. S. Mladoporočenci Na Bledu sta se 19. junija poročila Dominik Zupa in Nataša Marič. 20. junija so se v Skoiji Loki poročili: Damijan Križaj in Romana Rakovec, Simon Klemenčič in Špela Kuhar, Metod Bonča in Damjana Peternel, Štefan Pokom in Sabina Bešter, Branislav jelar in Barbara Trdina ter Luka Stanonik in Marijanca Bernik: v Kranju: Radenko TramoŠljika in Bojana Umjenovič, Boštjan Menart in Suzana Čander ter Dušan Nikolić in Milena Stanosavljevič; nd Brdu pri Kranju Vanja Voglar rn Damijana Nunar, na Zgornji Beli Miroslav Erjavec in Nina SvetliČiČ, v Preddvoru Marjan Sitar in Andreja Kern ter Miha Kordež in Petra Žvokelj, v Tržiču pa Blaž Ahačič in Barbara Osterman. Mladoporočencem čestitamo in jim podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. i« >. --POT ta rčBraAKn ^ RADIO KRANJ d.0.0. Slritaneva ul. 6. KRANJ TSieroN |04) Ml (04) 2ai (04) 2022 Í051I aoa-sfls »MaMMfttM fax <04> C04> csmrn/ mmôn www.radio-kranj.si t