Poštnina plačana » gotovini. Leto IX., št. 45. („jutro44 xvin., st. zeo a) Ljubljana, ponedeljek, 8. novembra 1937 Cena 2 Dir u£Mavm£>Lvo ujuDij&na, tinafijeva b — reietoc St 3122. 3123, 3124, 8125. 3126 -eratm addeleK: Ljubljana, Selen- Durgova ui. - Tel 3492 to 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. podružnica uelje. tiocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št 100 Podružnica Novo mesto; Ljubljanska cesta št 42. Podružnica Trbovlje: v Hiši dr. Baum-gartnerja Ponedeljska izdaja 9921vljenje in svet" Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 0, Telefon št 3122, 3123. 3124, 3125 to 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej to velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5-- mesečno. Maribor, Grajski trg št 7. Telefon št 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Prva posledica trojnega pakta: se ne vrne več v London Angleška vlada bo zahtevala njegov odpoklic, ker smatra, da kot podpisnik trojnega pakta ne more več biti zastopnik na angleškem dvoru — Ribbentrop bo imenovan za poslanika v Rimu London, 7. novembra, br. Podpis trojnega pakta v Rimu s strani nemškega poslanika v Londonu Ribbentropa je izzval v angleških političnih krogih precejšnje začudenje in to tem bolj, ker je bil Ribbentrop zadnje čase več v Rimu kakor pa v Londonu, kjer je akreditiran. Londonski oficiozni krogi že dolgo niso več prikrivali svojega nezadovoljstva z delovanjem nemškega poslanika v Londonu, sedaj pa mislijo, da bo angleška vlada zahtevala njegov odpoklic. Včeraj so prispele iz Rima vesti, da se Ribbentrop sploh več ne vrne na svoje mesto v London, marveč da bo imenovan za nemškega poslanika v Rimu. S strani londonskega poslaništva so te vesti sicer zanikali, vendar pa jih smatrajo za zelo verjetne. Dipl. sotrudnik »News Chronicle« celo poreča, da je imenovanje Ribbentropa za poslanika v Rimu že izvršeno dejstvo ter da je že v tem svojstvu podpisal trojni pakt v Rimu. Že podpis prvega nemško-japonske-ga akta je izzval po pisanju lista v londonskih krogih začudenje, ker se v Londonu niso mogli obraniti vtisa, da je naperjen proti Angliji. Tem težje je se- daj za Ribbentropa, ki je pridobil Italijo za pristop k temu paktu, da bi še nadalje ostal poslanik na angleškem dvoru. List dalje ostro kritizira delovanje Ribbentropa v Londonu in pravi, da je imel Ribbentrop le par prijateljev med plemiškimi reakcionarji, nikdar pa ni prišel v stike z angleškim narodom. Zato tudi ni mogel razumeti, da Anglija nikdar ne bo sodelovala pri kaki »križarski vojni« proti komunizmu. Po nepotrjenih domnevah bo najbrže dosedanji nemški poslanik v Rimu Hassel, ki je bil prej poslanik v Beogradu, imenovan za naslednika Ribbentropa v Londonu. V angleškem zunanjem ministrstvu so glede odhoda Ribbentropa zelo rezervirani. Doznava se pa, da smatrajo mero-dajni krogi dejstvo, da je Ribbentrop podpisal trojni pakt v Rimu, za dovoljni razlog, da bo angleška vlada zahtevala njegov odpoklic. V londonskih uradnih krogih delajo Ribbentropa odgovornega tudi za sedanjo nemško kampanjo za vrnitev nemških kolonij. Njemu tudi pripisujejo zaslugo, da je pridobil Mnssoli-nija za skupni nastop z Nemčijo v pogledu kolonijskega problema. Angleži ga smatrajo za demonstracijo, Francozi pa za Isgično posledico politike fašističnih držav Pariz, 7. novembra, br. Podpis trojnega pakta za skupno borbo proti komunizmu med Italijo, Nemčijo in Japonsko je izzval x mednarodnih krogih veliko pozornost, vendar pa nikakega vznemirjenja, ker vidijo v tem le nadaljevanje politike čim tesnejšega sodelovanja med drŽavami z avtoritet ni m reži mom. Angleški uradni krogi so zaenkrat še precej rezervirani, ne prikrivajo pa nikake nevolje, ker je bil pakt podpisan baš v trenutku, ko so v Bruslju sklenili poslati Japonski ponovno vabilo za sodelovanje pri ureditvi sporov na Daljnem vzhodu. S tega stališča pripisujejo rimskemu paktu gotov demonstrativni namen. Na drugi strani pa opozarjajo v diplomatskih krogih na to. da ee je Italija le pod silo razmer in dokaj nerada pridružila nemško-japonskemu protiboljševiškemu paktu, ker se v Rimu zavedajo, da bi se utegnil ta pakt tolmačiti kot afront proti An- gliji- Italija pa še vedno upa, da to prišlo do tesnejšega sodelovanja med Rimom in Londonom in zaradi tega ne želi, da bi se temu paktu pridajal prevelik pomen in napačno tolmačenja. Zato tudi italijanski tisk soglasno poudarja, da ta pakt ni naperjen proti nobeni drugi državi. Ta pakt je po sodbi pariških diplomatov mnogo bolj po volji Nemčiji, ki bi hotela preprečiti zbli-žanje Rima in Londona. V ostalem pa sodijo, da bo imel ta pakt treh fašističnih držav za posledico še tesnejšo strnitev treh velikih demokracij, Anglije, Francija in Amerike, ki bodo slej ko prej ostale na braniku svetovnega miru. Rimska tolmačenja Rim. 7. novembra. AA. »Giornale d'Ita-lia« objavlja uvodnik o trojnem paktu, ki je bil včeraj podpisan v Rimu in po katerem se je tudi Italija priključila Nemčiji in Japonski v borbi proti tretji internacio-nali. List naglasa, da se je tako ustanovila fronta proti komunistični propagandi, ki jo vodi tretja internacionala. Ta fronta bo nedvomno velikega pomena za mir in red na svetu. Italija. Nemčija in Japonska niso sklenile nikake zarote v korist svojih ideologij, kakor so to trdili oni, ki niso za odločno borbo proti komunistični propagandi. Ta sporazum ni naperjen proti nobeni drugi državi- Kar se tiče njegovih smotrov in sredstev, ki se jih bodo omenjene tri države posluževale, izhaja oboje jasno in iskreno iz samega besedila sporazuma. Ta sporazum je pakt treh za obči blagor sveta. Sporazum označuje jasno defenzivno politično linijo proti vsem razdiralnim silam komunizma, ki ogražajo 6 svojim delovanjem mir na svetu. Ne vemo, kako bodo razne ljudske fronte v Evropi ocenile ta pakt. Eno pa je med tem že gotovo,, namreč, dejstvo, da ta pakt že od vsega počet-ka pomeni trden sklep več ko 200 milijonov ljudi, da se postavijo v bran proti komunistični nevarnosti.. K njim je treba še prišteti mnogo deset milijonov ljudi izven teh treh držav, ki pakt že od vsega počet-ka odobravajo. Za tem paktom stoje narodi. ki iih v notranji politiki združuje ista in skladna sivariteljska volja, in ki se v zunanje-političnem pogledu zavedajo svoje zgodovinske odgovornosti. Narodi, ki stoje za tem paktom, so dobro oboroženi na kopnem. na morju in v zraku. Italija. Nemčija m Japonska 4udi ne bodo dopustile, da bi postale dežele okrog drugih morij poprišče razdiralnih komunističnih motenj, kakor valja to za dežele okrog sredozemskega morja. »Lavoro Fascista« prav tako naglaša, da ta sporazum ni naperjen proti nobeni drugi državi in tudi ne proti Sovjetski Rusiji, ker je sovjetska vlada neštetokrat naglasi-la, da ni nikake zveze med njo in komunistično internacionalo- Države, ki so podpisala ta sporazum, se ne zanimajo za notranjo ureditev Rusije in niti posredno ne nevmešavajo v ruske notranje zadeve, zato se pa hočejo boriti proti akciji kominterne izven Sovjetske Rusija, kjer si ta organizacija prizadeva motiti javni red. »Tribuna« pravi, da ee je s tem sporazumom obnovil mednarodni obrambni blok, ki bo eventualno prešel v protinapad, toda čisto obrambni. Ta sporazum nima naloge, da bi ustvaril kakršnekoli neposredne koristi za države, ki so ga podpisale, nego se ozira le zgolj na obče svetovne interese. Države, ki so sporazum podpisale, 6o se tako postavila na branik sodobne civilizacije. Na ta način posredno ščitijo tudi svoje bistvene nacionalne interese. ofclicom ikov iz vseh onih držav, ki dosedaj še niso priznale italijanskega imperija REVI, 7. novembra AA. V tukajšnjih političnih krogih so se razširile govorice, da namerava italijanska vlada odpoklicati vse svoje diplomatske zastopnike pri vladah, ki: doslej še niso priznale italijanskega imperija in katere zastopajo v Kimu zaenkrat le odpravniki poslaniških poslov. Kakor znano, je bil ta sklep doslej že izveden napram Franciji, katere poslanik Chambe je zapustil Rim že pred letom dni. V smislu tega njenega sklepa je pričakovati, da bodo v kratkem odpoklicani italijanski poslaniki iz Poljske, Nizozemske, Švedske, Finske itd. Tudi belgijski poslanik v Rimu de Ligne je odpotoval iz Rima že 19. maja preteklega leta in se doslej še ni vrnil na svoje mesto. Ker pa je odpotoval iz Rima iz osebnih razlogov, se okoliščini, da tudi Belgija v Rimu že leto dni ni zastopana po rednem poslaniku, ne more pripisati nikak politični značaj. 1'atvma političnih spisov v Atenah Atene, 7. novembra, r. Veliko senzacijo v vseh političnih krogih je izzvala vest, da je bil včerai aretiran visok uradnik grškega ministrstva, neki Roda Ima'to, kar je ukradel v zunanjem ministrstvu neki izredno važen diplomatski spis in ga prodal nekemu Fincu. Kakor se zatrjuje, gre za dokument izredne diplomatsko-politične važnosti. ki je bil sestavljen v zvezi s pripra- vami za nyonsko konferenco in se nanaša na stališče Grčije in Turčije na nyonski konferenci, ki sta imeli prijaviti neke pridržke v pogledu angleških predlogov. Čeravno sa o tej aferi že javno razpravlja, doslej mi izšlo še nikako uradno poročilo in tatvine niti ne zanikajo, niti ne potrjujejo. Francoski demokrati ostro kritizirajo režim ljudske fronte Niča, 7. novembra. AA. Na kongresu demokratske zveze v Niči je govoril bivši ministrski predsednik Flandin, ki je v 6vojem govoru opozoril na nevarnosti, ki so ee pojavile za francosko demokracijo Francija, je dejal Flanilin, mi prisiljena izbirati med Hitlerjem in Stalinom Francozi se lahko spet najdejo same sebe in si spet otbnovijo oni nacionalni elan, ki jih je v zgodovini že tolikokrat rešil. V svojem nadaljnem govoru je opozoril na potrebo tesnega sodelovanja z Anglijo. Kar se tiče položaja na Sredozemskem morju, je naglasil. da morajo v Berlinu in Rimu vedeti, da Francija obsoja sleherno intervencijo v španski državljanski vojni. Ob zaključku svojega govora je naglasi!, da je edinstvo vseh Francozov danes mnogo boilj potrebno kakor kdaj prej. Ob zaključku kongresa je bila sprejeta resolucija, ki podčrtava, da je eksperiment ljudske fronte imel v marsikaterem pogledu zelo ugodne posledice. Najhuje je to, da ee je francoski narod razdelil v dva tabora. Ta okolščina skoraj onemogoča obnovo socialnega reda in ravnotežja v francoskem gospodarskem življenju, predvsem pa obnovo normalne skupne sile francoskega ljudstva. Finančna politika ljudske fronte je npropa-stila francoski srednji stan. Valutna politika vlade, ni bila izraz prepričanja režima ljudske fronte, da je valutno politiko treba vodita dosledno v neki smeri, nego je zmikla iz želje, da se Francija trenutno otrese finančnih težav. Nobeno izmed velikih vprašanj ljudska fronta ni rešila in stvarno dolnje sedanja viada sgolj za interese enega samega razreda. Gospodarski položaj Francije se ne more zboljšati, če se ne spremeni zaKon o 40-urnem delavniku. Brez takega ukrepa ne bo mogoče povečati proizvodnje, ki je prvi in osnovni pogoj za ohranitev go-spodaiskega in socialnega ravnovesja v Franciji. Končno pravi resolucija, da bo demokratska zveza z vsemi silami podprla republikansko vlado, ki se bo v prvi vrsti zavzela za ohranitev resničnih demokratskih načel in obrambo individualne svobode, hkratu pa vodila zdravo gospodaisko in razumno napredno socialno politiko. Taka vlada bi morala predvsem obnoviti ravnotežje francoske valute, ter voditi zunanjo politiko v duhu pravega miru in v abrambo časti in dostojanstva Franci je. švedska vlada za reformo DN Stockholm, 7. novembra. AA, Švedski zunanji minister Sandler je imel na nekem zborovanju v Upsali razgovor, na katerem se je med drugim dokaj obširno bavil z vprašanjem Švedske do DN. Ugotovil je potrebo, da ee DN preuredi. Švedska je ^Tsak čas pripravljena obrazložiti svoje stališče glede te reforme. Če se švedsko stališče ne bo v zado6tni meri upoštevalo, švedska v danem primeru ne bo več smatrala, da je še dolžna izpolnjevati obveznosti, ki izhajajo iz pakta Društva narodov. Obširno je utemeljeval to stališče švedske vlade in dejal,, da nekatere določbe pakta Društva narodov doslej ee nikoli niso bile jasno raztolmačene. Posamezne določbe pakta so bil© saano deloma in neenako izvajane. Spričo današnjih razmer na svetu se Švedska ne more odločiti za kakšno drugo stališče, ker lahko vsak čas nastopijo prilike, spričo ka/terih bo morala Švedska z individualno akcijo zaščititi svojo svobodo in neodvisnost. Dva terorista aretirana v Niči Niča, 7. novembra. AA. Policija je v Camnesu aretirala dva italijanska teroriste!, in sicer nekega Orainija in nekega Sacchija. Pri njiju so našli večjo količino razstreliva. Pozneje so policijski organi dognali, da je bilo to razstrelivo ukradeno iz nekega skladišča tamkajšnje ladje-cteOnice. Orsini je priznal, da je bil v zvezi z anarhistom Tamburinijem, ki je bil že pred nekaj tedni aretiran, ker so ga osumili, da je sodeloval pri znanih, atentatih T Parizu, Japonski mirovni pogoji Japonci skušajo izkoristiti bruseljsko konferenco in ob podpori drugih držav prisiliti Kitajsko h kapitulaciji Bruselj, 7. novembra, r. Iz zaupnih virov se je izvedelo, da namerava japonska vlada po svojem posebnem zaupniku, najbrže po japonskem poslaniku v Berlinu, sporočiti pogoje, po katerih bi bila Japonska pripravljena skle niti premirje s Kitajsko ter likvidirati sedanji konflikt. Po teh informacijah je Japonska pripravljena popolnoma umakniti svoje čete iz Šanghaja in vse šanhgajske province, za protiuslugo pa zahteva, da prizna kitajska vlada neodvisnost nove suverene države, ki bi se sestavila iz severokitajskih pokrajin Ča-har, Hopej, Šansi, Šantung in Suiiuan, ki so jih Japonci popolnoma ali deloma zasedli. Po zatrjevanju japonskih krogov se v Tokiju nadejajo, da bodo Kitajci na te predloge pristali, vpoštevaioč sedanji vojaški položaj na Kitajskem. Japonci pa tudi pričakujejo, da se bodo druge zainteresirane države, zlasti Anglija in Amerika, zavzele za to, da se japonsko-kitajski spor na ta način likvidira, ker bi se s tem osvobodila mednarodna koncesija v Šanghaju japonskega obroča, ob enem pa očuvali interesi podpisnikov washingtonske pogdbe na Daljnem vzhodu. Če se to ne zgodi, grozi nevarnost, da bodo Japonci zasedli tudi mednarodno koncesijo v Šanghaju, kar bi pomenilo za vse prizadete države hud udarec. V kitajskih krogih pa opozarjajo na to, da je kaj malo upanja, da bi Kitajska kljub trenutno boljšemu vojaškemu položaju Japoncev pristala na tako poniževalne pogoje. Ogorčenje kitajskega naroda proti Japoncem je toliko, da si nobena kitajska vlada ne bo upala pristati na take mirovne pogoje. Najmanj pa je verjetno, da bi maršal Čangkajšek pristal na take pogoje, ker se dobro zaveda vojaške moči Kitajske, ki se ne sme podcenjevati, kar že dovolj dokazujejo dosedanji boji. V Nankingu primanjkuje vsega, samo ne poguma in volje do zmage Nanking. 7. novembra- r. Dopisnik »United Presse« objavlja daljše poročilo o trenutnem položaju v kitajski prestolnici. V svojem poročilu slika življenjske razmere, ki so zavladale v zadnji dobi zaradi vojne z Japonci in navaja, da se pivo, benzin, sadje, razni industrijski predmeti itd. stvari, katerih pomanjkanje se z vsakim dnem bolj občuti. Ker so zaradi vojnih operacij morali ustaviti ves blagovni promet med Nankingom in Šangliajem, se je pojavilo pomanjkanje raznih življenjskih potrebščin. Sadja je zelo redko in vedno dražje, ker so izostale vse pošiljke iz severne Kitajske. Zaloge piva so že popolnoma posle. Isto velja tudi za vse druge alkoholne pijače. Dobiti ni več niti najpotrebnejših zdravilnih pripomočkov, kakor n, pr. joda, ker so vse zaloge zaplenili za vojaške bolnice-Benzin je racioniran. Vsak lastnik avtomobila ga dobi dnevno največ 6 litrov. .Maslo in slanina se je tako podražila, da si jih navaden smrtnik sploh ne more več privoščiti. Ženske so skoraj popolnoma izginile z ulic. Sloviti »cvetni čolni«, ki so v mirnih časih križarili po reki kakor beneške gondole in ki so bili pozorišče neštetih ljubav-nih afer, so popolnoma osameli. Kitajci bi smatrali za največjo sramoto, če bi se v dobi splošnega narodnega odpora še kdo uda-jal ljubavnim zadevam. Vsakdo mora v tej dobi z resnim in koristnim delom služiti domovinL Bik) pa bi napačno, če bi kdo mislil, da vlada med prestolniškim prebivalstvom kaka posebna potrtost Nasprotno! Večina kitajskega prebivalstva itak ni nikdar videla v svoji skledi stvari, ki jih sedaj primanjkuje, ker je bil to privilegij boijših krogov. Zato .je razpoloženje prebivalstva kakor vojske odlično in vse gra mirno preko pomanjkanja, ki ga narekuj« vojna. Četudi bi jim vsega zmanjkalo.^ enega jim ne manjka: poguma in odločnosti za boj do zmage. Ridz-Smygli za diktaturo? Poljski maršal namerava proglasiti diktaturo in uvesti fašistični režim Pariz, 7. novembra, r. »Oeuvre« poroča iz Varšave, da je prišlo med predsednikom poljske republike Moscic-kim ter levičarkimi člani vlade na eni in med vrhovnim inšpektorjem poljske vojske maršalom Ridz-Smyglijem na drugi strani do nepremostljivih nasprot-stev. Baje se je maršal Ridz-Smygli odločil proglasiti vojaško diktaturo, da bi rešil mir in red v državi. Predsednik republike Moscicki bi se moral umakniti, Ridz-Smygli pa bi uvedel fašistični režim, da bi na ta način onemogočil voditelje opzicijskih strank, ob enem pa tudi bivše pristaše pokojnega maršala Pil-sudskega, ki se ne strinjajo z načrti Ridz-Smyglega. Beograd se je oddolžil spominu narodnega prosvetitelja Vuka Karadžiča Beograd, 7. novembra. Jugoslovenska prestolnica je danes na svečan način počastila spomin velikega srbskega prosvetitelja Vuka Štefana Karadžiča. Svečanost se je pretvorila v velik praznik nacionalne kulture. Snoči je bila slavnostna seja beograjske občine, katari so prisostvovali prosvetni minister Magaraševič, predsednik Akademije znanosti Belič, predstavniki raznih kulturnih in nacionalnih zavodov, ustanov in organizacij. Beograjski župan Ilič je imel lep govor, v katerem je podčrtal pomen prosve-titeljskega dela Vuka Karadžiča za ves srbski narod. Občinski svetnik dT. Milan Ko-stič je nato podal pregled vsega dela Vuka Karadžiča- Drugi del proslave je bil snoči v narodnem gledališču, kjer so se prav tako zbrali številni odličniki ter predstavniki gospodarskega, kulturnega in političnega življenja. Navzočih je bilo tudi več tujih poslanikov. Univerzitetni profesor dr. Čoro-vič je imel slavnostni govor, ▼ katerem je očrtal poman Vuka Karadžiča za razvoj narodnega jezika in prosvete. Pevsko društvo je nato zapelo Mokranjčev »Rukovetc, na- kar je direktor Vesnič recitiral več pesmi iz Vukove zbirke. Člani dram? so natopri-kf^li prizor iz narodne pesmi >Zaroka I>u?ana< ln odlomek iz tragedije >Črni Jurij«, svečanost pa je zaključila simbolična slika. Danes pa se Je Beograd oddolžil spominu velikega kulturnega delavca z odkritjem njegovega spomenika. Spomenik je postavljen v lepo urejenem univerzitetnem parku. Pri tej svečanosti so sodelovale vse beograjske šole, od osnovnih šol do univerze. Kralja je zastopal brigadni general Deka-nev, navzočih pa je bilo več članov vlade, senatorjev in narodnih poslancev ter predstavniki vseh kulturnih in nacionalnih ustanov in organizacij. Po cerkvenih obredih je imel slavnostni govor predsednik srbske književne zadruge profesor Pavle Popovič, ki je podčrtal nesmrtne zasluge Vuka Karadžiča za narodno prosveto in nato odkril spomenik. S prigodnim nagovorom je prevzel spomenik v varstvo beograjski župan Ilič- Nato je sledilo polaganje vencev, svečanost pa je zaključil mimohod omladine. Nj. Vel. kraljica odpotovala v Runami jo Beograd, 7. novembra. AA. NJ. VeL kraljica Marija je danes popoldne ob 14» s svojo Sestro, Nj. VW. runmnsko princeso Elizabeto, bivšo grško kraljico, odpo- t to vala ▼ Romunijo, od Nj. Vel. kraljice Marije ter Nj. Vis. pričele Elizabete «e je na postaji poslovil Nj. Rr. Vi8-namestnik Pavle. Vojvoda Windsorski ne gre v Ameriko Pariš, 7. novembra, r. Kakor je bilo že javljeno, je nameraval vojvoda Windsorski v spreittstvu svoje soproge 12. t m. odpotovati v Ameriko ia ao bili »ni že o&bo- gend prostori na veleparniku »Bremen«. V Ameriki so že pripravljali v njegovo čast celo vrsto prireditev in je bil med drugim predviden tudi sprejem pri predsedniku Rooseveltu. Vojvoda Windsorski je nameraval napraviti studijsko potovanje po vsej Ameriki in je imel na programu obisk vseh važnejših mest in zlasti tudi industrijskih središč- Kakor pa sedaj poročajo, so nastale neke komplikacije, zaradi katerih se je vojvoda Windeorski odločil, da svoje potovanje v Ameriko odgodi za nedoločen čas. Ta vest je vzbudila veliko senzacijo. Angleški listi pišejo, da bo vojvoda Windsor-ski sedaj najbrže odpotoval v Indijo. Aljehin : Euwe Amsterdam, 7. novembra. V 14. partiji dvoboja za svetovno šahovsko prvenstvo je imel Aljehin bele figure- Partija ja bila v 40. potezi prekinjena v nekoliko ugodnejši tz »juTRO« pone3e!jsk'a izdaja 2 Peoe3ev>©k, 8. XI. V&t fe do ponedeljka Ljubljana, 7. novembra Imeli smo z današnjo nedeljo spet nenavadno lep jesenski praznik. Zlasti popoldne je solnce prijetno prigrevalo, da je bilo veselo pri duši V3ern, ki so se razšli po poteh in stezah v ljubljansko okolico. V soboto zvečer so se že pričela marti-novanja po Ljubljani, v katerih je seveda ono pri Zupančiču najbolj uspelo, saj so se tam v prijetni družbi in dobrem razpoloženju poveselili Sentpetrski Cirilmeto-darji. Bilo je tudi neKaj plesnih prireditev, s katerimi se je pričela razvijati družabna sezona. V teku nedelje jc bila vrsta kulturnih in drugih prireditev, o katerih poročamo v naslednjem. Velik praznik slovenske umetnosti Z otvoritvijo kolektivne razstave bratov Janeza in Jurija šubica v veliki dvorani Narodnega doma je naša kulturna javnost doživela danes praznik, kakršnih nam more le prav po redkem nakloniti naše tiho, skromno umetniško dejanje in nehanje. Zato ni čudno, da se je v Narodnem domu zbrala množica občinstva, kakršno srečujemo samo ob najbolj svečanih, zgodovinsko pomembnih prilikah. Mimo drugih so otvoritvi prisostvovali ban dr. Natlačen, zastopnik komandanta divizije podpolkovnik Pavlič, podpredsednik mestne občine dr. Ravnihar, škof dr. Rožman, zastopnik rektorja dekan filozofske fakultete dr. Ke-lemina z vseueiliškimi profesorji dr. Ozval-dom, arh. Vumikom, dr. Kosom in dr. Luck mannom, pooblaščeni minister in poslanik dr. Izidor Cankar, italijanski generalni konzul Guerini-Mara Idi, načelnik mestnega kulturnega oddelka dr. Mole, direktor Narodnega muzeja dr. Mal, podpredsednik apelacijskega sodišča dr. Mastnak, predsednik zbornice za TOI Jelačin, predsednik odvetniške zbornice dr. Žirovnik, predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov prof. Vavpotič in drugi predstavniki. Številno so bili zastopani likovna umetnost, literatura, kritika in novinarji. Nagovor predseMka Narodne galerije Kot domačin je goste pozdravil predsednik Narodne galerije dr. V/indischer, ki se je iskreno zahvalil za tako številen obisk in izrazil željo, da bi vsi skupaj v upravičenem ponosu na bogato zbirko čudovite lepote razgledali življenjsko delo slavne umetniške dvojice. 2e iz dejstva, da je morala NG začasno preložiti iz svoje osrednje dvorane številna dela naših baročnih mojstrov, da je našla prostora za razstavo bratov šubicev, lahko razberemo, da gre v resnici za epohalno doživetje v slovenski likovni umetnosti, za velik, svojstven dogodek, ki se izlepa ne pojavlja in se bržčas celo ne vrača več. četrto leto poteka, kar je NG po dolgih letih zbiranja dala svojim zbirkam današnjo obliko in ustroj, ki je bil ponovno deležen priznanja in pohvale domačih m tujih kulturnih či-niteljev. Zato je umljivo, da se NG ni mogla brez skrbnega preudarka odločiti, da izprazni veliko dvorano. A že en sam pogled po tem bogastvu oblik in barv zadošča za spoznavanje, da je bila žrtev NG smotrna in pravilna. Skupna razstava cerkvenih in posvetnih del Janeza in Jurija šubica bc vsem obiskovalcem pokazala mnogostransko in veliko delo, veličino in od boga darovani talent dveh naših mož posvečenega imena in svetlega spomina. Uspeh velike marljivosti Razstava pa tudi zgovorno izpričuje, s kako gorečo vnemo so bila zbrana vsa raztresena dela. V imenu slovenske kulturne skupnosti je bila naloga NG, da pričujočo razstavo priredi v priznanje in iskreno zalivalo nesmrtnemu delu slavnih bratov, že nred leti ie bil v odboru NG v tean smislu soglasno sprejet predlog dr. Izidorja Cankarja, a od predloga do izvedbe je bili dolga in hrapava pot. Spočetka skorajda ni bilo mogoče misliti, da bo delo rodilo tako obilen uspeh, a množica zbranih umetnin je sama narekovala, da je treba razstavo ločiti v cerkveni del, ki je nameščen v Narodnem domu, in posvetni, ki je dobil streho v Jakopičevem paviljonu. Predsednik dr. Wirdischer se je še posebej zahvalil razstavnemu odboru, v katerem so bil: dr. Ložar, dr. Marolt. dr. Štele, prof. S :ernen, msgr. Steska, odvetnik dr. "ulan šubic in upravnik Zorman. Dr. Ložar, upravnik Zorman in Stane Mi-kuž so opravili težavno delo, ko so hodili od vasi do vasi, od doma do doma in znašali zbrana dela na kup. S srčno skrbnostjo sta odlična strokovnjaka, prof. Ster-nen in prof. Mirko šubic, številne slike vešče obnovila in oživila, da jih vidimo v mladostnem žaru in blesku. Po razstavi se vsa zbirka olepšana in osvežena povrne v tiste naše kraje, odkoder jih je Ljubljana po hvalevrednem razumevanju krajevnih činiteljev za kratko dobo dobila v goste. Skoraj 50 let bo, kar sta brata šubica odložila svoje mojstrske čopiče, pa ni čudno, da so njuna dela utrpela v tem Času mnogo škode. Obnavljalneniu delu, ki ga je oskrbela NG za to razstavo, gre zato vsa zahvala in priznanje. Posebej se je predsednik dr. Windischer zahvalil še cerkvenim instancam, direktorju Narodnega muzeja dr. Malu in vsem privatnim lastnikom in hranilcem slikarskih in grafičnih del bratov šubicev, ki so omogočili, da so se na razstavi zbrala skoraj vsa njima imeni tnejša dela. Tako nam nudi razstava celoten pregled in veren zapis velikega življenjskega dela bratov Janeza in Jurija, odpira nam nove poglede, nove ocene in nove vzpodbude. Naj bi poživila in poglobila tudi zanimanje za slovensko likovno umetnost ter za umetniška dela in življenjske potrebe naših umetnikov vseh generacij in vseh struj! Usoda bratov šubicev Janezu in Juriju šubicu so bili sojeni samo kratki dnevi. Nobeden od njiju ne doseže štirih življenjskih križev, oba rahlega zdravja, sta v mladosti vzgledno marljiva, rišeta, slikata, študirata in sta tako živ dokaz, kaj more in kaj mora storiti tudi najbolj daroviti slikar, da se povzpne na višine ustvarjanja. Oba žene v svet iz ozkih razmer, ki vladajo tiste čase, ko Slovenci šele vstajamo in se prebujamo. V trdih okolnostih vztrajata v mrzli tujini, uveljavljata se s pridnim delom in talentom in dosežeta priznanje velikega sveta v Italiji, Avstriji, Pragi, Nemčiji in Franciji. A tudi sredi ugodnejših razmer nikdar ne pozabljata na domovino svojih dedov. Zavedna Slovenca sta, ki rada prihajata po srčni potrebi na svoj dom. Zdaj ležita že desetletja daleč od domovine, ker jima ni bilo dano, da počiva njun prah v domači lehi tam blizu nekje, kjer se še udejstvuje krepki in žilavi rod šubicev, v katerem še danes živi čvrsta umetniška tradicija in božji umetniški dar. Ko danes vabimo Slovence na to kolektivno razstavo, imamo samo eno iskreno željo, naj bi nam usoda naklonila še kaj takih umetniških genijev, kakor nam jih je dal ta daroviti rod iz Poljanske doline. Razstava fe odprta S tem je predsednik dr. VVindischer proglasil razstavo za otvorjeno. Kustos dr. Ložar je podal še kratek oris življenjske poti obeh bratov, nato pa so si gostje ogledali bogato zbirko, ki je na tesno izpolnila veliko dvorano Narodnega doma in vse štiri dvorane Jakopičevega paviljona. Za vodstvo po razstavi so prireditelji poskrbeli tudi z izčrpnim, pregledno urejenim katalogom, ki predstavlja pomemben prispevek k literaturi o bratih šubicih. Narodni galeriji s predsednikom dr. Win-diseherjem na čelu in vsem, ki so imeli z organizacijo te velike, v na?em kulturnem snovanju edinstvene umetniške prireditve opravka, moramo iskreno čestitati, obenem pa želimo, da bi dela Janeza in Jurija šubica našla pri našem občinstvu čim živahnejšega zanimanja. »Pravnik« fe ©tvoril s poročilom o sezono predavanj zvezi Društvo »Pravnik«, eno izmed najmariji-▼ejših strokovnih društev v našem kulturnem in znanstvenem svetu, je v soboto zvečer v salonu Sla.micevc restavracije otvoril svojo sezono predavanj e sestankom, ki ga je vodil dolgoletni zaslužni predsednik društva g. univ. prof. dr. hon. c. Metod Dolenc. Sestanka sta se pole.: lepega števila ljubl-ljanskih odvetnikov in sodnikov udeležila tudi univerzitetna profesorja, dr. Rudolf 8a-jovic in dr. Boris Furlan. Otvoritveno (predavanje je imel g. odvetnik dr. Fran Skabeme, ki je v nee-uhoparai, mestoma zelo duhoviti obliki poročal tako o strokovna kaikor zabavni pla-td Vili. kongresa mednarodne unije odvetnikov, ki je bil leta« od 15. do 19. septembra v Parizu. Union internationaP des avocats ima svoj sedež v Bruslju, pripada ji 25 evropskih in irvenevropskih državnih advokatskih zvez, mai temi tudi naša. Unija se je naslonila na ideje Društva narodov in deluje v tem smislu, izogibaje se vsaki politični pobarva-nosti, že vso dobo po vojni. Svoje vsakoletno delo pa javno pokaže na kongresu, kjer zastopniki Slanic državnih zvez podajajo temeljite strokovne referate in iznašajo važne resolucije, pomemibne za pravno stroko in odvetniški stan. Od slovanskih državnih zvez so se poleg 20 drugih držav udeležili pariškega kongresa ČehosJovaki, kot. delegati h naše države pa zastopnik odvetniške zbornice v Ljubljani dr. Fran Skaberne, ki je imel referat >0 mednarolnih konvencijah za pravno pomoč na civilno- in kazenskopravnem področju«, Zagreb je zastopal predsednik on-dotne advokatske zbornice dr. Ivo Politeo, Beograd pa Milan Zivadinovič. Naša javnost bo gotovo hvaležna krogom, ki so poslaili h svoje srede tudi zastopnika Slovencev, kaj-tf Izkazalo se je, da so Francozi, čeprav advokati, prav malo aH nič vedeli o Slovencih, katerih predsednik je takorekoč padel v njih sredo iz neznane jim pokrajine. 0 stvarnem delu konsresa., ki je zasedal v dvorani kasačijskega sodišča in eo na njem vzibujale precejšnjo po®ornost že dokaj številne zanimive odvetnice, bo poročal našemu pravnemu svetni v strokovni obliki g. referent v »Slovenskem Pravniku*, širšo javnost pa bo gotovo zanimalo par dobti-fuc 8 kongresa te unije, pazljivo čuva ne- politično barvo svojega plašča, a vendarle izven strokovnega delovanja ne more mimo vseh kočljivih vprašanj dnevnih dogodkov v obrambi pripadnikov svojega stanu na primer v nekaterih državah, kjer jim postajajo tla vroča. Taiko je stalni odbor unije interveniral pri obeh Španskih vladah proti preganjanju španskih odvetnikov, ki so se med divjanjem državljanske vojne opogumili izvrševati svojo službo na korist političnih obtožencev, iz pisarne generala Franca pa je odbor prejel odgovor, ki izraža >ne-ugodje nad neuinljivim dopisom«. Kongres sam je spričo sovražne tendence, ki se je pojavila v R urnimi ji proti izvrševanju ad vokatskega poklica po pripadnikih n aro dnin manjšin, da ohrani nepolitično barvo unije, opustil še neofiraelno postavljen predlog, naj se rumuneka zveza izključi iz unije, zadovoljil se je lo s protestom dokaj mile oblike. P ozon: ost pa je posvetil vprašanja o pravni ureditvi očuvanja slikarskih, kiparskih in arhitektonskih umetnin v primerih vojne nevarnosti, torej vprašanju, ki je postalo aktualno na umetniško bogatih španskih tleh. Za ženski svet, kateremu moški ni kdo ve kaj naklonjen, je bilo razveseljivo, da se je na kongresu širokogrudno zavzel za njegove interese odvetnik Joseph Sevurae iz Orleansa, ki je imel referat o civilnopravni sposobnosti omožene ženske. Vprašanje siromašne pravice, dandanes aktualne takorekoč po vsem svetu, je bilo tudi na programu. Izčrpno poročilo zastopnika CSR. ki se je potrudil za temeljito statistično obdelavo vprašanja, koliko utrpi odvetniški stam s to bonPeto na honorarjih. ni naletel na posebno odoOjravanje kongresa. ki je bil mnenja, naj rri tej boniteti ostane, jpv-eča pa naj se pač kontrola nad zlorabami. G. referent je med poročilom o razvedrilnem delu kongresa ojx>zori! na važnost, ki jo imajo tradicija, ceremoniainost in stil francoskih sodišč na ponos stanu in vpliv na pravniški naraiPčaj im na kra.ju še za splošni ugled, ki ga ljudstvo iz *akih virov črpa o odvetniškem in sodniškem stanu. V tem pogledu je referent pripotoval, da no bi bilo napačno, če bi se todi pri nas ozrli na te vzore in se po njih ravnali. Predavatelju se je za toplo pozdravljena izvajanja in za častno zastopanje naših dd-vetnikov na kongresu zahvalil ▼ imena »Pravnika« predsednik univ. prof. dr. Dolenc. v imenu prisotnih odvetnikov m Odvetniške zbornice pa dr. Oton Fetich. Na kraju se je g. predsednik Se ta.tfo zahvalil za udelež!>o in napil v pozdrav najstarejšima članoma društva dvornemu svetniku Mihi Ga brije'čiiču in dr. Janežiču z željo naj bi ves pravniški sta.a posnemal njuno neomajno zvestoo do društva. Primorski akademiki za svoje revne tovariše Pod pokroviteljstvom častnega damske-ga komiteja, v katerem so bile ugledne primorske in goriške rojakinje, je bil snoči v plesnih prostorih Trgovskega doma VII. družabni večer Kluba jugoslovenskih akademikov iz Trsta, Gorice in Istre. S pozdravnim nagovorom je prireditev otvoril predsednik kluba akademik Rado Turk, ki se je zahvalil za udeležbo zastopnikoma banovine in mesta, nadalje zastopnikom raznih primorskih emigrantskih društev in slednjič številnemu občinstvu, med katerim je prevladoval zabave željni študentski svet. Družabni večer, ki so ga primorski akademiki pod vodstvom predsednika pripravljalnega odbora g. Gabrijela Simčiča or- ganizirali predvsem z namenom, da s či- j stim izkupičkom večera pomorejo svojim i revnim tovarišem emigrantom, je prav zadovoljivo uspel. Pripravljalni odbor je z izbranim sporedom nudil občinstvu polno zadovoljstvo, saj so poedine točke ustrezale povsem izbranemu okusu. .Posebne zahvale, ki jo je občinstvo izkazalo z navdušenim odobravanjem, je vžila članica ljubljanske opere ga. Ksenija Vidalijeva. ki je ob klavirski .spremljavi opernega dirigenta g. Neffata zapela Venturinijevi pesmi »Ah, čemu bi rože brala« in »Moji dnevi:, iz svojega opernega repertoarja pa je dodala še arijo iz Smetanove »Prodane neveste«. Za njo je gdč. Majda Skrbinškova recitirala Kosovelovo »Balado« in »Richepinov motiv«, konservatorist g. Janez žižmond pa je ob spremljavi konservatorista g. Goj-mira Demšarja odigral Dvofakovo »Sona tino v g-duru - in Kreislerjev »Rožmarini. Za prosto zabavo in ples. kateremu se je mlado in staro pridno posvečalo, pa je pozno v noč neumorno skrbel jazz Odeor. g. švare. Gotovo je klub, ki se je požrtvovalno postavil v socialno službo svojih bednih tovarišev, ki so bili iztrgani s svoje rodne grude in prepuščeni samim sebi prišli v ! našo sredo s svojim večerom dosegel tudi zadovoljiv gmotni uspeh, da bo mogel v najtežjih dneh uspešno podpreti pomoči potrebne tovariše. Otvoritev Foersterjeve razstave V mali dvorani Filharmonije je bila danes dopoldne ob veliki udeležbi glasbi vdanega občinstva otvorjena glasbena razstava pod geslom »Anton Foerster in njegova doba«. Otvoritev razstave predstavlja prvo prireditev v okviru na ves bodoča teden preračunanih prireditev v proslevo lOOletnice rojstva velikega slovanskega sikladatelja Antona Foersterja. Za vse prireditve so se v svrno čim bolj dostojne počastitve njegovega spomina združile Glasbena Matica, Cecilijino društvo, Pevska zveza in Narodno gledališče, ki boflo vsaka v teku tega tedna prispevale svoje. Otvoritev razstave, ki jo je prenašala tudi radijska postaja, je pričela z malim koncertnim programom. Udeležence, med katerimi je bilo zlasti mnogo naših glasbeno aktivnih mož, psi je pozdravil predsednik Glasbene Matice dr. Vladimir Ravnihar, ki je poleg bana posebno toplo pozdravil člane rodbine velikega pokojnika: vdovo go. Petronelo, hčerko in oba sinova, sodnega nadsvetnika g. Vladimir- ja in univ. prof. g. .Tsrroslava Foersterja. Po predsednikovem krajšem orisu pomena Antona Foersterja za. razvoj Slwen-' ske glasbe je prevzel vodstvo po razstavi nekdanjo Foersterjerv učenec g. France Marolt. Z daljšim referatom Je občinstvu predstavil velikega pokojnika kot glasbenika, učitelja in reformatorja naše glasbe, ki je imel odločilen vpliv na naš glasbeni razvoj v teku 501etnega neumornega delovanja. Sadove njegovega obsežnega dela so prireditelji združili v mali filhar-monični dvorani, požiivljem s številnimi fotografijami, portrete in pokojnikovo korespondenco. Tu bo ne le strokovnjak glasboslovec, temveč vsak inteligent v teku tedna našel izčrpne vire za gl?-sbe-no obdobje, v katerem je živel in deloval v naši sredi Anton Foerster, f-eh po rodu, slovenski glasbenik po srvojem delu. Ob 17.30 uri je bil nato še v ciklusu Foersterjevih prireditev cerkiveni koncert Pevske zveze v stolnici, katerega se je udeležilo lepo število občinstva. Jubilejna parada lutk na Taboru Na Taboru je lutkovni odsek Sokola I popoldne slovesno praznoval lOlctnico svojega, obstanka, jubiletf, ki v življenju te najmlajše umetniško-vzgojne panoge, nikakor ni majhna reč. Nabito polna dvorana — mnogo občinstva je moralo oditi, ker so bili sedeži že zdavnaj razprodani — je zgovorno potrdila, da so si lutke z domačim, pristno slovenskim junakom Ju rfikom na čelu, kakor se z njiimi ukvarjajo Sokoli na Taboru, v tem desetletju dodobra osvojili srca vseh mladih, pa tudi vseh onih starejših ljudi, ki jim mladost in smisel za lepoto nista daleč. Mimo drugih so slavnostni predstavi prisostvovali tudi narodni poslanec Rajko Turk, univ. prof. dr. Ozvald, predsednik Ceske obce Ryška, predsednik Jugoslovenske lutkarske zveze Kovač in kot domačina starosta inž. Eevc in podstarosta cr. Kune. Spored je otvoril društveni orkester Sokola I £ Pesmijo sokolskih legij, nato pa je imel starosta inž. Besvc kratek spominski nagovor. Lutkovni odsek obhaja daaaes svojo lOletnieo v okviru jubilejnih prireditev 301etnice Sokola I. Poudaril je zgodovinski pomen dela lutkarjev s Tabora ki so organizirali prvi sokolski lutkovni oder v Jugoslaviji, in danes prihajajo k njim po izkustva in pobude lutkarji iz vse kraljevine. Lutkovni odsek Sokola I je to drobno, otroško umetnost dvignil na stopnjo, ki nam daje nad« 3e večjih, popolnejših uspehov. Do te nade smo upravičeni toliko bolj, ker so lutkarji na Tsihoru obogatili naše slovstvo tudi s številnimi izvirnimi deli. V domu Sokola I pa so dani fcudii vsi zunanji pogoji za prospeh lutkarske igre, saj Je odsek poskrbel za lepo modernizirano dvorano in za prenovitev odra. Lutke so že v svojem bistvu mladini izredno blizu in vsega uvaževanja je vredno spoznanje, da so lutkarski odri najboljše sredstvo za širjenje sokolske misli v mladih vrstah. Naj bi se tudi z odra na Taboru zmerom širila najčistejša ljubezen do domovine, pa vera v narodno edinstvo in v našo kraljevsko družino z mladim vladarjem Nj. Vel. Petrom II.! Sledil je duhovito zasnovani, pa tudi resnega zrr._a bogati Jurčkov pozdrav ob 10k.tnici, ki ga je govoril Marjan Bratuž, a ko je orkester zaigral Triglavsko koračnico, so se veliki in mali v občinstvu od srca nasmejali malo žalostnim, a že bolj veselim avanturam, ki jih opisuje Daro Svetlič v veseloigri »Jirček gre na Triglav«. Na koncu je še prvi predsednik odseka Jos^ Zidr.irLč dodal nekaj posrečeno zamišljenih kabaretnih nastopov. ko so člani odseka izvedli še revijo najmar-kantnejžih lutk, Je orkester a sokolsko koračnico zaključil skromno, a zato še toliko bolj prisrčno spe rimsko slavje. Vlakovodja je obležal pod vlakom Današnja lepa nedelja ni ostala brez nesreče, ki se je pa razmeroma vendar še srečno iztekla. Bilo je ob desetih dopoldne. Na železniškem viaduktu nad šmartinsko cesto so premikali vagone. Pri skupini vagonov ravno na viaduktu je stal med tiroma vlakovodja tovornega vlaka g. Anton Majcen, ki je star 53 let in prebiva s svojo družino v Tovarniški ulici 1. Naenkrat je z druge strani privozila lokomotiva in zadela v skupino vagonov. Vagoni so se odbili in podrli vlakovodjo Majcna pod sebe in stekli žezenj. Vlakovodja Majcen je bil k sreči toliko duha prisoten, da se je zleknil po dolgem in se z obema rokama oprijel železniških pragov. Držal se je z vsemi močmi, sicer bi ga bili vagoni potegnili s seboj in ga gotovo spravili pod kolesa Ker pa so tovorni vagoni precej nizki, gospod Majcen pa dokaj zastaven mož, mu je železje pod vagoni posnelo vso obleko na prsih, raztrgalo mu je plašč in bluzo in perilo, skratka, sleklo ga je do kože. Pri tem je Majcnu tudi utisnilo prsni koS. Ko so bili vagoni čezenj, je šele vlako-spremno osobje opazilo, kaj se je zgodilo. Pobrali so Majcna in poskrbeli, da so prihiteli ponj mestni reševalci, ki so poškodovanca prepeljali v bolnišnico. Majcen ni prav nič krvavel, le o notranjih bolečnah je tožil. Upanje je vendar, da poškodbe niso prehude in da bo g. Majcen kmalu apet tako krepak, kakrSen je bil pred svojo nenavadno nesrečo. V ostalem so mestni reševalci imeli danes miren dan. Le popoldne so Se enkrat morali z avtom na pot, in sicer tokrat niso prepeljali koga z doma v bolnišnico, marveč iz bolnišnice domov. In sicer je to bila 73-lestna Marija Grmekova iz Borovnice, o kateri smo poročali, da jo je. v petek pri napajanju živine podrla podivjana krava, ji zlomila nogo ln ji stopila tudi na glavo. Zdravniki so se trudili okrog uboge stare ženice, toda rešiti je žal niso moglL Ustreženo Je bilo siroti, ki je prosila, naj jo vsaj prepeljejo v domači kraj umreti... * Tudi policija je imela danes precej miren dan. Prijavljen je bil samo en vlom, in sicer se je neki nepridiprav splazil v noči na nedejo v Sokolski dom na Viču in povzročil za 300 do 400 din škode. O vlomu je bil takoj zjutraj obveščen kriminalni oddelek, ki je začel iskati sledove. Zaenkrat vlomilec še ni na varnem. Z Bleda je bila ljubljanska policija danes kratko obveščena, da je drzen vlomilec ponoči obiskal domačijo nekega posestnika v Zasipu. Odnesel je prav znaten plen. In sicer je pobral pet tisočakov, šop stotakov , in nekaj srebrnega denarja, med njim tudi starih avstrijskih goldinarjev in kron. Očitno je bilo vlomilcu prav dobro znar.o. kje in koliko denarja hrani posetnik. Skupno je nabral za 7000 din gotovine. Orožniki so ves dan poizvedovali za zločincem. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Ponedeljek. 8. novembra: zaprto. Torek, 9. novembra: Beraška opera. Red A. OPEKA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 8. novembra: zaprto. Torek, 9. novembra: zaprto. Direktor Putnika v Beogradu je odstopil. Kakor poročajo, je glavni ravnatelj »Putnika« v Beogradu podal ostavko. Po njegovi odpovedi bo mesto glavnega ravnatelja prosto s 1. decembrom. Seveda se je pojaviJa že vrsta kandidatov. 0 vzrokih odstopa še ni nobenih sporočil. Umrla je po daljšem trpljenju v Ljubljani na Mestnem trgu 2. gmspa Ljudmila Se-pfnova, soproga elektromonfceTja, mati sedemletnega sinčka in sestra trgovca Lamni-ka. Na zadnji poti jo bodo spremili v torek ob 14. Len* fi spomin, žalujočim naše iskreno sožal je! Akademsko starešinsko društvo Jadran skFtcuje redni letni občni zbor dine 15. t. m. ob 20. v prostorih ZKD — Kazina— z običajnim dnevnim redom. Predsednik. Luthrovo predavanje bo t sredo. Za soboto zvečer napovedano smučarsko predavanja znanega nemškega novinarja se ni vršilo, ker se je pokvaril projekcijski stroj. Predavanje bo v sreda Vsem ženskim društvom v Ljubljani Obupne razmere v naši ženski bolnišnici, kjer ni ne najpotrebnejšega perila, ne zdravil, tako da mora bolnišnica porodnice odklanjati v najkritičnejših trenutkih, so prisilile žene, da združeno s predstavniki drugih dobrodelnih in socialnih organizacij in ustanov epozore odločujoče čir.i-telje. kako silno nujna je takojšnja pomoč. Vssk dan je dragocen, kajti vsak dan je v ženski bolnišnici odklonjenih toliko in toliko življenj. Zato ni bilo časa za poseb-toliko življenje. Zato ni bilo časa za posebna obvestila, temveč se kar po tej poti pozivajo vsa ženska človekoljubna ln kulturna društva, naj padpišejo spomenico, ki bo na pogled in podpis danes 8. novembra od 9. do' 12. in od 16. do 19. ure v prostorih Splošnega ženskega društva na Rim ski cesti, št. 9. Podpišeta naj tajnik in predsednik, ki naj prineeeta s seboj društveni žig. nedeljski dogodki Maribor. 7. novembra Čemerna, jesenska nedelja, neobičajno njima brez večjih prireditev in brez tradicionalnih občnih zborov, ki jih navadno sklicujejo Mariborčani najrajši ob nedeljah. Dotok izletnikov iz sosednje Avstrije io ponehal, izletniški avtobusi so za letošnjo sezono končali svoje običajne in v zadnjsn času tako priljubljene turneje v naše severno ozemlje. Mariborčani so pa dosedanje njihove izlete v bližnjo okolico zamenjali z gostinskimi lokali in je bilo ves dan pa vse do poznih ur ro kavarnah in gostilnah razsribano vrvenje- Številni planinci =o se odpravili na Pohorje, kjer f-o danes blagoslavljali lično zgrajeno koeo pod Kopo na Punaartu, novo planinsko postojanko slovenjgrašk.-? podružnice SPD Premiera »Treli mladenk« Snoči je naše Narodno srledališče otvoril o svojo letošnjo operetno s?7ono z znano Schuhert-Berthejevo tridejansko opereto >Pri treh mladeDkah<. ki je privabila v Talijine prostore rekordno število ljubiteljev in obiskovalcev našega gledališča. Op?reta ie v Rasbergerjevi režiji in pod spretno taktirko diregenta I. Herzoga žela prodoren uspeh. Izmed ostalih sta se zlasti odlikovala po iffri kakor tudi po petju Belizar Sancin in Jelka Igličeva, ki sta bila deležna toplega priznanja in viharnega aplavza. Snočnji rekorden obisk je ponovuo in živahno izpričal potrebo čim večjsaa števila glasbenih prireditev v našem Narodnem gledališču. Mariinovanje Sokolov ▼ Narodnem domn Neumorno delujoče Sokolsko društvo Maribor lil. je imelo v soboto v vseh prostorih Narodnega doma svoj letošnji Martinov ■večer. Sokoli in njim naklonjeno narodno občinstvo ie zasedlo vse prostore Narodnega doma do zadnjega kotička in je razgibano rajanje trajalo pozno v noč. Izkupiček, ki 'e znaten, gre v prid revni sokolski šolski d-ci Spominu padlih narodnih žrtev Dopoldne je imela starokatoliška ceTkev spominsko mašo za narodne žrtve v Pn-morju in na Koroškem, ki jo je bral mariborski starokatobški župnik g. Šegula. Maši so prisostvovali zastopniki mariboreKih naciona'nih in kulturnih organizacij ter številno občinstvo. Zahranjeno predavanje Predsfomištvo mariborsk® policije je za-branilo predavanje znanega smučarskega strokovnjaka Caria L Luthra iz Monakove-ga, ki bi se moralo vršiti v sredo zvečer v veliki unionski dvorani v Mariboru. V zlato svobodo Danes donoldne ie bilo pogoinc izpuščenih iz moške kaznilnice 17 kaznjenec, večinoma domačinov iz najbližnje okolice. Med njimi so morilci, ubijalci in tatovi, ki so svojo kazen že del j časa odsedevali v mariborskih kaznilniških prostorih. Po izvršenem daktiloskopiranju _;a policiji so jih odpravili v njihove domovinske občine. Kriminal Mariborska policija je v noS od sobote na nedeljo izvršila obsežno racijo po vseh lokalih. zlasti pa na periferiji. Aretiranih ie bilo več oseb, ki se trenutno niso mogle izkazati, s čim in kako se preživljajo, a so jih kasneje večinoma izpustili. Za nočne ptičke je bila to prav nemima noč. — V Usnjarski ulici je v noči na nedeljo napadel neki moški 2oletno kuharioo Marico Pariličevo. stanujooo v Gosposvetski ulici 27, ter jo tako preimfkastiL, da so jo morali poklicani mariborski reševalci prepeljati t splošno bolnišnico- Napadalec je izginil in ga s**daj išče policija. — V Koroščevi ulici 43 pa je doslej še neizsle«deni b>t ukradel Elzi Perkovi pernico in podzglavnik v vrednosti 1000 dinarjev. MEDICINSKI IZREKI Pravi pacient ima dolžnost, zapisati vse. kar se mu zgodi hudega, na račun bolezni, in kar se mu zgodi dobrega, na račun zdravnika. Toda pacient je pač tudi človek in napravi to reč pogostoma narobe. —■ Sondregger. Pomagati trpečim je gotjvo ena najlepših sposobnosti, ki jo ima človek. Toda napraviti jo je treba za umetnost, družiti mora medsebojno znanje in moč. če naj ima za človeka in za druge poln, osrečujoč učinek. — Billroth. Vidimo, da se žalost nad kakšno Izgubo ublaži, če spoznamo, da izgubljenemu na noben način ni bilo pomoči. — F e u c h t-ersleben. Zelo lahko je ugotoviti duševno bolezen, zelo težko pa duševno zdravje. — Prof. dr. Stransky. Daj vsakemu bolniku roko! Marsikateri dobri namiglja.j ti bo dala že bolnikova roka. — C e 1 s u s. Kardinala Mazarina so nekoč vprašali, kaj misli o nekem «>dniku. ki je bil splošno znan zaradi svoje prevelike strogosti. »To je nedvomno izvrsten sodnik«, je dejal Mazarin. »Pri \isaki razsodN ?a je-zi samo to, da ne more spoznati za krivega obtoženca in pa tožnika!« Zemanska vremenska napoved; Vedro ▼ primorskih krajih, prtežno Oblačno po vseh ostalih. Pričakovati je tudi dežja. Kosava v Podunavju bo popustila. Temperatura ae bo znatno dvignila. »JUTRO« ponedeljska izdaja 9 Bob«SeOdC, t TL VBff (Drzaom prcufc poražen Ljubljana zasluženo odvzela Gradjanskemu obe točki — Slab dan za beograjske klube Hašk vodi — Sreča Jedinstva Predzadnje kolo državnega prvenstva je Ljubljani, zlasti po zadnjem neuspehu be-lo-zelenih proti Baska, prineslo prav prijetno presenečenje. Naši enajstorici, ki je nastopila v nekoliko spremenjeni postavi in v kateri je igral tudi en novinec, namreč srednji krilec Vovk, je aspelo, da je državnemu prvaku Gradjanskemu odvzela v zelo zanimivi in do konca razburljivi tekmi obe točki. Naglasiti moramo, da je ta uspeh zlasti po igri Ljubljančanov v prvem polčasu popolnoma zaslužen. Da bi Gradjanski odnesel obe piki v Zagreb, bi morali vsekakor smatrati kot krivico usode. Toda hvala bogu je uspeh ostal v Ljubljani, čije moštvo je včeraj vendarle dokazalo .da se še zna boriti in da ne smemo preveč pesimistično gledati v bodočnost. Res je, da je Ljubljana po včerajšnji zmagi ostala na istem mestu, kakor prejšnjo nedeljo, namreč na predzadnjem, vendar pa je treba to pripisati naravnost neverjetna sreči, ki spremlja v sedanjem tekmovanju beograjsko Jedinstvo. To moštvo j je v osmih tekmah zabilo komaj 4 gole, pa si je kljub temu nabralo eno točko več kot naša Ljubljana. Gradjanskemu bodo včeraj izgubljene točke precej manjkale. Zelo so se zmanjšali njegovi izgledi za naslov državnega prvaka. Sedaj je zdrknil 8 tretjega na 4. mesto. Poraz Gradjanskega bo gotovo zelo bolestno odjeknil v Zagrebu. To bolest pa bo še povečal poraz drugega zagrebškega moštva Concordie, ki je cddala obe točki novincu Jedinstva ter tako ostala na zadnjem mestu, kjer bo najbrže ostala. Mi ji sicer tega nc želimo, še manj pa seveda želimo, da bi Ljubljana, ki jo čaka prihodnjo nedeljo težka tekma v Beogradu, zavzela na koncu jesenskega prvenstva njeno mesto. Včerajšnji dan za beograjska moštva nikakor ni bil uspešen. Tri beograjska moštva so komaj izbila dve piki. Jugoslavija je bila celo v sredi Beograda poražena, BSK in Bask pa sta igrala neodločeno. Nekoliko fatalno je izguba ene točke za BSK. Izborni Hašk ga je sedaj glede točk dosegel, ima pa eelo boljšo goldiferenco, tako da je sedaj na čela tabele. Zagrebu naj bo vsaj to delna tolažba, saj bo žalost zaradi poraza Gradjanskega v Ljubljani itak dovolj velika. BSK je padel na drugo mesto, Hajduk je sedaj tretji v tablici, Bask je ohranil svojo pozicijo na petem mesta. Sledi mu sarajevska Slavija, ki je pridobila eno mesto, Jugoslavija pa je padla na osmo mesto. Do prihodnje nedelje je tablica tale: Hašk g 6 1 1 21: 9 13 BSK 8 G 1 1 27:12 13 Hajduk 8 3 3 2 17:17 9 Gradjanskl 8 3 2 3 19:12 8 Bask 8 3 14 15:11 7 Slavija 8 3 14 10:13 7 Jedinstvo 8 3 0 5 10: 9 6 Jugoslavija 8 3 8 5 10:9 6 Ljubljana 8 2 2 4 7:15 6 Concordia 8 2 0 6 11:29 4 Prihodnjo nedeljo se bo zaključilo jesensko tekmovanje z naslednjim sporedom: v Beogradu BSK : Ljubi'ana in Jedinstvo : Hašk. v Zagreba Concordia : Slavija in Gradianski : Fask. v Splita Hajduk : Jugoslavija. Ljubljana : GradjaEsŽci i s © (0 s ©) • Zagrebški »purgerji« so le privlačnost zase med ljubljanskim občinstvom. Sicer ni igrišče nudilo spomladansko sliko, ko je bilo preko 5000 glodalcev. Napovedanih zagrebških »kibicev« ni bilo! Tako smo ostali sami domači med seboj, a bilo nas je na igrišču okoli 3.500. Ljubljana: Pogačnik — Hassl, Bertoncelj T — Žitnik, Vovk, Boncelj — Slapar, Pupo, Tičar, Bertoncelj II., Jež. Gradjanski: Urh — Hiigl, Cesarec — Kovačevi«!:, Jazbinšek, Kokotovič — Brozovič, Antolkovič, Lešnik, Pogačnik, Pleše. Kar od vsega začetka je potrebno ugotoviti, da je to bila naša letošnja največja tekma. Velika po dobrem posetu, močna po svoji razgibanosti, težka po svoji vsebini, a na zunaj se je pokazala na dobri športni višini; in če se spomnimo na prvi polčas, bomo še ugotovili, da je bila iz-red o napeta, temperamentna, skrajno ži-vah.ia, skoraj razburkana borba dveh dobrih protivnikov. od katerih je bila Ljubljana toliko terensko premočna in si pred golom izdelala toliko lepih prilik, da bi bila upravičena do naskoka vsaj enega gola ob polčasu. Ljubljana je posivila v polje »pomlajeno« moštvo. V bistvu ni bilo skoro nobene pomladitve, le Vovk iz pomladka je avanziral do časti prvega moštva; druse spremembe so se izvedle le s par rošsdami V tej obliki je bil napad mnoso agilneiši. re že drugega ne, ja znal vsaj držati ?:ogo in prenašati Igro "pred nasprotnikov ?oT. S tem je bila v veliki meri razbremeni en a obramba, ki je z manjšo količino dela mogla svoi posel opravljati ve boli hladnokrvno, zanesljivo in natančno Pognalo se ie. da ie srednja vrsta v spremenjenih prilikah dokaj slabotnejša, toda je ta upadec moči gladke odtehtala večja napadovs agilnost Moštvo se ;e borilo od zadetka do konca. Vsi so bili požrtvovalni, lahko se reče, do onemoglosti. Ali niso bili vsi enakih kakovosti. Tn tudi vzdržali niso vsi do konca. Nap?d je zaigral, toda samo do polčasa. Tn je bH zelo neenoten Ob polovici igre se ir Slapar sesul in ni mogel več dati celeča moža. Jež na levem krilu ie ohranil svojo čilost tudi samo polovico igre. Tičar seveclo ni prvoklasen srednii vodja, potem je z Tožem zamenjal mesto in je dobil pravtako kot on lepe stvari, od katerih iih je mrogo, mnogo uprooastil nr?^ tako ko* prej Je?. Pnte-ra na kon^i rešila situacijo, toda tak''h stvari ie b:1o že nrei skoro pol tucata' Pupo ie v napad mnogo živahnosti in od'orno-fi. toda vse bolj se ie zgubljal nazai. kakor da ne bi mogel pozabiti na mp^n srednjega k^1-ca. V odločilnih trenotk'"h ga zato ni b'lo pred golom in je vse rn«»ovo udeMvova-rrie oVi-tojaTo v pripravljanju prilik drugim. Ni njseo""^ krivda, če iih niso znali izkoristiti. Pep^k i? funfir^l »a vodio napada, ni b'l toliko borben kot p^o-ti Basku, ali je dal tx> svoie dobrega napadalca Ali je reSen pmb'sm nanaša'' Morda bi se tp oeto^a batoma rpsrata. nekoliko je več tehnike in =no=r>bno<=t': v tei tvorbi Toda ni pragih kril in ni vodi« petorice. Do nadaljnjega je napad še vedno odort problem. V srednji vrsti je prvič zaigral v ligaški tekmi mladi Vovk. Pozna se mu bodoči igralec, nekaj zna, ima pregled; nekaj bo še iz njega, saj slovi kot največji talent med podmladkom. Zaenkrat je napravljal vtis, kot da si ne bi prav upal. še najbolj se je zanašal na svojega prednika in je z njim tudi najlepše sodeloval. Defenzivno je svoji nalogi v po!ni meri zadostil. Prilepil se je na nevarnega Lešnika in mu ni dal, da bi se razvil. Luce in Boncelj sta bila v svoji formi. Posebno težavno naJogo je imeJ Luce, ki je moral držati opasnega Plešo; njega je Gr. ves čas neprestano forsiral in ne po nemarnem: bil je najboljši v zagrebškem napadu. Zato ni Čuda. če je tudi Luce vzdržal ob peklenskem tempu ki je bil tako značilen za prvo polovico igre. samo do polčasa. Bravo Pogačnik! V obrambi je bil najboljši Pogačnik. Ne samo v obrambi, temveč sploh na polju. Eno samo priliko je imel Gr., ko je An- zgrešil r stoodstotni poziciji. Vse drugo je postalo siguren Pogačnikov plen; držal ni nobene nevarne visoke žoge, aii odbijal jih je z virtuozno sigurnostjo; nizke žoge pa je pobiral iz kotov kar tako mimogrede. Ni pretirano, če se reče, c"a je zmaga Ljubljane v znatni meri individualna Pogačnikova zasluga. Od branilcev je bil Stane vidnejši po svojem nebrzdanem temperamentu, toda tudi Hassl je s svojo prevdamostjo bil enako uspešen. Zameriti pa je obema, da sta Pogačnika ob njegovih tveganih posredovanjih premalo čuvala in krila, tako da so fanta dvakrat precej občutno ranili. Gradjanskl je pustil Ljubljani obe točki, na katere je s precejšnjo sigurnostjo računal. Zasluženo jih je izgubil, dasi ja imel na terenu v splošnem boljšo, ali vsaj homogenejšo enajstorico (v drugem poičasu desetorico). Ni več tisto veliko moštvo izza spomladanskih časov. Ali je v celoti še vedno ensamble, ki predstavlja udarno moštvo, sposobno tudi velikih podvigov. Purgerji so v prvem delu igre podlegli temperamentu ljubljanskega moštva, izredno poletna ter požrtvovalna nasprotnikova igra lih je dodobra zmedla. Ali so pokazali svoje odlike, potem ko so bili številčno o-slabljeni. ša za treno-tek niso klonili, narobe, kakor je prvi polčas pripadel Ljubljani, tako so oni tekom druge polovice igre znatno prevladovali na terenu. Ce bi trčili na drugega vratarja v nasprotnikovem golu, bi bili po vsej priliki pobrali lovoriki tudi v tej bitki- Zagrešili so veliko taktično napako, da so po Kovačavičevi izključitvi stalno zanemarili njegovo krilo, ki je bilo res slabot-nejše v eni ali v drugi zasedbi. Toda od tod jim je prišla koncem igre poguba, ki iih je pripravila ob eno dragoceno piko. Drugače so purgerji v splošnem zadovoljili, bili so do odmora sieer nekoliko podrejen nasprotnik, zato pa t»o se znatno poboljšali v drugi polovici igre in dali res dobro in primerno partijo. Najbolj soliden del moštva imajo v ožji obrambi, v kaleri je razred zase Hiigl, kar so je videlo šele po Ko-vačičevi izločitvi, ko j3 sam, m precej uspešno prevzel nase levo stran ljubljanskega napada. Cesarec mu je bil zanesljiv partner, dasi ga ni dosegal, Urh pa je svoje delo, kolikor ga je bilo, opravil preosj sigurno izza varnega zidu za branilsko ba-riero. Na višini obrambe je bil tudi napad, ki je mnogo operiral preko nevarnega, lokavega in brzega levega krila. V napadalni trojki je bil possbno čuvan Lešnik, toda ta del napada je kljub vsemu dal mnogo dela ljubljanski obrambi, o čemer bi Pogačnik znal zapeti posebno melodijo. Mnogo so streljali, posebno v drugem polčasu, ko se je napad lepo razvil. Antolkovič je ir,i2l vsaj enkrat prelepo priložnost, pa je poslal žogo preko in nikoli več se ni vrnila. Brozovič na desnem krilu je uporabna moč, toda do Medaričeve sposobnosti ne s?ga-Krilce je bilo najmanj videti in tudi res niso bili najboljši del moštva: isto kot v moštvu Ljubljane. Zato je tudi valovila igra tako bliskovito s polja v polje, od gola do gola. Toda v celoti so bili krila nad ljubljanskimi tovariši, vsaj v kolikor so bolj pokrivali, lolj srčno startali, bolj spretno povezali vse de!? moštva v uglajenejšo celoto. Individualno se ni nihče posebno odražal. Igra je bila ofo upoštevamrju vaeh omenjenih vrlin in šibkosti Ie na znatni višini, kot jih nismo vajeni gledati v Ljubljani. Zaostalost obeh srednjih vrst za ostalimi deli moštev je dala poteku izredno na-glost, omogočila je stalno im bliskovito menjavanje situacij, s tem se je stopnjeval od minute dD miruute tempo, kateremu so nekateri igralci LjubJjame vse prezgodaj podlegli. V splošnem je bila igra prav fair, dasi trda in borbena, in če je mestoma pretil temperament, da bo prekipel, je blažiIno posegal vmes sodnik, ki je bil svoji nalogi povsem dorasel. Ljubljena igra proti soncu hi prva akcija spravi Urha v težavo, toda žogo pobere iz kota zanesljivo. Sledijo lepi napadi Ljubljane, toda v 4. minuti kot za Gr. Nervoza je takoj minila in Gr. prvi uredi svoje vrste, v 9. minuti živ napad Lj., Tičar in Jež eta v poziciji, pa stopata. Do 20. min, Je 14. štafeto v napada, v 16. min. strelja Slapar s kota, Urh mora ponovno posredovati. V 20. in 21. min. se usidra napad Gr. v kazenski prostor Lj., dokler ne očisti položaja Pogačnik z uspešno intervencijo. Igra se zelo požr-tvovstoo, Gr. pritiska po levi strani, Lj. bolj po sredi, obe moštvi bijeta po enkrat s kota. V 28. minuti se Piupo predolgo pripravlja, sicer je fcola prilika že zrela. V 30. man. posije PepJek Slaparju na čisto, njegov center doseže Jež sam pred golom toda žoga gre v kot. V 33. min. bi bil skoro Hassl z nerodnim goalkickom zakrivil nesrečo, k sreči gre Lešnikov strel v aut. Potem pritisne Gr. in si pribori dve žogi s kota, v 39. man. pošlje Luce kresen prenos pred Urha, ki le še utegne zaokreni-ti izpred Ježa v kot. V 41. min. oster start Puipota in Kovačeviča hkrati, iz katerega se izcimi upravičena Kovačevičeva izključitev, ki je tvorno napadel Pupota. Sicer nič važnega,. Po odmoru je takoj videti, da je Lj., ali da so nekateri njeni igralci znatno popustili. Zato se Gr. s samimi desetimi možmi uspešno uveljavlja in deloma prevladuje. v 6. min. kot za Lj., pa ostane brez koristi. Razvijejo se nevarne borbe v ljuibljrinski polovi-c.i in v 12. min. ima Gr. edinstveno priliko: Antolkovič je na Oglas je reg. pod S. Br. 181 od L IIL 1937 petki ■ =*m. tocia žoga mu je visoka. Sledi deset težkih minut, v katerih mora pokazati Pogačnik vse svkom in Jugoslavijo. Ob začetku prve tekme je bilo na iffrišču okoli 5000, pri drugi tekmi pa že 9000 ljudi. Prva tekma med Baskom in Hajdukom je bila zelo zanimiva in razburljiva. V prvem polčasu je Savič že v 2. min. po krivdi ožje Hajdukove obrambe dosegel vodstvo za domačine. V 20. min. zviša Spa-sojevič z razar.tnim strelom na 2:0. Kmalu nato se Hajduk nekoliko znajde. Korner proti Basku, ki ga strelja dobro Alujevič. Zoga preide golovo črto, dr. Ivkovič vrže sicer žogo iz gola, toda sodnik prizna zgo-ditelc. 2:1 za Bask. V drugem polčasu je Hajduk mnogo boljši in postaja nevaren nasprotnik. Ze v 5 min. se mu posreči izenačenje. V 13. min. odda Lemešič desnemu krilu Kragi-ču. ki pa je menda stal v of sideu. in Hajduk preide s 3:2 v vodstvo. Proti koncu igre strelja Savič ostro na go! Hajduka. Detlinger preokrene smer žoge, kar je Haj-dukovega vratarja precej zmotilo in žoga gre v gol. Torej neodločen rezultat. Sodil je g. Podubski iz Zagreba energično in objektivno. Hašk: Jugoslavija 1 s 0 (0:0) Igra v prvem polčasu je bila precej v znaku premoči Haška, ki pa ni mogel ido-seči nobenega gola. V 9. min. II. polčasa odda Hitrec žogo Horvatu, ki v zaletu zabije edini gol tekme ter s tem reši svojemu moštvu dragoceni točki. Jugoslavija bi bila doživela še večji poraz, ako ne bi njen vratar Spasič igral zelo dobro ter rešil mnogo nevarnih situacij. Jugoslavija je bila v prvem polčasu sicer dobra, v drugem polčasu pa je njeno moštvo sličilo razbiti vojski. Objektivno je sodil g. Mlinaric i? Zagreba. Ostale nogometne tekme SOFIJA: Češkoslovaška : Bolgarija 1:1 (1:0) DUNAJ: Prvenstvo. Viennn : Admira 3:2, Rapid : Austria 2:1, Wacker : Favo-ritner AC 9:2. BRNO: Zidenice : FAC 7:2. BRATISLAVA: Sportklub (Dunaj) : Bratislava 5:4. RIM: Prvenstvo. Fiorentina : Liguria 3:1, Bologna : Luchese 3:0. Juventus : La-zio 1:1, Livomo : Napoli 1:0, Roma : Torino 2:1. Genova : Ambrosiana 1:1, Milano : Atalanta 2:0, Triestina : Bari 6:0. BUDIMPEŠTA: Prvenstvo. Ferencvšros : Sziirketaxi 4:3, Hungaria : Nemzeti 2:2 Ujpest : Budai 1:0, Budafok : Torek-ves 5:1, Kispest : Phobus 2:0, Elektro-mos : Gyoor 5:2, Szeged : Bocskai 2:0. Na bojiščih LNP Tudi sMMfsavezne tekme so zelo zanimive In prinašalo enemu zadovoljstvo, drugemu žalost Včerajšnja nedelja ljubljanske skupine jc potekla v znamenju štiric: trije rezultati štejejo po štiri, kranjski pa dvakrat štiri. Zmagali so na treh frontah favoriti, srečanje med Reko in Jadranom je bilo odprto vprašanie, pa ga je tokrat Reka odločila v svojo korist. Kranj se nadalje čvrsto drži na prvem mestu, Hermes se je preboril do dragega mesta, tudi Svoboda je avanzirala za eno mesto, dočim je Jadran padel z drugega na četrto — ni še bil tako globoko. Reka ostane na dosedanjem mestu, potem sledi prepad do konca tabele, na kateri so se spremenili samo količniki, drugega pa nič. Hermes: Bratstvo 4:1(3:1) Hermes je nad Jeseničani prepričevalno zmagal, in sicer v naskoku, takoj začetkom borbe; v prvih petnajstih minutah so Jeseničanom nasuli tri gole v mrežo, potem so se pa igrali. Igra je v prvem polčasu potekla precej v premoči šiškarjev, ki so se sicer proti koncu polčasa dali presenetiti, tako da ie Bratstvo prišlo do edinega zgoditka. Po odmoru pa so se gostje bolj razživeli na igrišču, lahko se tudi ugotovi, da niso bili slabše moštvo. Toda bitka je bila tedaj že davno odločena. Med Siškarji sta bili zelo agilni obe krili, Derenda in Ice, dobro je držal situacijo po konci srednji krilec Košenina. V splošnem je domače moštvo bilo v celoti nad gosti. Bratstvo razpolaga z dobro ožjo obrambo, v srednji vrsti je bil najboljši Savnik na levem krilcu, Zavrl v sredini je dal povprečno igro. Gole so dali: Derenda 2, Brodnik in Fer-jan za Hermes, Kozjek za Bratstvo. Sodil ja g- Macoratti dobra Reka : Jadran 4 s O (3 : o) Rečani so se od začetnega udarca takoj energično zapodiii v nasprotnikovo polovico in po preteku prve pol minute že beležili zgoaitek: Jež je pas z desne sigurno pretvoril. Po preteku četrt ure je še Slanina dvakrat potresel mrežo. Š tem so Vičani sosednega rivala s Trnovega že obvladali. Po polčasu se je v 17. min. posrečil še četrti zgoditek in rezultat je bil dokončen. Trnovčani so zasluženo podlegli. Vičani so prevladali na polju, bili so v vseh delih nad svojim nasprotnikom. Vidna sta bila Aljančič v obrambi in desni krilec. — Ja-dranaši se nikakor niso mogli znajti, dali so precej raztrgano igro, kljub vsej požrtvovalnosti jim nI uspelo spraviti svoje vrste v red. V ostalem je bila igra kljub rivaliteti lepa in fair, dasi je bila prven-stveno-ostra. Sodil je g. Čamernik dobro. Svoboda : Slovan 4:0 (1: o) Slovanovci so se nemara spominjali uspeha proti Reki od prejšnje nedelje in so v prvi polovici igre hoteli ponoviti takratni podvig. Ni mnogo manjkalo do tega: nekoliko več odločnosti pred golom. Toda prišlo je narobe. Iz precej nenevarne situacije in še manj nevarne akcije so utrpeli prvo zgubo: v 14. min. je kljub Slovanovi boljši igri v polju prišla Svoboda v vodstvo; Slambergerjev uporaben pas s krilo je prišel do Kompareta. ki je tvegal rahel strel na gol, toda branilec je vratarju vzel razgled in žoga je počasi šla preko črte. Slovar.ovci so še dalje napadali, pred golom so se pa spuščali v pretirano drib-ljanje in si sproti pokvarili vsako stvar. Še enjastke, redke prilike, se niso poslužili! Tekom drugega polčasa bo t& potem po- vsem sesuli. In sedaj je prišla Svoboda do prve besede, ki jo je ne samo ohranila do konca igre, temveč jo je njen napad znal pretvoriti v številčen rezultat Tako se igra nogomet! Videti je bilo na prvi pogled, da je Svobod ino moštvo fizično močnejše in v kondiciji bolj doma. Te odlike so zadostovale za čisto zmago. Ostale tri gole so še dali: Rihtar, Rogelj in Kompare Igra je bila do polčas aživa in zanimiva ter prilično napeta, potem pa je ob stalni premoči Svobodašev prešla v enostransko monotonost. V Svobodinem moštvu je bil steber vsega Habiht na srednjem krilcu, med Slovanovci je bilo opaziti Turno v napadu, ki pa je bil osamljen. Sodil je dobro g. Pečar. Kranj : Mars 8:0 (4:0) Kranj, 7. novembra. Tokrat so si Kranjčani izbrali še eno moštvo z dna tablice in ga z istim rezultatom odpravili kot Slovana. Kranj je bil v vseh delih visoko premočen in je delal na terenu, kar se mu je zljubilo. Score so ot-vorili kar sami Marsovci z avtogolom, potem sta osi'ile gole nasula v Marsovo mrežo Unterreiter štiri komade in Zorč tri. V moštvu Kranj dominira na vsaki tekmi. tako tudi tokrat Unterreiter, ki se mu pozna dolga šola v močnih moštvih. Dobro se je znašla tudi obnovljena napadalna trojka, dočim je bil Šenica na novem mestu v krilcih kar dober, vsekakor boljši kot v napadu. Marsovci so se dolgo branili, ko so pa videli, da jim gre le preveč žog v mrežo, so povsem zaprli igro in samo še b.anili. S tem seveda svoje usode niso mogli popraviti. Sodil je izborno g. Vrhovnik. 4 Železničar: Mura 4:1 (2: 0>; Maribor, 7. novembra. Za današnjo prvenstveno tekmo n* stadionu Železničarja je bilo precej zanimanja, in to predvsem zaradi uspešnih nastopov Murine enajstorice v zadnjem času. ki je na lastnem igiišču 7.ipcrcdorra odpravila mariborska moštva. Gledalcev j«| bilo okoli 700. Igra je bila v začetnih fazah precej raztrgana in medla. Sicer je bila povsem odprta. Koncem drugega polčasa pa se ie lfizvila v pravo borbo, ki bi zaslužila priimek »lepa«. V drugem polčasu se je tempo stopnjeval ter je igra pridobila na živahnosti. Dočim je bila v prvi polovici drugega polčasa v znamenju izenačene igre, je zadnjih 20 minut 2e!ezničar absolutno domeniral v polju. Ni pa utegnil izbiti proti žilavi nasprotnikovi obrambi posebnih koristi. Železničar je nastopil z navadnim napadom, ki je sicer dobro zaigral, toda tudi ta napad nima zanesljivega strelca. Najboljši del moštva je bila srednia vrsta, kjer je zopet briljiral stari Frangeš, ki je imel v stranskih krilcih dobra pomočnika. Eranilca sta bila zanesljiva razen v nekaj šibkejših trenotkih. Vratar je bil prav dober. Gostje so zaigrali žilavo in požrtvovahMk Napad je skušal, da s kombinacijami pride do nasprotnikovega gola, toda zaradi nesporazumevanja med napadalci to ni uspelo. Zaradi tega je napad igral večinoma preko kril, ki pa nista bili dovolj sigurni in v odločilnih trenotkih tudi ne dovolj spretni. Prilik za realizacijo je bilo dovolj, in če jih enajstorica ni znala izrabiti, bo sama kriva, da na koncu prvenstvenega tekmovanja ne bo med prvimi tremi klubi v tabeli. Krivda za neuspeh moštva je predvsem pri napadalni vrsti, nato šele pri vratarju. Moštvo Mure se danes ni pokazalo kot disciplinirana enajstorica. ker so ves čas igre begali sodnika. Zaradi žalitve sodnika je moral v 28. min. predčasno z igrišča srednji krilec Kukanja. Prvi gol za Železničarja je v 8. min. zabil Golinar. V 24 min. pa je Pavlin zvišal na 2:0. V 22. min. II. polčasa so gostje po Ho-jerju zabili častni gol. V 25. min. posta'4 Pavlin na 3:1. v 36. min. pa Vane na 4:1. Sodil je prav dobro g. Veble iz Celja. V predtekmi je mladina Železničarja premagala mladino varaždinske Slavije r 2:1 (1:01. Bila je to prva finalna tekma za Tivarjev pokal. Rapid : Gradjanskl 6:0 (5:0) Na Rapidovem igrišču se je pred majhnim številom gledalcev vršila prvenstvena tekma med domačim Rapidom in Gradjan-skim iz Cakovca. Rapid je bil v vseh vrstah boljši nasprotnik ter tudi zasluženo zmagal. V II. polčasu so gostje uporabili vse svoje sile za obrambo, tako da Rapid ni mogel doseči večjega rezultata. Sodil je g. Kopic dobro. ČSK: Maribor 5: 3 (1:1) Čakovec, 7. novembra. Veliko zanimanje je vladalo za današnjo prvenstveno tekmo. Maribor je sicer v polju predvedel dobro igro, toda pred golom se napadalci niso izkazali. Čakovčani so igrali z izrednim elanora ter tudi zasluženo zmagali. Prvi gol za ČSK je zabil Breslauer v 12. min., toda že 8 minut kasneje je Vodeb izenačil. V 2. min. II. polčasa je sodnik zaradi foula diktiral enajstmetrovko proti Mariboru, ki jo je pretvoril Vamplin. V 4 min. je Breslauer zvišal na 3:1, 6 minut kasneje je Miloš zniža! na 3:2. V 30. min. je zopet Bieslauer uspešen za Cakovčane, toda eno minuto kasneje je Podgoršek znižal rezultat za eno točko, v 42. min. pa j€f Takač postavil končni rezultat 5:3. Dobro in objektivno je sodil g. Doberlef iz Ljubljane. Amater : Olimp 6 : X (2 s l)1 Zaradi pomanjkanja prostora poročila • tej tekmi jutei. »JUTRO« pooedetfcEa izdaja 4 PKrait durch Freude« pred Madeiro, po 8+4 pf. s staro jadrnico, po 12+6 pf. g sliko parnika »Tannenberg-a«, po 15+10 pf. e sliko vlačilca, po 25+15 pf. s sliko panrka »Hamburga« in po 40 + 35 pf. s sliko parnika i »Bremen«. Znamke so izdelane zelo okusno in eo rzšle v nakladi okoli pol milijona serij. Naklada, nižjih vrednot j-e nekaj večja kakor višjih. Pošte so dobile nalog, da morajo te znamke posebno skrbno žigosati. Ljubljanski filatelistični klub ima svoje redne sestanke vsak torek ob 20. v restavraciji »šestici«. Novi člani se sprejemaje. JIH I »TU N I I d I □ uspehov c na C en oglas nJUTRU" ^inrfc BiiopiiCiih T^ f Tužnih src sporočamo, da je danes po daljšem bolehanju umrla ljuba žena, mati, sestra in svakinja, gospa Ljudmila Sepin Pogreb blage pokojnice bo v torek, dne 9. novembra 1937 ob 14. uri iz hiše žalosti na Mestnem trgu št. 2. LJUBLJANA, 7. novembra 1937. Vilko, Dolfe in Ani Joško Sepin, elektromonter, soprog, Laznikovi, brata in sestra, Riko, sinček. Urejuje Davorin RavJjen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Rihnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jernn. — Za fasantari dal J§ nfrum« Akfr Novak. — s UnMjani.