Št. 37 (14.453) leto XUX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 NEDEUA, 7. FEBRUARJA 1993 Gradimo Jcupaj. 1 bčIRBh BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST / SINOČI V KULTURNEM DOMU OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA Nepogrešljiv sredozemski delež slovenske kulture Slavnostni govornik prof. Merku o Prešernovem in našem času Martin Brecelj TRST - Zgodovinski dogodki, katerim smo bili priča v zadnjih letih, so Slovenijo iz balkanskega obrobja vrnili v evropsko sredino, v središče političnega in kulturnega življenja. Primorski Slovenci pa temu življenju prispevamo poseben delež, ki ga bistveno zaznamuje mediteranski element. Tako bi lahko strnili nosilne misli osrednje proslave dneva slovenske kulture na Tržaškem, ki se je odvijala sinoči v Kulturnem domu pod pomenljivim naslovom »Sredozemlje -zemja na sredi«. Skupno so jo priredile Slovenska prosveta, Zveza slovenske katoliške prosvete in Zveza slovenskih kulturnih društev, se pravi vse tri osrednje prosvetne organizacije Slovencev v Italiji. Večer je oblikoval režiser Sergej Vere, na njem pa so se prepletale recita-cijske in pevske točke. Anton Petje in Bogdana Bratuš sta recitirala odlomke iz del primorskih mojstrov slovenske besede - Alojza Gradnika, Srečka Kosovela, Iga Grudna, Andreja Budala, Borisa Pahorja, Vinka Be-liCiCa, Alojza Rebule, Miroslava Košute in Marka Kravosa. Besedila je izbral Ace Mermolja. Tržaški oktet pa je pod umetniškim vodstvom Aleksandre Pertot prispeval pevski delež večera. Najprej je zapel priredbe narodnih pesmi iz Prekmurja, Koroške in Primorske ter z njimi simbolično povezal ce- lotno zamejsko Slovenijo. V drugem delu veCera pa je zapel še po tri Vodopivčeve in VrabCeve pesmi ter se na tak način poklonil spominu primorskih skladateljev, katerih obletnici smrti smo obhajali v teh Časih. Vrhunec veCera je predstavljal slavnostni govor prof. Pavla Merkuja, ki je skozi Prešernove besede poskušal nekoliko razbrati ne samo Prešernov, ampak tudi naš Cas, saj je prava pesniška beseda v' resnici brezčasna, kot je brezčasna Človekova narava, je dejal govornik. Merku je najprej nanizal nekaj grenkih in celo jedkavih Prešernovih ugotovitev o svojem in našem Času, o vedno istem slovenskem narodu, ki nemalokrat zna ceniti le »trak na vatle«, pa tudi zna biti obupno malenkosten.Toda govornik je po drugi strani opozoril na izredno Prešernovo vero v svobodo, modrost in pravičnost, na vero, ki je zmogla presegati tudi smrt, v njej videti zapečatenje, pomiritev in odrešenje človekovega življenja. Merkujeve besede so izzvenele trezno, resno, kot se pač spodobi za resen Cas, ki nam ga je dano živeti. Celotna proslava je bila preprosta, bistvena, brez okinCav. Mogoče vse to celo v večji meri, kot bi človek pričakoval za prazničen dan. Tudi udeležba na njej ni bila posebno množična. * e Recitatorja Bogdana. Bratuš in Anton Petje (Foto Križmančič) NEMČIJA / ZASEDANJE NATO Nov načrt za mir na Balkanu? MUNCHEN, ŠIBENIK -Iskanje rešitve konflikta na tleh nekdanje Jugoslavije je bila osrednja tema že na začetku dvodnevne vamostno-politiCne konference, na kateri sodeluje približno dvesto politikov, vojaških strokovnjakov in znanstvenikov iz vseh držav pakta Nato. Pogovarjajo se še o zmanjšanju nemške vojske, o nadaljnjih nalogah pakta pa tudi o vlogi Rusije. Veliko udeležencev se je izreklo za vojaško intervencijo na Balkanu, vendar z mandatom OZN, pri Čemer bodo očitno prevzeli glavno vlogo Američani. Ameriški obrambni minister Aspin je po sestankih z nemškim kanclerjem Kohlom, britanskim zunanjim ministrom Hurdom in generalnim sekretarjem pakta Nato VVornerjem povedal, da bo ameriška vlada že v torek objavila mirovni načrt za nekdanjo Jugoslavijo. V njem bodo bolj upoštevali interese Muslimanov in ne bodo dopustili, da bi Srbi obdržali ozemlja, ki so jih nasilno vzeli Hrvatom in Muslimanom. Vlada tudi želi oblikovati tak naCrt, ki ga bodo sprejele vse sprte jugoslovanske strani. Izdelali ga bodo v soglasju z Rusi, za katere je ameriški predsednik Clinton poudaril, da jih nujno potrebujejo v reševanju jugoslovanskega konflikta. Nemški obrambni minister je dejal, da za zdaj še ni jasno, ali bo Nato po nalogu ZN posegel na Balkanu ali ne. Kancler Kohl je poudaril, da tega, kar se dogaja na Balkanu, ni več mogoCe opisati z besedami. Podprl je mirovni načrt, ki sta ga izdelala pogajalca ZN in ES Vanče in Owen. Pozdravil je predlog Rusije in Francije, da je treba preprečiti nadaljnje obkoljevanje Sarajeva. Premirje naj hi zagotavljale mednarodne čete. Kohl je napovedal, da bodo število nemških vojakov zmanjšali na približno 300.000. Američane je pozval, naj se ne umaknejo iz Evrope, ker bi bila to »največja napaka ZDA«. Američani bodo do leta 1995 število svojih vojakov v Evropi omejili na 150.00C (samo v Nemčiji jih bo ostalo 100.000), šele kasneje bodo njihovo število še bolj zmanjšali. Iz Šibenika pa poročajo, da so boji v okolici mesta v soboto popoldne prerasli v odprt spopad. Razglasili so splošno nevarnost, prebivalci Vodic, Biliča in Dubrava so se umaknili v zaklonišča. Srbi streljajo s topništvom z utrjenih položajev v okolici Vujika v zaledje Skradi-na in proti zaselkoma Ra-dišiCi in Damjaniči. Granate so padale tudi na sam Šibenik. Srbski položaji so v Vujku, Veliki Glavi, Cisti Mali in Gar-dijanih. To je strateško pomemben položaj, ki ga skušajo Srbi še utrditi. Hrvati se namreč zadržujejo v dolini reke Krke, od koder ni težko priti do Knina. Srbska stran je obtožila hrvaško vojsko, da napada vas Kistanje med Benkovcem in Kninom. Hrvati skušajo Srbom otežiti povezavo med Benkovcem in Kninom. Radio Knin poroCa o »ustaški ofenzivi«. JUŽNI TEČAJ Nov rekord v hoji po Antarktiki Britanska zvavstvenika sta prehodila 1.257 milj in potolkla rekord iz leta 1909 JUŽNI TEČAJ - Britanska raziskovalca Michael Stroud in sir Ranulph Fiernes sta v petek potolkla svetovni rekord v najdaljši hoji na Antarktiki. Prehodila sta 1.257 milj, kar je 12 milj več od rekorda, ki je zdržal vse od leta 1909. S potjo nameravata nadaljevati in prečkati Antarktiko. (AP) HRVAŠKA / VOLITVE Hrvatje imajo danes županijske volitve Napovedujejo, da bo vladajoča stranka HDZ zmagala povsod, razen v Istri Gordana Gojak / Zagreb ZASEDANJE SVETA EVROPE Slovenija maja med članicami Sveta Evrope ZAGREB - Na Hrvaškem je minila še ena predvolilna kampanja in danes, v nedeljo, so od 7. do 19. ure odprli vrata 8037 volišč, na katerih lahko za zastopnike županijskega doma sabora in za elane predstavniškega telesa lokalne uprave in samouprave glasuje 3, 675.365 državljanov z volilno pravico. Državljani bodo izvolili 63 poslancev za drugi dom državnega parlamenta (županijski dom poleg lani izvoljenega predstavniškega), 21 za županijski, 69 za mestni, 424 za občinski in dva za okrajni svet. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil predsednik republiške volilne komisije Milan Vukovič, je za volitve natisnjenih 18, 860.118 volilnih lističev, na katerih kandidira 26 političnih strank (od 54 registriranih) in nekaj neodvisnih kandidatov. Volitve za županijski dom sabora republike Hr- vaške potekajo po proporcionalnem sistemu, za lokalno samoupravo pa po mešanem - proporcionalnem in večinskem sistemu. Volilna komisija je izjavila, da Unprofor ni odgovoril na vprašanje o možnostih za izvedbo volitev na območju, ki ga ta nadzoruje,, kamor spadata dva okraja (Glina in Knin) z večinskim srbskim prebivalstvom. Begunci s teh območij bodo glasovati tam, kjer na Hrvaškem začasno prebivajo. Med tujimi delegacijami, ki spremljajo volitve na Hrvaškem, se je vabilu predsednika sabora republike Hrvaške Stjepana Mesiča, odzvala tudi dvanajstčlanska delegacija državnega zbora in državnega sveta skupščine Slovenije, ki je, kot je dejal dr.Ci-ril Ribičič, Se posebno zainteresirana, da obišCe Sloveniji sosednjo hrvaško regijo Istro. LJUBLJANA-Slovenija bo že 14. maja postala stalna Članica Sveta Evrope, sta po obisku v Stras-burgu, kjer sta se udeležila zasedanja Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, na tiskovni konferenci povedala poslanca državnega sveta Tone Peršak in Borut Pahor. Politični odbor Sveta je namreč v petek podal pozitivno mnenje glede vstopa Slovenije v to panevropsko organizacijo, kar pomeni prevzem določenih odgovornosti, pa tudi spričevalo, da ustrezamo določenim kriterijem, ki so za vstop potrebni. Na zasedanju parlamentarne skupščine so največ pozornosti posvetih balkanski krizi, sprejeli pomembna dokumenta o kršenju pravic manjšin in človekovih pravic, se zavzeti za oblikovanje mednarodnega sodišča, kjer naj bi soditi vojnim zločincem v BiH, poleg tega pa so sprejeti nekaj konkretnih predlogov za reševanje begun- ske problematike, o kateri bodo spregovoriti tudi oktobra na dunajskem zasedanju predsednikov vlad in držav elane Sveta. V razpravi glede razmer na ozemlju nekdanje Jugoslavije so se pokazala nesoglasja, ki pa so povsem samoumevna, saj so poslanci iz različnih držav in iz različnih strank. Poslanca Grčije in Rusije sta z različnimi argumenti ugovarjala embargu proti Srbiji. Avstrijski poslanec Probst pa je zagovarjal hrvaško ofenzivo za osvoboditev zasedenih ozemelj. Veliko pozornosti so posvetili kršenju človekovih pravic, o Čemer je svoje poročilo podala predsednica norveške vlade Brundtlandova. Poslanec Peršak je opozoril, da so poslanci sprejeti tudi pomemebno odločitev, s katero bi bile lahko vse Članice SE, katerim bi dokazali, da so kršile embargo proti samozvani ZRJ, izključene iz Sveta. HOLLYWOOD Umrl je slavni režiser Mankievvicz BEDFORD - V 83. letu starosti je za posledicami srčnega napada umrl eden izmed legendarnih hollywoodskih režiserjev, ki je v letih 1949 in 1950 dobil po dva oscarja za scenarij in režijo filmov »Pismo trem ženskam« in »Vse o Evi«. Do srede sedemdesetih let je Mankievvicz z najuglednejšimi svetovnimi igralci posnel vrsto filmov, predvsem zgodovinskih (Julij Cezar, Kleopatra) ali po predlogah ameriških klasikov (Greena in VVilliamsa), zadjikrat pa je bil nominiran za oscarja leta 1972 s filmom »Vohljač«. (T. D. V.) ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Tržaška mladina z Bellomijem za mir in sporazumevanje Na Goldonijevem trgu se je včeraj zbralo veliko število mladih, ki so z otroško domišljijo in s transparenti izpričali svoje misli o najvažnejšem sredstvu javnega obveščanja, to je o televiziji. Manifestacija se je odvijala v veselem vzdušju, predvsem pa je opozorila, da s televizijskih ekranov prihajajo tako pozitivna kot tudi negativna sporočila. Srečanja se je udeležil tudi tržaški škof msgr. Lovrenc Bello-mi, nadaljevalo pa se je po mestnih ulicah s sprevodom do Trga sv. Antona. ..................stran 4. Segni in Pannella za volilno reformo Mario Segni je na kongresu radikalne stranke znova glasno zahteval uvedbo večinskega volilnega sistema. Pri tem je ostro polemiziral s Krščansko demokracijo in z Demokratično stranko levice. Segni je prepričan, da so volilni referendumi neizogibni. .....................stran 4.. V Podgori nočejo jezu Podgorci in prebivalci Stražic na drugem bregu Soče zavračajo gradnjo jezu čez Sočo. Gre za star načrt, ki so ga v Rimu pred koncem lanskega leta potegnili iz zaprašenih predalov in zanj dodelili 75 milijard. V Gorici pa prevladuje mnenje, da bi ta denar lahko bolje izkoristili. .....................stran 7.. Gorica; bo rajonov manj? Goriška občinska uprava prihaja zopet na dan s predlogom, da bi število rajonov skrčili od 10 na 5 ali 7. Če bo predlog prodrl, bo ogrožen tudi obstoj treh pretežno slovenskih rajonov. stran 7 V Morioki zdaj... dežuje Vreme jo je prirediteljem svetovnega prvenstva v alpskem smučanju v Morioki na Japonskem včeraj zagodlo na nekoliko drugačen način. Snežne padavine so se spremenile v dež. Seveda so odpovedali tako ženski smuk, kakor moški kombinacijski slalom. Italijanska reprezentanta Tomba in Compagnonijeva (na sliki) sta se pred dežjem primemo zavarovala... ........................stran n..... Dela angleškega pisatelja, rojenega na današnji dan leta 1812 AVTOR: SIMON BIZJAK ČLOVEK, KISE SPAKUJE ROČNO TKANA STENSKA PREPROGA MNOGOSCE-TINEC, MORSKI DEŽEVNIK ZORANA ZEMLJA JEZIK CRNCEV BANTU SREDSTVO ZA NETENJE NOVA VRSTA NOV ODSTAVEK SL. PISATELJICA (PAVLA) NIKO GRAFENAUER VZNEMIR- JANJE, DRAŽENJE POPULARNI GLASBENIK (NICK) IT. IZDELOVALEC GODAL / BOLEČINA LASTNOST LEPO OBLEČENEGA ČLOVEKA GLAVNO MESTO LATVIJE PLEME IZ SKUPINE BANTU NEBESNO TELO, KI PRILETI IZ VESOUA VRSTA ČETVEROKOTNIKA (GEOM.) OBČNO IME V SLOVNICI SVIC. MESTO Z ZNANIM RADIJSKIM ODDAJNIKOM TUJA IN NASA ČRKA MESTO V ČADU NIZ. SKLADATELJ JAN PIETER-SZOON) TITAN PERZIJSKA KRALJICA, KI JE REŠILA JUDE STARO KITAJSKO BRENKALO STRAH, KI POVZROČI ZMEDO KNJI2EV. SEIDEL VRSTA VRBE PAPEŽEV ODPOSLA- NEC SKRAJNI KONEC POLOTOKA / NEROMANSKI PRISELJENEC V J. AMERIKI NEKDANJI IRANSKI SAH PAHLAVI REKA V JUZ. RUSIJI, PRITOK AZOV-SKEGAM. SL. PEVKA FALK JANEZ (LAT.) RESNIČNOST STVARNOST SRBSKO MOŠKO IME DRŽAVA V MALIH ANTILIH ZELEZOV KRSEC OTOK V TUJI OSKRBI IT.ŠAHIST (STEFANO) PODLOŽNIK V ST. ATENAH RAZMERJE MED VPISANIMI IN DIPL. ŠTUDENTI KOŽNA GUBA, KI POKRIVA ZRKLO MADŽARSKI KRAJ OB SLMEJf IZHLAPINA, IZPARNINA SONČNIK (STAR.) IGRAVTE-NISU, GEM IVANO EDALINI NAPRAVA ZA SORTIRANJE ORIS ČLOVEKA KOT TIPA IZDELOVALEC TOKOV PODSTREŠJE (NAft) PRITRDIL- NICA BRANE OBLAK OSCAR ARIAS SATIRIK BUCHVVALD SAHIST NIMCOVIC ANGLEŠKA KRČMA SVVIFTOVA DEŽELA PRITLI- KAVCEV IZLIV SEMENA NEKDANJI POLJSKI KONJENIK JEZERO V ETIOPIJI POČELO TAOIZMA RADOVEDNA ZENSKA IZ GR. MIT. (SKRINJICA) LUNINA SVETLOBA KOŠARKAR SABONIS INDONEZ. OTOK GR. MESTO VEPIRU ANG. PESNIK (SAMUEL T.) RIMSKI KRALJ GOSPODARICA MORJA V NORO. MIT. NASELITEV, NAMESTITEV ANTON INGOLIČ PRISTASIRA-CIONALIZMA STAROJU- DOVSKI KRALJ SL. NARODNI HEROJ (PETER) HRV. KIPAR (FRANE) RICHARD GERE AM. KNJIŽEVNIK (JOHN) SEZNAM NASLOVOV, IMENIK TROPSKA OVIJALKA SL. POLITIK PAS NOVI SAD ŽLEBIČ V DESKAH SL.STOMA-TOLOG (JOŽE) POSKUSNA DOBA ZA SAMOSTANSKE NOVINCE KALCIJ TERME PRI PADOVI ANDREJ BLATNIK IZIDOR (OKR.) PRIJATELJSKO KOSILO V STARI GRČIJI Rešitev gesel križanke »španski pisatelj«: Pedro Calderon de la Barca, 1 - čudežni mag, 2 - življenje je sen, 3 - Dama škrat, 4 • Sodnik Zalamejski, 5 - Stanovitni princ VELIKO VOJVODSTVO V ZAHODNI EVROPI TURSKO PRISTANIŠČE (ALEXA-NDRETTE) KRALJE- VIČE MAHAB- HARATE AM. ASTRONAVT (EDI/VIN) PODPORNIK UMETNOSTI ALI ZNANOSTI PREB. DEŽEL OB BALTIŠKEM MORJU URADNI SPIS GORA V ŠVICI (PICA) EDINA HCI SL. GLASBENIK SOSS ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA REKA NA DOLENJSKEM / FR. NADREALISTIČNI KNJIŽEVNIK (LOUIS) SUMEČA PIJAČA IZ VODE, POMEŠANE S CO2 CLAUDE DEBUSSV CESKI SKLADATELJ (ALOIS) REKA SKOZI STRATFORD GR.OSVOB. FRONTA IZRAZ SOČUTJA OB SMRTI BLIŽNJEGA DUŠA POČKAJ KORENINA BRAZILSKE BLJUVNE VIJOLICE VLADARSKI NASLOV POROČE- VALEC DUŠEVNI PRETRES SL. PISATELJ (VITAN) KUTINA AM. PESNIK VVHITMAN LENOBA SL. UM. ZGODOVINAR (EMILIJAN) VOLKSVVAGEN CESKI SAH. TEORETIK (IZCRKEIRT) SARAJEVO TELUR PODZEMNI ŽUŽKOJED RADIJ NAREZANOST NA KOŠČKE SL. TISKOVNA AGENCIJA KRAJ PRI KANALU ZMEŠNJAVA, NERED BRAZILSKA ZV.DRŽAVA / IGRALNA KARTA Z M. FIGURO NA KONJU KRALJ GERMANSKIH SVEBOV VIKTOR CAR ŠVICAR. PISATELJ TU ORIENT. BARVILO ZA USE USSE VIREN PRETEHTA- NOST AM.ASTRO- NOMKA VNETJE MANDLJEV INZREU VREDNOTENJE VSEGA S STALIŠČA LEPEGA AVSTR. ZUNANJI MINISTER (ALOIS) SPODRSLJAJ ANG. IN FR. PLEMIŠKI NASLOV ANG. PLEMIŠKI NASLOV KARLOVAC NIZOZEMSKI SAHIST (HANS) PERGAMSKI KRALJ NATRIJ POENOSTAV- LJEN PRIKAZ AM. ETNIČNA SKUPINA, KOLU GL. STEVNIK BRITANSKI KRAU, SHAKESPEAROV JUNAK ZVEZA DRŽAV - UCENEC STAR SLOVAN TIBETANSKO GOVEDO GL. MESTO S.ARABUE STGR. MATEMATIK ANTON DERMOTA IGOR STRAVINSKI TER KRAJ PRI LJUTOMERU VSE V REDU (ANG.) IT.SKUD. (RUGGIERO) OTOK V IRSKEM M. ENAKA SAMOGUS- NIKA VELIKA RAZSEŽNOST VODA V PLIN. STANJU PUCILOZA ENODNEVNO DELO RADON NEM. MESTO V. OD STUTTGARTA UČENJAK LUKA V IZRAELU (ENA OD PISAV) ANTIČNO IME LJUBLJANE VELIKA RJUHA AM. IGRALKA TURNER POGASENI DELCI PREMOGA, UGASEK NEM. FILOZOF (IMMANUEL) USMERJENOST POGLEDA GRŠKA ČRKA ZVEZNA DR-2AVAVZDA MB.AVT. TOVARNA POGON DIVJADI IZDELOVALEC KOS ODPOSU-NEC AM. PEVKA VVILDE PUBLICIST-KAMILIC / BASOVSKA LUTNJA KURIR ZIDAR (SUBS.) OKRAJŠANO ANGLOAM. M. IME OZKA REČNA DOLINA S STRMIMI POBOČJI MESTO OB SOČI LITU RIM. DRŽAVNIK, SOVRAŽNIK KAR-TAGINE JEMENSKI POLITIK (HAJDAR) STAR, CASTITUIV MOZ OBJEKT ZA PREHOD GLOBINSKIH OVIR REKA V BOSNI, DESNI PRITOK UNE BARVA KOZE, POLT ERBIJ GUSB. ZNAMENJA TROPSKA PAPIGA NORV. KNJIŽEVNIK (PETTER) UNTAN JURIJ VEGA KRVOSKRU- NSTVO IZMEČEK, IZVR2EK TRIZLOZNA STOPICA LUIGI NONO SVETISCE, HRAM UTRDBA V SAN ANTONIU (TEKSAS) NEM. LUKA OB IZLIVU REKEEMS MESTO PRI NEAPLJU ANG. GRAMA-TIK (JOHN) AR. PLEMEN. POGUVAR DEL VIETNAMA POGONSKI STROJ IT. Z. IME VRTNA CVETICA TONE KUNTNER MAJHNA PREGRADA VITAMIN B. KRAU ŠKRATOV IZSTFR. EPA FR. ALPSKI SMUČAR, SPECIALIST ZA SMUK SKAND. DROBIŽ BIVŠI POLITIK MARKOVIČ ILOVICA CAPKOVA UTOPIČNA DRAMA NIKEU KRAJ (GR.) CIRIL ZLOBEC AMERICIJ ATLANTSKI PAKT MOČNEJŠI DROG KOT DEL VOZA GR. BOG UUBEZNI PREPROGA 'zOVINF AM. IGRALKA GARDNER OSEBNI ZAIMEK SARAJ.AVT. TOVARNA SODNI ZBOR PRIMANJ- KLJAJ IT.RENE- SANCNI ARHITEKT (FILIPPO) VARNOSTNO RAZ-STREVLIVO HINDUJSKI BOG OGNJA ZRAK (LAT.) DEL MUSLIMANSKE Z. OBLEKE PRIPRAVA ZA ORANJE ALUMINIJ LOVRO TOMAN PABLO PICASSO PRESTOL MODEREN PLES ERNEST PETRIČ ITALIJAN (ZANIČ.) UUBO ŠIRC BERAČ (STAR.) MAZAV MESNI IZDELEK ARABSKI ŽREBEC SL. UM. ZG. (FRANCE) VRHUNSKI ŠPORTNIK STARA DEZEU SABEJCEV AM. ALPSKA SMUČARKA (EDITH) Nova predstava režiserja Emila Hrvatina Ženska, ki nenenho govori, katere premiera je bila 30. in 31. januarja v srednji dvorani Cankarjevega doma Zenska, ki nenehno govori (Cas subjektivnega): koncept, režija, oblikovanje luči Emil Hrvatin, igrajo Neda R. Bric, Mojca Dimeč, Petra Govc, Barbara Novakovič, Metka Trdin, dramaturgija Helena Pivec, scenografija Boštjan Debelak, kostumografija Luka Zan, glasba Borut Kržišnik, fotografije Milan Mrčun, video Marina Gržinič, Aina Šmid, producent Inart Center, premiera CD, 30. in 31. 1. 1993 Zgodovina s prihodnostjo Februarja 1990 je Emil Hrvatin, do tedaj poznan kot gledališki kritik in (predvsem) teoretik, v Klubu B-51 katapultiral svojo prvo predstavo KANON. Slo naj bi za previzijo, manifest, režijsko knjigo strukturirano v trdodelno celoto (razdeljeno na prostore subjektivnega, objektivnega in absolutnega), ki naj bi prezentirala temelje za tri samostojne predstave. V prostoru subjektivnega je gledalec, stoje na pručki in s pogledom skozi samo njemu namenjeno odprtino, usmerjeno v trikotno ogledalo, opazoval Zensko, ki nenehno govori. Realni lik ženske je bil očem skrit, vidno po- lje pa omejeno na njena govoreča usta. Zenska je govorila, da bi sploh lahko preživela. Molk bi pomenil čas premisleka, ta pa zasejal dvom. Dvom o samemu sebi, o smislu, če hočete. Januarja 1993 je Hrvatin na mali in srednji oder CD lansiral prvi del svoje najavljene trilogije - Zensko, ki nenehno govori - sestavljeno iz dveh avtonomnih predstav Pentagon (končno?) in Poligon (neskončno, ponavljajoče?). Projekt je doživel nadpovprečno predpremierno zanimanje medijev. Prvič, ker je bila ena izmed predstav namenjena izključno ženskam. Drugič, ker je Hrvatin dan pred premiero na ljubljanskih ulicah izvedel akciji Prebujenje in En dan v življenju ženske, ki nenehno govori . In tretjič, ker sta Studio City in producent projekta Inart Center pripravila dveurno televizijsko oddajo, ki je potekal v živo neposredno iz Cankarjevega doma. Pentagon je razburil žensko -občinstvo in ostal predvsem dogodek. Tiskovna konferenca, ki je brutalno prekinila premiero Poligona, namenjena reklami sponzorjev, pa je skoraj usodno posegla v samo ■ Gledališče, ki to noče bili? ■ ■ ■ ■ ■ I Ženja Leiler uprizoritev - poleg tega, da jo je dramaturško povsem razbila, je dvorano zapustila vsaj tretjina obiskovalcev in je tako vulgarno opravila z vprašanjem o umestnosti prodajanja umetnosti za vsako ceno. Ker pa je tisti, ki odloča, v kakšno gledališče bo stopil, izključno režiser sam, je namerna medijska okupacija projekta bržkone del dramaturgije uprizoritve same. In ker je režija pri Hrvatinu odločujoča in temeljna forma gledališča (s pripombo, da gre za formo, ki je najprej svoja vsebina), znotraj katere bo režiser artikuliral posamezne objekte oz. elemente gledališke umetnosti, je moč Zensko, ki nenehno govori, opazovati predvsem skozi njeno konceptualno strukturo. Povedano drugače, pri Hrvatinu je mogoče razpravljati izključno o »ideologiji« same predstave. Pentagon V roke ti prijazno porinejo rumenkast kondom. Dvorana je polna samih žensk, tehniki so varno skriti v temo - ob kondomih, ki jih delijo, pomisliš, da jih uporabljajo moški in gre seveda za provokacijo, katere namen pa ni razviden. Zadaj pravokotna, zgoraj krajša bela stena s tremi vrati, »okrašenimi« z abstraktnimi vzorci, ki se odpirajo navzgor kot mediteranska okna. Pet kot kockaste pručke oblikovanih stolov in nekakšna bela sto- Natečaj za izvirno prozo Uredništvo kulturnih in literarnih oddaj Radia Slovenije razpisuje natečaj za izvirno neobjavljeno kratko prozo v obsegu 120 vrstic. Na voljo so tri nagrade (30.000 SIT, 25.000 SIT in 20.000 SIT), nagrajenim piscem pa pripada Se siceršnji honorar. Poleg nagrajenih besedil bo uredništvo odkupilo še deset izbranih besedil, ki jih bo skupaj z nagrajenimi uvrstilo v radijski program. Tipkopise v treh izvodih, označenih s šifro, je treba poslati do 15. aprila na Uredništvo kulturnih in literarnih oddaj Radia Slovenija, Tavčarjeva 17, Ljubljana, s pripisom Literarni nokturno. Avtorstvo se dokazuje s četrtim izvodom. Besedila bo ocenila tričlanska komisija, v kateri bosta dva zunanja kritika. Izid natečaja bo objavljen 15. maja 1993 v slovenskih dnevnikih, na Radiu Slovenija in na teletekstu TVS. (P. R.) jala. Spredaj pet akvarijev, ki čakajo na zlate ribice. In seveda zenske, ki sploh ne govorijo. Uniformirane v enake, sivo-črne stroge kostime, z belimi bluzami velikih ovratnikov in krili, na eni strani prerezanimi do višine stegen,ovitih v prozorne nogavice, ki jih zaokrožajo čipkaste podvezice. Vsa ta scenerija se potem reducira na Zenske, ki pijejo čaj (priznan obred za popoldansko čvekanje, torej tisto, kar je v domeni žensk?), reducira na Zenske, ki se depilirajo (britje dlak pod pazduhami in po nogah ni nič drugega kot zahteva moškega po pogledu na Zensko kot deklico, ki še ni pripuščena v subjekt, torej v izuri nadrejenosti, ki je sofisticirano izpeljana skozi reklamne mehanizme, ki ženski vsiljujejo njene potrebe, ki so v resnici potrebe moškega in redukcija ženske na menstrualno kri in damske vložke.) Cas subjektivnega, ki ga najavlja predstava, je torej čas razosebitve, čas degradacije v žensko, ki se ne zmore vzpostaviti kot subjekt, v enkratno, posamezno individualnost. Pet igralk je skozi uprizoritev »zaprtih« v neprestano, nasilno pozornost druge do druge, v zatiranje vsakršnega individualnega odklona od skupine. In ker amorfna skupnost vedno zahteva žrtev, da lahko preživi, najdejo ženske tudi njo. Ta si mora ostriči lase. Vendar pa samo (v predstavi tudi dejansko in ne namišljeno) žrtvovanje las (zopet enega od znakov, skozi katerega funkcionira moški pogled na žensko) nima pravega mesta v uprizoritvi sami, saj, če drugega ne, ni pravega motiva. Ce pa bi že bil, bi se striženje las lahko odvijalo fiktivno, kot znak, saj kljub vsemu sedimo v gledališču in gledališče krutosti je danes provokacija že iztrošene vsebine. Dejanski lasje so zato žrtvovani dejanskemu režiserju, Emilu Hrvatinu, kar samo še potrjuje njegovo sodbo: ne le, da ne obstaja ena ženska kot prazno mesto, na katerega se lepijo raznovrstni označevalci, ampak ne obstaja nobena ženska. Lacan je imel torej kljub vsemu prav. Zenska ne obstaja. Čemu potem kondomi? Da ta nič ne bi napolnilo seme? Poligon V roke ti prijazno potisnejo jajce. Ce skušajo kondomi zanikati oploditev, so jajca simbol semena, pričakujočega rojstva. Rojstva nove Ideje? Ampak, ker ni kur, da bi jih grele, potrebujemo inkubator. Kaj lepšega kot inkubator - gledališče. Pa še srednjega spola je. Samo malo nero- V naslovu: Neda R. Bric, Mojca Dimeč, Petra Govc, Barbara Novakovič, Metka Trdin pod naslovom: prizor iz predstave Pentagon levo: prizor iz akcije Prebujenje desno: prizor iz predstave Poligon (Foto: Trio) dno je, če ga na koncu ukineš. Vizualno je Poligon izčiščena predstava, nobenih nepotrebnih, pa tudi potrebnih elementov. Abstraktna.Prazna. Lepa. Oblačila enaka Pentagonu, sem in tja jih zamenjajo hlače. V polju hiperrealistične igre nam igralke pripovedujejo svoje življenske zgodbe. Kot igralke, ki igrajo same sebe (v bistvu pa igrajo drugega, saj prezentirajo sebe, kakršne so bile nekoč) intervenirajo v svojo preteklost, da bi se iz brezoblične množice vzpostavile kot konkretni, neponovljivi individuumi. Vendar pa iskanje lastne identitete vedno pripelje do drugega, zato igralke uprizorijo tudi »pravo« igro, igrajo fantazme svojih želja: kraljico, umetnico, umetnikovo ženo, zvezdo in...mit. Njihov jezik postane zbirka citatov iz nekih drugih življenj, ki jih prekinjajo dolge kolone na zadnjo steno izpisanih imen znanih ženskih osebnosti. Vse bolj in bolj nam je jasno, da posamezne individualnosti ne obstajajo, da je le še shizoidni, raztrgani, fragmentizirani, izpraznjeni in vsem mogočim interpretacijam podvrženi »ženski subjekt«. Skozi dejstvo, da ženska nikoli ne more do konca razpoznati svojih temeljev, ampak se vedno vrača na izhodišče, ki partikularnost zanika, da je moteči element pri doseganju ravnovesja sveta, skuša Hrvatin sedaj izpeljati še enega v vrsti modernističnih zanikanj gledališča: na koncu uprizoritve se zvrstijo diapozitivi, ki v nasprotju z začetkom (ki nas prepričuje v avtentičnost izpovedanih avtobiografij - le te obstajajo tako na, kot zunaj odra) zanikajo obstoj Nede R. Bric, Mojce Dimeč...in kot finale nas na velikanski fotografiji prisotnega občinstva čaka še napis: To ni gledališče. Gledališče je ukinjeno tik za tem, ko so zanikane eksistence dejanskih, konkretnih žensk. Torej, ker ni realnosti, ni več niti fikcije. Ce človek ni individuum, partikularnost znotraj univerzalnega, ki ga skuša razpoznati (in obratno), potem tudi ni več potrebe po umetnosti. In če ni umetnosti, ni več pogleda čez- fizično. Človeku je dokončno vzeta zmožnost spoznanja, s tem pa tudi zmožnost spreminjanja sveta in sebe. Forma Poligona je samoukinitev brez motiva, brez možnosti prevrednotenja. Je ukinitev zaradi ukinitve, je predstava o predstavi sami. Je apodikti-čnost modernizma. Zanikanje umetnosti pa je v tem stoletju zavrgla prav umetnost sama. In zato smo jajca vrnili v kartonske škatle, da jih odnesejo tja, kamor spadajo. Naj jih valijo kar (dejanske) kure same. Sedanjost brez prihodnosti Projekt Zenska, ki nenehno govori, je skozi tradicionalistično poigravanje z realnim in fiktivnim, avtobiografijami in namišljenimi liki zastavilo in ne razrešilo vsaj dveh problemov: ukinjanja gledališča in ukinjanja gledališča skozi izpraznjeno mesto ženske govorice. Avantgardno gledališče se je bilo sicer resda poleg drugega ukvarjalo tudi z željo združiti teorijo in prakso, da bi v njuni enotnosti stopilo pod luč, ki jo je pričakovalo. Hrvatin je ugasnil luč in se ugreznil v teorijo. S pomočjo iztrošenih form je negiral svoje lastno početje. Ker ni več razlike, potem tudi ni zgodovine. Projekt Zenska, ki nenehno govori, je zanikal zgodovino, hkrati pa bi se vanjo na vsak način želel vpisati. To pa je skušnjava, ki je Emilu Hrvatinu ne gre zameriti. Barbara Novakovič, Petra Govc, Mojca Dimeč, Neda R. Bric in Metka Trdin so odlične. POPULARNA GLASBA / SEJEM i shod zabavne industrije Vcannskem festivalskem centru Palais de Festivalsso se od24. do 28. januarja že sedeminvajsetič zapored zbrali predstavniki svetovne glasbene industrije ^^^ptrz I glasbo in zabavo: neodvisne in velike založbe, distribucijske hiše, radijske in televizijske postaje, združenja za zaščito avtorskih pravic, izdelovalci opreme in vsi sopotniki sodobne industrije zabave. Letos je sodelovalo 69 držav, od Argentine do ZDA. Slovenijo so predstavljali distribucija NIKA, RTV Slovenija in več novinarjev. Število udeležencev - okoli 8700 - se jo v primerjavi z lanskim MIDEM povečalo, prav tako število sodelujočih družb in podjetij (2285). Toda bolj kot številke je pomembno vprašanje, kaj ključnega je letos ponudil največji svetovni shod zabavne industrije? V času recesije glasbenega založništva so pričakovanja zahodnega hga usmerjena v nekaj novih možnosti. To sta predvsem dva nova digitalna nosilca zvoka, Sonyjev MiniDlsc (MD) in Phitipsova digitalna kompa-kta kasetiHDCC),. odpiranje novih trgov v jugovzhodni Aziji in Afriki, medtem ko na poenotenem evropskem trgu nekdanje vzhodne države še vedno ostaja odprto vprašanje, prav tako piratski eldorado .Novonastali položaj je kompleksen in protisloven, če ne kar kompleksno protisloven. Čeprav se prodaja CD plošč že deveto leto'zapored povečuje (za leto 1991 je ocena 1, 1 bilijona). se evropski in sevemoa:, meriški trg umirjata po velikem skoku ob koncu osemdesetih let. Za več kot 40 odstotkov povečana prodaja kompaktnih plošč v zadnjem letu gre predvsem na račun precejšnjega dviga prodaje na Japonskem. V jugovzhodni Aziji in južni Evropi pa tudi v nekaterih deželah Južne Amerike se CD prebija na površje. Toda če glasbena industrija išče . n Dario Cortese __ prihodnje velike profite na razvijajočih se trgih, imajo ti močan obrambni mehanizem. Svetovna prodaja kaset (1, 3 Bilijona) kljub upadanju od leta 1990 še vedno presega prodajo CD plošč na račun Azije, Afrike in Južne Amerike. Ker predstavlja kaseta format, ki ga je najlažje ponarediti, moramo k zgornji številki prišteti še nedoločljivo številne bootle-ge, ki so v Evropi razširjeni predvsem na vzhodu in tudi pri nas. Očitno je, da misli Zahod na tak trg, ki ga ni mogoče nadzorovati, organizirano prodreti z dosedanjim paradnim konjem - CD formatom, svojemu nekoliko naveličanemu in muhastemu trgu pa ponuditi dve prej omenjeni novosti. Oba nova formata pa imata to »napako«, da nanju lahko snemamo. Posnetek je zaradi digitalnega zapisa po kakovosti istoveten originalu. Medtem ko je PolyGram razeh v razkošnem tiskanem gradivu dokaj neopazno promoviral DCC, pa je Sony ušesom mimoidočih razstavil dvajset prenosnih MD playerjev in se izredno intenzivno posvetil promociji. Zanimivo je, da Sony poudarja kompaktnost in prenosnost mini diska s prenosnimi playerji, medtem ko za DCC velja prav nasprotno. Ce je prednost mini diska kompaktnost in do 74 minut glasbe na zaprtem disku velikosti približno 7 x 7cm, pa igra CDD hibridno vlogo. Playerji bodo sprejemali tudi navadne kasete, možni uspeh pa zagotavlja ime Philips, saj je družba lansi-rala tako klasično kompaktno kaseto kot CD. Založbe se že odločajo za MD in DCC, že izdajajo posnetke na obeh formatih, po drugi strani pa bodo na voljo tudi neposneti mini diski in digitalne kompgktae kasete. Cena bo na začetku resda nižja od posnete izdaje (približno 20 nemških mark za enourno DCC in 22 mark za enourni MD), toda še vedno je visoka. Vprašanje prihodnosti in razvoja obeh se zaplete, če vemo, da za digitalnima formatoma stojita proizvajalca posnetih plošč in hardver opreme: za MD neposredno Sony, ki je na svetovnem trgu posnete glasbe udeležen z okoli 14 odstoki, za DCC pa Philips in posredno PolyGram. Kje potegniti črto med. promocijo novega in prodajo starega, je le eno izmed tehtnih vprašanj, vendar vse kaže, da tako Sony kot Philipš/PolyGram vesta, kaj delata. Dokončni načrt je smrt klasične kasete, se večja izolacija DAT kasete in dokončna izločitev vinila. Vsaj v prvem primem zahteven načrt za digitalrfe bojevnike industrije, zabave na koncu drugega tisočletja. In hi so še drugi formati - interaktivni avdio/video CD-I, CD-R(ecordablefi možnosti zapisa zvoka na PC računalnikih... ja.BurkinaFaso in Paragvaj, j ti. Prestižna medijska vele-Prav zaradi takih prime- dogodka sta bila gala večerja I ni problem razvijajočih se glasbenih trgov je (nezaščitena) intelektualna lastnina, (ne) urejeni zakoni o pravicah izvajalca in seveda zmeda v distribuciji in prodaji plošč. Domači primer: dokler zakon omogoča obrtniško presnemavanje in izposojanje video kaset in plošč, smo glede vprašanja zaščite avtorskih pravic nekje v istem košu kot Bolgari- rov je bila .izstopajoča značilnost letošnjega MIDEM razprava o zaščiti in možnostih nadzora nad avtorskimi pravicami. Nacionalnim in mednarodnim združenjem za zaščito avtorskih pravic so jasni centri in obseg piratstva. z vstopom na nove trge pa se morajo družbe spoprijeti tudi s tem tekmecem. Hitrih rešitev ni, možno je le načrtno in organizirano delovanje glasbene industrije kot celote. To pa je dolgotrajen proces, ki bo zaenkrat še vedno omogočal spretne-žem, da na račun drugih bogatijo s krajo avtorskih pravic. Sicer pa je MIDEM tudi prenapolnjen sejem zvoka, slike in žive glasbe. Vsakodnevni koncerti večinoma niso izstopati iz glavnega toka zabavne industrije in o kakšni inovativnosti ali izvirnosti ni mogoče govori- in koncert A Sexual Hea-ling: A Tribute to Marvin Gaye. Nastopajoči izvajalci (Nona Gaye, Al Jarreau, Cltaka Khan, Pointer Sisters, Diana Ros s ...) in kuharji vseh petih hotelov Cannesa s petimi zvezdicami so iztržili milijon francoskih frankov v korist boja proti aidsu. Gledano iz različnih zornih kotov je tudi letošnji MIDEM ponudil veliko bleščave, nekaj avtentične, druge reciklirane. The Show Must Go on ... tako obrabljeni, vendar bolestno resnični moto industrije zabave se obnavlja iz leta v leto, prinaša spremembe in novosti, nam pa ostane le to, da izberemo, sprejmemo ali pustimo. Frustracija potrošništva? Brez skrbi, dobre glasbe je še vedno veliko in še vedno so ljudje, ki igrajo tisto, kar so. The Show Goes on, na srečo. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Nedelja, 7. februarja 1993 NOVICE Interes Državnih železnic za tržaško pristanišče TRST - Z oživitvijo svoje nekdanje vloge bi Trst lahko postal glavno železniško pristanišče v Italiji, s Čimer se ne bi bistveno povečala samo njegova kompetitivnost, ampak tudi vloga naravnega pristanišča za vzhodnoevropske države. V tej smeri je kot vse kaže zasnovan projekt-pilot Državnih železnic za tržaško pristanišče, ki bi v primeru uresničitve pomenil prvi velik poseg te ustanove po njeni privatizaciji. Po projektu naj bi železnice skupaj z večinskim delniškim paketom prevzele vlogo vodje grupe oziroma podjetniške naveze, v kateri naj bi poleg družbe Sinport (iz okrilja Fiata-Impresit) sodelovali tudi tržaški ladjarji in podjetniki. MogoCa bi bila tudi povezava s podjetniško navezo Ravano, ki je že pred Časom kazala zanimanje za upravljanje sedmega pomola. Med nameni iniciative Državnih železnic naj bi vsekakor bila podvojitev kontejnerskega prometa v roku šestih let, organiziranje telematske mreže za carinsko službo, vzpostavitev tim. vlakovnih blokov in prostorska razširitev prostega pristanišča. O predlogu, za katerega se je baje navdušil tudi minister za prevoze Tesini, bodo v tržaškem pristanišču razpravljali 11. februarja. DSL predlaga Sarajevo za Nobelovo nagrado RIM - Demokratična stranka levice predlaga Socialistični internacionali, naj mesto Sarajevo predlaga za Nobelovo nagrado. Pismo s predlogom o kandidaturi tega mesta-muce-nika je sekretar stranke Achille Occhetto poslal predsedniku Socialistične internacionale Mauroyu. »Na tak način,« piSe Occhetto, »bi dali svetovno priznanje mestu, ki doživlja ogromno trpljenje, hkrati pa bi vso mednarodno skupnost spodbudili k odločnejši akciji za ustavitev vojne in za vrnitev miru Sarajevu in njegovim prebivalcem.« Predlog bodo vsekakor obravnavali na sestanku sveta Socialistične internacionale, ki bo v torek v Atenah. Amato potrdil zaupanje Ciampiju RIM - Predsednik vlade Giuliano Amato je včeraj izrazil zadovoljstvo nad pozitivnim tednom, ki ga je preživela lira in nad perspektivo pocenitve denarja, ki jo je odprlo zadnje znižanje uradne obrestne mere. Ob tej priložnosti je potrdil polno zaupanje vlade guvernerju osrednjega emisijskega zavoda Ciampiju, ki sta ga bila v preteklih mesecih tako on sam kot zakladni minister večkrat pozvala, naj v tej težki fazi ostane na svojem mestu. Deželne volitve brez povezovanja med DSL in PSI VIDEM - Deželni tajnik Demokratične stranke levice Elvio Ruffino je demantiral Časopisne vesti o skupnem nastopu DSL in PSI na junijskih deželnih volitvah. Povezava v tem trenutku ne pride na noben naCin v poštev, je rekel Ruffino, ker PSI podpira sedanjo deželno vlado, DSL pa stremi po popolnoma novi upravi. Ce se bo sploh govorilo o možnosti sodelovanja, se bo to lahko zgodilo po junijskih volitvah. Ce so deželni vrhovi obeh levičarskih strank precej hladni, ne moremo istega trditi o bazi oziroma o krajevnih upraviteljih DSL in PSI. V mnogih furlanskih občinah, kjer bodo junija obnovili občinske svete, se obe stranki že konkretno pogajata za skupne kandidatne liste. To je potrdil tudi videmski pokrajinski odbornik Giacomo Gum (PSI), ki je rekel, da se mora enotnost na levici zaCeti na bazi in ne v tajništvih obeh strank. Danes na Colu srečanje o grozotah in pokolih med drugo svetovno vojno TRST - Vojne grozote in množični poboji, ki so jih med drugo svetovno vojno zakrivili esesovski krvniki nad Židi in pripadniki nacionalnih skupnosti ne smejo v pozabo, še posebno danes, ko z zaskrbljenostjo beležimo poskuse poveličevanja in bolestnega posnemanja pronacisticne uničevalne strategije. Tako imenovano sodisce za pravice bolnikov, ki deluje v sklopu združenja Alpe-Jadran za mentalno zdravje, bo danes, ob sodelovanju skupine miroljubnih zdravnikov, priredilo v Kulturnem domu na Colu, s pričetkom ob 10. uri, javno debatno srečanje s pomenljivim nazivom »Naj se ne ponovi nikoli več!« Poročevalci bodo izpostavili znane primere, kako so preganjance zapirali v norišnico kot slaboumne in tako se je začel njihov križev pot, ki se je zaključeval v koncentracijskem taborišču. (B.S.) Edinost zboruje pred Pomorsko postajo TRST- Redno meseCno zborovanje društva Edinost bo danes ob 11.30 pred Pomorsko postajo. Kvestor Giliberti je namreč znova prepovedal slovenskemu društvu, da zboruje na Trgu Unita. Med drugim se kvestor sklicuje na ”sklep“ tržaškega občinskega odbora o prepovedi manifestacij na osrednjem mestnem trgu. Tega sklepa pa po mnenju Edinosti formalno sploh ni, saj je Staf-fierijeva uprava sprejela samo odločitev in ne uradnega sklepa, ki bi moral biti objavljen na občinski oglasni deski. NUOVA VATOVEC s.r.i. TRST - UL. Machiavelli 28, tel. 9939/40/639076 RADIO - TV SPREJEMNIKI - NAVADNI IN VGRADNI GOSPODINJSKI STROJI Brezplačna dobava do meje in carinske operacije. Sprejemamo naročila po telefonu. MANIFESTACIJA / RAZMISLEK O VLOGI TELEVIZIJE Pohod tižaških otrok za mir in razumevanje Z otroci v prvi vrsti tržaški škof Lovrenc Bellomi Aleksander Sirk TRST - Katoličani praznujejo danes »15. dan življenja«, zaradi Cesar so vCeraj v Trstu priredili »pohod življenja in pohod miru«. Na Goldonijevem trgu se je v popoldanskih urah zbralo veliko število malčkov, ki so v spremstvu staršev in učnega osebja želeli izpričati svoje želje in hotenja, da bi na svetu zavladal mir, da bi se med seboj spoznali in da bi si medsebojno pomagali. Eno od sredstev za to spoznavanje in razumevanje je prav gotovo televizija, katere vsakodnevna sporočila v veliki meri pogojujejo otrokovo dorašCanje in dozorevanje. Televizija je praktično postala nekakšna kletka, v kateri smo vsi zaprti, v najveCji meri pa pogojuje prav otroke. Na Goldonijevem trgu je bil včeraj skupno s številnimi otroci tudi tržaški škof msgr. Bellomi, ki poudarja, da je TV lahko pozitiven ali pa največkrat negativen nosilec raznih sporočil. Zaradi tega je treba spremeniti tako stanje: televizija mora postati instrument, ki naj govori o odprtih problemih, o konkretnih vprašanjih, pri Čemer ne gre pozabiti na moC, ki jo s svojimi Škof Bellomi z otroci na Trgu sv. Antona med manifestacijo za mir (foto Ferrari) o Jpr W S lf .\ Mj L k v! vsakodnevnimi sporočili ima. V bistvu mora postati bolj “človeška" in pripomoči pri vzgajanju civilne in zdrave družbe. Sicer pa so otroci svoje misli izrazili na številnih transparentih, s katerimi so se nato v sprevodu podali na Trg sv. Antona. “Živi naj mir“, “Mir kot odraz prijatelj- stva", “Ljubi svoje življenje", “Ponovno vz-postavimu mir s pomočjo Jezusa", “Življenje je dragoceno", “Želimo živeti v radosti in v miru", “Ljudje so vsi enaki, ne glede na barvo kože", “Prijateljstvo je lepo": otroška domišljija je res zajela velik spekter problemov, s katerimi se dnevno soočamo in ki jih mnogokrat ne znamo, ali pa nočemo rešiti. Njihovo včerajšnje sporočilo je bilo zelo jasno: potrebni sta predvsem sporazumevanje in pa dobra volja, da bi življenje nas vseh boljše in v celoti vredno Človeka. KONGRES RADIKALCEV Volilna reforma: Segni zelo kritičen do Occhetta in KD DSL odločno zavrača obtožbe Vse hujša zmeda v vrstah PSI RIM - Načrtovana volilna reforma je bila predmet polemik na včerajšnjem kongresu radikalne stranke. Zanjo je poskrbel poslanec krščanske demokracije Mario Segni, voditelj gibanja za volilne referendume, ki je ostro napadel tako svojo stranko, kot Demokratično stranko levice. Obema je očital, da zagovarjata nejasno volilno reformo, neke vrste srednjo pot med večinskim in proporcionalnim sistemom, in s tem dejansko ohranitev sedanjega političnega ter volilnega sistema. Segni je prepričan, da so edina prava pot za odobritev "učinkovite" volilne reforme ljudski referendumi, ki naj bi bili prvo nedeljo v juniju. Njegov poseg je žel glasno odobravanje na kongresu Pannellove stranke. Segniju je v imenu DSL kasneje odgovoril poslanec Cesare Salvi, ki zavrača obtožbo, da Oc-chettova stranka zagovarja sedanji sistem. »Segni je predvčerajšnjim v poslanski zbornici podprl vlado, ki ima kar tri osumljene ministre. Ce ga zanimajo samo ljudski referendumi in zavrača vsako možnost, da bi parlament odobril resno reformo, naj to jasno pove, da ne bomo izgubljali Časa z jalovimi polemi- kami«, mu je rezko odvrnil Salvi. Za kroniko naj dodamo, da se je v radikalno stranko doslej vpisalo nekaj manj kot dva tisoC elanov, kar je še zelo daleC od števila trideset tisoč, za katerega se zavzema Marco Pan-nella. Na kongresu se je znova oglasil tudi socialistični voditelj in kandidat za novega tajnika stranke Claudio Martelli, ki je sam elan radikalne stranke. Med drugim je napovedal skupno politično pobudo pravosodnih ministrov Evropske skupnosti v obleganem Sarajevu. V socialistični stranki se medtem nadaljuje soočenje "zid proti zidu" med pristaši tajnika Bet-tina Craxija in notranjo opozijo, ki jo vodi pravosodni minister Claudio Martelli. Craxi se s svojimi zvestimi pristaši zavzema, da bi bil za novega tajnika stranke izvoljen bivši voditelj sindikata UIL Giorgio Benvenuto. Opozicija pa je mnenja, da je ta rešitev nesprejemljiva, saj bi Benvenuto le nadaljeval dosedanjo Craxijevo politiko, stranka pa nujno potrebuje radikalne politične spremembe. Tajnika mora po statutu izvoliti strankina državna skupščina, nekateri pa upajo, da bo Craxij odstopil že na torkovi seji strankinega vodstva. V torek v Rimu vrti o krizi v Trstu TRST - Globoka proizvodna in zaposlitvena kriza na Tržaškem in njeno reševanje bo v torek predmet posebnega sestanka, ki ga je v palači Chigi sklical podtajnik pri predsedstvu vlade Fabio Fabbri in ki se ga bodo udeležili nekateri pristojni ministri, predstavniki krajevnih uprav in sindikalnih organizacij ter tržaški parlamentarci. Vzpodbudno vest je včeraj posredoval tržaški poslanec Sergio Coloni, ki je v tiskovnem sporočilu izrazil veliko zadovoljstvo, ker je vlada tako hitro izpolnila obljubo, ki jo je bila dala v preteklih tednih, med drugim tudi ob obisku predsednika ministrskega sveta Giuliana Amata v Trstu. S tem je vlada po Colonijevi oceni dokazala pripravljenost, da tudi sama prispeva h kon-struktuvnemu izteku tega specifičnega srečanja, na katerem naj bi dosegli v prvi vrsti enotnost namenov pri reševanju krize in seveda Cim bolj konkretne zaključke. OB 200-LETNICI SMRTI VELIKEGA KOMEDIOGRAFA V Benetkah začetek Goldonijevih proslav Prisoten tudi predsednik republike Scalforo __________TRST / PREŠERNOVE PROSLAVE_____ Po društvih vrsta prireditev ob dnevu slovenske kulture Obisk barkovljanskih učencev v Kulturnem domu BENETKE - V Benetkah so se vCeraj pričele proslave ob 200-letnici smrti Carla Goldonija, enega najveejih komediografov vseh Časov. Kot je znano, je bil Goldoni po rodu Benečan, umrl pa je v noCi med 6. in 7. februarjem 1793 v Parizu. Ob dvestoletnici njegove smrti se bo zvrstilo na stotine uprizoritev njegovih del, tako na italijanskih kot na drugih odrih po vsem svetu. Proslavljanje je uradno odprla vCeraj dopoldne na sedežu Ustanove Cini v Benetkah ministrica za turizem in prireditve Mar-gherita Boniver ob navzočnosti predsednika Republike Oscar Luigija Scalfara (na sliki AP je na trgu San Marco z beneškim županom). Boni-verjeva je poudarila, da je Godoni predstavnik tiste velike kulture, v kateri se lahko prepoznavajo vsi ljudje. Na slovesnosti so govorili tudi beneški Zupan Ugo Bergamo, predsednik Dežele Veneto Franco Frigo, igralec Fer-ruccio Soleri, ki je že 1.700-krat uprizoril Ar-lehina, idr. V večernih urah je beneško stalno gledališče ob navzočnosti predsednika republike uprizorilo Gol- GORICA - V petek so v tukajšnji bolnišnici spet uspešno opravili presaditev roženice. Operaciji, gre namreč za dva kirurška posega, je izvedla ekipa prof. Bel-monteja. Darovalec je 56-letni Oreste Gergo-let, po rodu iz Doberdoba, ki pa je že dolgo živel v Gorici. Roženici so vsadili 48-letnemu Remigiu Grassiju iz Čedada in 70-letni Genovefi Mentil iz Ovara. Prve ocene posegov so vzpodbudne. Pokojni Oreste Gergo-let je bil elan združenja darovalcev organov, donijeve Le massere. Gre za eno manjših Goldonje-vih del, njegova uprizoritev pa je doživela dober sprejem tako pri kritiki kot pri občinstvu. vendar to še ne zadošCa, zaradi neprimernih in zastarelih zakonov, ki veljajo v Italiji. Za odvzem organov umrlih je namreč potrebno soglasje ožjih sorodnikov. Tako soglasje je v Četrtek izrekla pokojnikova vdova. Z njegovimi očmi bosta ponovno pridobili vid dve osebi. Gergoleta so pokopali včeraj v ožjem krogu sorodnikov. Vendar pa velja opozoriti na njegovo življenjsko zgodbo, ki je tragična, a obenem spodbudna za vse, ki so zaradi takšnih ali drugačnih razlogov prik- TRST - Smo tik pred Dnevom slovenske kulture - našim največjim kulturnim praznikom. V domala vseh slovenskih društvih tržaške in go-riške pokrajine, v vseh vaseh so to dnevi Prešernovih proslav. Že sinoči jih je bilo toliko, da nam skopo odmerjeni prostor ne dovoljuje, da bi jih zabeležili. Za danes se bomo omejili le na eno pobudo, namreč na obisk uCencev šole F.S. Finžgar iz Barkovelj, seveda v spremstvu svojih učiteljic, v tržaški Kulturni dom (na sliki - foto Ferrari). Tu so jih pričakali scenograf Marjan Kravos ter igralca Mira SardoC in Gojmir Lešnjak, ki so bili soustvarjalci tega pomembnega dogodka, ko rajšani. V mladih letih je Oreste bil zidar in je vodil manjše podjetje. Precej let je bil priklenjen na invalidski voziček zaradi hudih poškodb, ki jih je zado-bil v prometni nesreči. Kljub vsemu ni odnehal in je zelo uporno kljuboval vsakdanjim tegobam. Predvsem pa je prišel do spoznanja, da je človek lahko koristen svojemu bližnjemu tudi po smrti. Zato se je tudi včlanil v Združenje darovalcev organov in tako po smrti pomagal dvema osebama k srečnejšemu življenju. so se mladi spoznavali z vsemi prostori, delavnicami, odrom, garderobami, ki jih seveda iz dvorane paC ni mogoče videti, pa so vendarle sestav- TRZIC - Sredi lanskega leta so v Tržiču odkrili druščino, ki je služila s snemanjem videokaset pornografske vsebine in z izkoriščanjem mladoletnih oseb. Kaže, da je tovrstna dejavnost še zmeraj vabljiva, saj gre za material, ki gre brez težav v prodajo. Karabinjerji so po daljši poizvedovalni akciji in v sodelovanju tudi z drugimi organi pregona prišli na sled večji skupini oseb, ki se je ukvarjala z uvažanjem in razpečavanjem videokaset iz Nemčije. Dvajset oseb so prija- ni del tega, kar se potem na odru odvija, kar igralci na njem ustvarjajo. Del proslave so si zamislili in jo tudi izvedli uCenci sami, ostali del vili sodišču, v Trevisu so zaplenili ogromno količino tega materiala (okrog pet tisoC videokaset) in tudi večjo halo. V zadevo naj bi bile vpletene tudi osebe, ki imajo bivališče v Ronkah in v nekaterih drugih krajih na Tržiškem. Po prvih ugotovitvah naj bi šlo za združbo, ki se je na veliko ukvarjala z uvažanjem in razpečevanjem pornografije. Ze število v zadevo vpletenih oseb kaže, da je šlo za široko in dobro razpredeno mrežo, ki sega tudi v kraje bližnjega Veneta. pa je bil v rokah Sar-doceve, Lešnjaka in Kravosa. SardoCeva je začela proslavo v mali dvorani Kulturnega doma s pozdravom in recitacijami, nadaljeval jo je Lešnjak s petjem in igranjem na kitaro veselih, duhovitih in prijetnih pesmic, sodeloval pa je še Kravos, ki se je, skupno z uCenci, lotil risanja tega, o čemer so pesmi govorile. Prvemu delu je sledil nastop uCencev, ki so ga zaceli najmlajši s pesmijo, namenjeno pesniku Prešernu. Nadaljevali so uCenci drugega razreda s poezijo o uri. Potem pa so nastopili uCenci ostalih treh razredov s svojim recitalom pod naslovom "Slovenski oblački”, v katerem je vsak posameznik lepo podal pesem, ki jo je sam napisal. Dve zapeti pesmi sta zaključili proslavo, ob kateri so uCenci s šopkom cvetja izrazili svojo zahvalo SardoCevi in preko nje tržaški osrednji slovenski kulturni ustanovi. MEDICINA / VCERAJ V GORIŠKI BOLNIŠNICI Nova uspešna presaditev roženice Darovalec je bil po rodu iz Doberdoba OBŠIRNA POLICIJSKA AKCIJA Tudi na Tižiškem člani tolpe razpečevalcev pornografije TRŽAŠKI LLOYD / OBČINSKI SVET Naposled je le prevladalo skupno stališče Nespodbudne vesti iz Rima Vlasta Bernard ________V REPENTABRSKI OBČINI_______ Nujno izboljšati socialne strukture Župan Križman in pristojna odbornica opozorila na sedanje hude pomanjkljivosti Boris Simoneta Medtem ko je iz Rima pa je včeraj prišla vest, da je načrt za preustroj družbe Finmare prešel v odločilno fazo in da predvideva prodajo 7 do 8 ladij, in to predvsem na račun ukinitve mednarodnih linijskih prog Tržaškega Lloyda in genovske Italije, ki imata najbolj porazni bilančni izgubi, je tržaškemu občinskemu svetu po skoraj še-sturni petkovi razpravi vendarle uspelo sprejeti (skoraj) enotno resolucijo o Lloydu. Z izjemo SKP, ki se je v svoji strogi opozicijski politiki takoj na začetku odpovedala vsaki možnosti kompromisa, so vse ostale svetovalske skupine podpisale skupen dokument o zaščiti Tržaškega Lloyda. Za to je bilo sicer potrebno veliko diplomacije, na koncu pa je z nekaj prilagoditvami le prodrla resolucija, ki so jo bile takoj na začetku podpisale svetovalske skupine KD, LpT, PRI, PLI, PSI, Severne lige, MSI in zelenih, na koncu pa še Demokratske zveze in SSk. V resoluciji je med drugim rečeno,Ida je nova politična in ekonomska ureditev/, ki sel uveljavlja v Srednji in vzhodni Evropi, odprla nove razvojne perspektive za Severni Jadran in za tržaško pristanišče, medtem ko načrt za preustroj družbe Finmare pri- naša tveganje za ohranitev strateške vloge, ki jo Trst in Jadran igrata v službi italijanskega in mednarodnega gospodarstva. Občinski svet zato od parlamenta, vlade in zavoda IR1 zahteva zaščito te vloge in torej ohranitev Lloyda oziroma njegovo ovrednotenje v novih razmerah z zagotovitvijo funkcije samostojne linijske družbe in z zaščito zaposlitvene ravni. Po finančni sanaciji in na osnovi progama za relansiranje ladjarske družbe bi lahko med njene delničarj stopili italijanski in tuji podjetniki - pravi resolucija - mogoče pa bi bilo tudi sodelovanje Dežele prek njenih finančnih dejavnikov. Občinski svet na koncu nalaga županu, odboru in načelnikom svetovalskih skupin, naj v ta namen skupaj s parlamentarci in deželno upravo posežejo pri vladi in pri pristojnih ministrstvih. Naj dodamo, da je svetovalec SSk Samo Pahor predstavil zanimiv aman-dman, po katerem naj bi občinska uprava preučila možnost, ali v tržaškem zaledju (torej v Avstriji, Sloveniji, Madžarski itd.) obstaja interes za investiranje v tržaško plovno družbo, ki je bila z imenom Avstrijski Lloyd dolga desetletja dobrodošel dejavnik njihovega gospodarskega razvoja. Prav sedaj, ko je re-pentabrska občinska uprava poskrbela za lepo urejene in funkcionalne ambulantne prostore v poslopju Doma Albina Bubniča v Repnu, obstaja resna nevarnost, da bo ta moderna struktura ostala neizkoriščena in ne bo služila namenu, ki je narekoval in vzpodbudil to naložbo. Trenutno namreč ordinirata v ambulanti le dve družinski zdravnici, ki sprejemata svoje paciente, medtem ko je Krajevna zdravstvena enota nerazumljivo ukinila vse ostale javnoz-dravstvene službe. 2e pred petimi leti je bila repentabrska ženska populacija prikrajšana za družinsko posvetovalnico, da o ginekološki ambulanti sploh ne govorimo. Tako je sedaj skoraj v celoti zamrla sleherna oblika preventivnih periodičnih specialističnih pregledov in pravočasnega ugotavljanja morebitnih obolenj. V okviru zdravstvenega okraja v Nabrežini je zmogljivost omejena, tako da se ženske po petdesetem letu lahko obrnejo za izvide le na Center za rakasta obolenja v Trstu, kar pa seveda že v kali povzroča psihološke odklone z vsemi negativnimi učinki. Pred dvema mesecema pa je zamrlo delovanje tudi otroške posvetovalnice, ki naj spremlja otrokovo rast in razvoj do 14. leta starosti. 93 otrok iz repentabrske občine je tako prepuščenih le strokovnemu mentorstvu pediatra v sklopu družinske oskrbe, v glavnem le ob manifestaciji patološkega stanja, medtem ko ni več poskrbljeno za sprotna preverjanja in programiranega vpogleda na otrokov vsestranski psihofizični razvoj. To perečo problematiko sta včeraj na repen-tabrskem občinskem sedežu na Colu izpostavila župan Aleksij Križman ter odbornica za zdravstvo in socialo Bruna Škabar. Za zadovoljivo rešitev v okviru zdravstvenega okraja za Zahodni Kras je poklicana KZE, saj bi imenovanje zdravstvenega koordinatorja omogočilo učinkovito zasnovo in razporeditev uslug, ki jih danes tako pogrešajo. Občinska uprava kot glasnik interesov in upravičenega negodovanja uporabnikov zahteva takojšnjo odprtje tako družinske kot otroške posvetovalnice in zagotovitev injekcijskega servisa. Le nekajurna tedenska zago- tovitev teh služb bi ob vsklajeni organizaciji dela in racionalnem izko-riSčenju kapacitet na pokrajinski ravni niti ne terjala večjih finančnih bremen. Gre torej za politično - organizacijsko vprašanje, žal pa ni mogoče najti pravšnjega sogovornika. V repentabrski občini posvečajo dokajšnjo pozornost tudi socialnim pobudam v prid starejši populaciji. Že tradicionalna so poletna letovanja, dve leti teče oskrba ostarelih "na domu, socialna delavka pa v povezavi z zdravniki in občinsko upravo evidentira morebitne nove primere ogroženih občanov. Omejena proračunska sredstva (približno 35 milijonov lir) pa ne dopuščajo razvijanja ambicioznejših socialnih programom in nujno bi bilo, da dežela po zakonu št. 35 dodeli repentabrski občini več sredstev za tovrstne socialne posege. Obenem bo občinska uprava pristopila k organizaciji poletnega otroškega centra v Repnu, za katerega je doslej skrbelo Kulturno društvo Kraški dom. Dvotedensko počitnikovanje bodo tudi vsebinsko obogatili in ga podaljšali na celodnevno prisotnost. _____GLEDALIŠČE_____ SSG: V teku priprave na novo premiero Naše mesto T. VVilderja Slovensko stalno gledališče pripravlja za petek svojo četrto premiero in obenem šesto abonmajsko predstavo v sezoni, ki doslej poteka natanko po napovedih. Težave z nezagotovljenimi sredstvi, na katere je predsednik dr. Rafko Dolhar opozoril ob predstavitvi repertoarja, utegnejo torej prizadeti predvsem sporedno dejavnost in poletno sezono. O tem, pravzaprav tudi o tem pa bo razpravljala skupščina 'SSG, ki je sklicana v četrtek, na dan, ko bo na odru Kulturnega doma generalka igre Thorntona VVilderja Naše mesto. Uprizoritev je bila zaupana Adrijanu Ru-stji, igralcu in režiserju, kar oboje v tej igri tudi je. Poleg tega, da je predstavo režiral, v njej nastopa, in sicer - v vlogi režiserja, kot je predvidel ze sam avtor. Tudi drugače je uprizoritev povsem zvesta Wil-derjevi viziji, tako novi ob času svojega nastanka (leta 1938) in nevsakdanji še dandanes. Hudomušni gledalec bi lahko pikro pripomnil, da je avtor ob pisanju računal na razmere v našem gledališču, saj se je povsem odrekel odrskim rekvizitom in tudi scenografija je zmanjšana na minimum. Da pa vodstvo gledališča ni skoparilo na račun kvalitete,, dokazuje med drugim tudi dejstvo, da je režiserju omogočilo sestavo posebnega pevskega zbora, tako da ob pomnoženem ansamblu nastopa še enajst oseb. Naše mesto je pripoved o ameriškem podeželskem mestecu v treh različnih obdobjih, pripoved o drobni vsakdanjosti, ljubezni in smrti, torej pripoved o življenju -tudi našem. Prisrčna, poetična igra, ki osvaja s svojo preprostostjo, in očitno vedno znova navdušuje občinstvo širom po svetu. Zato je tudi spet na repertoarju našega gledališča, ki jo je z velikim uspehom uprizorilo že leta 1968 v režiji Jožeta Babiča. Starejšim gledalcem bo nova uprizoritev obudila lep spomin, za mlajše pa bo zanimiva, ker to pomembno delo novejše ameriške klasike govori predvsem o mladih. OBČNI ZBOR SKD GRUDEN IN ŠD SOKOL POIMENOVANJE / PO SKLEPU OBČINSKEGA SVETA Občni zbor nabrežinskih društev Gruden in Sokol (foto Ferrari) Nabrežinski društvi kličeta k sodelovanju Največ težav zaradi pomanjkanja zadostnih sredstev Zadovoljstvo zaradi uspehov na športnem področju SKD Igo Gruden in SD Sokol iz Nabrežine sta imela v petek zvečer v društvenih prostorih svoj redni občini zbor. Kot je to navada, so udeleženci najprej izvolili Sava Ušaja, da je vodil občni zbor; nato pa so sledila poročila. Prvi je spregovoril predsednik kulturnega društva Nevenko Gruden, ki je v kratkih, a zgoščenih besedah, podal pregled opravljenega dela od zadnjega občnega zbora ter se zaustavil pri težavah, s katerimi se društvo ubada in gredo od premajhne udeležbe elanov pri vodenju društvene dejavnosti, do problema mladih, ki se pravtako premalo vključujejo v to dejavnost, pa še do problema društvenega sedeža, ki postaja že rak-rana za uspešno društveno dejavnost, vse do pomanjkanja zadostnih finančnih sredstev. Tu se je predsednik najprej zahvalil prizadevnim odbornikom in vsem ustanovam, ki to dejavnost finančno podpirajo. »Naše društvo ima specifično obliko,« je med drugim dejal predsednik. »V njem se spajata kultura in šport v eno samo celoto. Pa vendarle nastajajo ob tem problemi, ki so že kronični in terjajo, po našem mnenju, razširitev odbora, ki se bo lahko uspešneje lotil reševanja teh problemov, pa tudi nadaljne društvene dejavnosti.« Poročilo referentke za kulturo Maje Lapornik je bilo prav tako zgoščeno ter je omenjalo razne prireditve, med temi prav gotovo zelo uspelo razstavo kamnitih izdelkov domačih mladih ustvarjalcev. Poudarjalo pa je tudi zaskrbljenost zaradi premajhnega števila ljudi, ki bi pomagali voditi to dejavnost, predvsem pa zaskrbljenost zaradi pomanjkanja ustreznih finančnih sredstev, ki hromijo dejavnosti, kot je na primer vodenje moškega in dekliškega zbora in dramske skupi- ne. Po vseh teh dejavnostih je bilo društvo Igo Gruden tu pri nas dolga leta prav gotovo na prvih mestih. Bolj optimistično, pa tudi podkrepljeno z raznimi uspehi na področju minikošarke, odbojke in košarke, je bilo poročilo referentov za športno dejavnost Cirile Kralj in Aljoše Terčona, ki ga je na občnem zboru slednji tudi prebral. Zaključil je poročilo, prav tako s pozivom, da bi člani sodelovali pri organizaciji in vodenju športnih srečanj in tekmovanj. Uradni del občnega zbora je zaključil Ivan Marušič s svojim blagajniškim poročilom. Diskusja, pozdravi in nato izvolitev novega odbora so zaključili občni zbor, ki je pokazal na številne težave, s katerimi se društvo ubada, ki pa je bil obenem poziv vsem, da se društveni dejavnosti pridružijo in s tem pomagajo društvu k bodočim uspehom. (N.L.) TISKOVNA KONFERENCA / PREDSTAVITEV PROGRAMA V Miljah poimenovali kulturno središče po županu Gastoneju Millu Včeraj dopoldne so v Miljah slovesno poimenovali dvorano kulturnega centra na Trgu Republike po Gastoneju Millu, miljskem županu v letih 1964-1977. Po blagoslovu domačega župnika g. Apollonia so o Millovem liku spregovorili občinki odbornik Galiano Dona-del, župan Ferdinande Ulcigrai in član pokrajinskega vodstva DSL Clau-dio Tonel. Govorniki so poudarili, da je Millo bil delavec, a z vrojeno go-poskostjo in predvsem globoko moralnostjo. Na* slovesnosti, ki se je je udeležilo veliko ljudi in predstavnikov oblasti, je Mihova vdova gospa Fani prebrala tudi pismo, ki ji je ob tej priložnosti napisal sicer odsotni po- Svečanost v Miljah ob poimenovanju kulturnega sre-sl. VViller Bordon. dišča po bivšem županu Millu (foto Križmančič) Funari, Stalno in Pansa med gosti nove sezone delovanja Krožka Ercole Miani Novo sezono delovanja tržaškega Krožka Ercole Miani bo otvoril znani televizijski voditelj Giancarlo Funari. V Trst bo prišel 27. t. m. govorit o vprašanjih javnega obveščanja v Italiji. Krožek Miani namerava namreč na svojih letošnjih večerih in drugih prireditvah obravnavati dve glavni temi, in sicer vprašanje informiranja italijanske javnosti ter vprašanje degeneracije italijanskega političnega sistema, kakor prihaja na dan z mafijo, zlorabo tajnih služb ter s podkupninami, ki jih zdaj po- sebno učinkovito preiskujejo milanski sodniki. Program za novo sezono je predvstavil včeraj na tiskovni konferenci predsednik krožka Mau-rizio Fogar. Poleg srečanja s Funarijem je napovedal prihod treh drugih znanih osebnosti v italijanskem vsedržavnem javnem življenju. V Trst bo 15. marca prišel satirik Sergio Staino predstavit svojo zadnjo knjigo Tempeste (Viharji), pa tudi otvorit razstavo svojih vinjet, ki bo potem odprta do 30. marca. Sledili bosta srečanji s časnikarjem Giampao-lom Panso in s palermskim državnim pravd-nikom Giancarlom Ca-sellijem. O zlorabljanju tajnih služb bi moral v krožku govoriti eden izmed beneških sodnikov, mogoče celo znameniti Felice Casson. Fogar je na srečanju s časnikarji povedal tudi, da bo Krožek verjetno že marca začel ponovno objavljati mesečnik Nuo-va societa. Ostro se je tudi obregnil ob ministrico za šolstvo Jervolino, ki je prepovedala Sirjenje slikanice Lupo Alberto za spolno vzgojo v šolah. Dolina: proge ACTpo novem Občinska uprava v Dolini obvešča, da bo, v soglasju z upravo pokrajinskega prevozniškega konzorcija in po posvetovanju z občani, proga avtobusa št. 40 s ponedeljkom nekoliko spremenjena. Avtobus bo od Krmenke vozil po pokrajinski cesti naravnost v Boljunec, iz Boljunca pa po običajni progi proti Križcu in v Dolino. Proga avtobusa št. 41 pa bo s ponedeljkom popolnoma spremenjena. Avtobus ne bo vozil po krožni progi do Kati-nare, ampak le na progi Trst - Ricma-nje - Boršt in Boljunec ter iz Boljunca preko Boršta in Ric-manj nazaj v Trst. Novi urnik bo približno enak onemu, ki ga je ta avtobus imel pred leti, ko še ni vozil na Ka-tinaro. Novi urniki so na razpolago na občini. Umik je poskusnega značaja, ker ga bo mogoče po uvidevnosti še izboljšati. Avtobus št. 49, ki vozi iz Milj na Kati-naro enkrat dnevno, bo vozil po Boljun-cu, Borštu in po vasi Ricmanje po navadnem urniku. Občinska uprava je tudi naročila nekaj kioskov za bolj izpostavljene avtobusne postaje in od ACT zahtevala primerno pokrito čakalnico na trgu Stare Mitnice v Trstu. NOVICE Delo ženskega centra za mentalno zdravje Zenski center, ki deluje v okviru centra za mentalno zdravje v Ul. Gambini, je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavil program delovanja ter obračun dosedanjega dela. Center je v zadnjem času okrepil sodelovanje z nekaterimi drugimi zdravstvenimi ustanovami, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo z žensko problematiko. Na področju zdravljenja psihčnih motenj je tržaški ženski center ubral nove terapevtske poti (jogo, šatzuterapijo itd.), včeraj popoldne pa je v sodelovanju z združenjem 'Tuna e l‘altra“ priredil srečanje žensk, ki delajo v svobodnih poklicih. Strokovni srečanji KZ v Borštu Kmečka zveza prireja v ponedeljek, 8. in v sredo, 10. februarja strokovno srečanje o uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Srečanje, ki bo v Srenjski hiši v Borštu, je namenjeno vsem kmetovalcem, ki nameravajo opraviti izpit za pridobitev dovoljenja za nakup sredstev 1. in 2. stopnje strupenosti za kmetijsko uporabo. Predaval bo dr. Pierpaolo Dapreto, funkcionar na Pokrajinskem kmetijskem nadzornistvu v Trstu. Glede na dejstvo, da je izpit za izdajo tega dovoljenja zelo zahteven, Kmečka zveza priporoča zainteresiranim kmetovalcem, da se srečanja udeležijo. Svojevrstni zaščitnik Italijanov na Krasu Profesor Samo Pahor ni na Tržaškem edini borec za državljanske in narodnostne pravice. Po njegovih stopinjah, čeprav na drugačni valovni dolžini, očitno stopa tudi Luigi Bonetti, upravitelj doma za ostarele v Bajti pru Saležu v zgoniški občini. Ta energični starejši gospod, ki se je na enem izmed mesečnih manifestacij Edinosti pojavil na trgu Zedinjenja Italije kot samozvani »anti Pahor«, se je odločil za svojevrstno akcijo političnega boja, ki ima tedenske reprize. Tudi včeraj je, kot že nekaj prejšnjih sobot, opoldne obredel tržaški Kras s svojim avtomobilom in vpreženim vozičkom, okinčanim z italijanskimi trobojnicami, v »sprevodu« pa je bila tudi policijska gazela. Preko zvočnika je precej glasno odmeval ponavljajoči se magnetofonski posnetek apela; »Italijanska etnija ima pravico do obstoja in dela v občinah kraške planote«. Zaenkrat ni bilo slišati zahteve po globalni zaščiti italijanske skupnosti, ki živi na »poslovenjenem« Krasu. (B.S.) Na Opčinah kongres krožka SKP V Prosvetnem domu na Opčinah bo danes z začetkom ob 9. uri letni kongres Krožka komunistične prenove za Kras. Na kongresu bo prisotna tudi sen. jelka Gerbec, ki bo povzela zaključke razprave. Izlet na Bled z zgodovinskim vlakom Z nekdanje tržaške železniške postaje - muzeja bo 27. t.m. spet odpotoval zgodovinski vlak tako imenovane »čezalpske železnice«, ki bo popeljal udeležence na zanimiv izlet na Blejsko jezero. Zainteresirani lahko dvignejo vozovnice pri blagajni železniškega muzeja (Ul. G. Cesare 1) vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 13. ure. LESNINA BOR NABREŽINA - POSTAJA 69 TRST Tel. (040) 200282 * UMETNA OBRT * LESENE OBLOGE * RAZNOVRSTNI PODI * LESENE LESTVE * LAKI, LEPILA, SILIKONI * KOVINSKA OPREMA ZA POHIŠTVO * LES ZA GRADBENIŠTVO * RAZSTAVA NOTRANJIH VRAT (BREZPLAČNI PREDRAČUNI ZA DOBAVO IN MONTAŽO) * ZASTOPSTVO ELEKTRIČNIH STROJEV HOLZ HER in STAVER Primorski šnmk Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535723 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI , Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povjšek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 300.000 LIT plačljiva do 31.1.93. za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG TRST Nedelja, 7. februarja 1993 JUBILEJ Rudi Stopar: 35 let lepega petja v Trcaškem oktetu Oktetov tenorist praznuje danes 50 let Kdo, ki ljubi petje, ga ne pozna? Prvega z leve v tržaškem oktetu, tenorista z zvonkim glasom, enega tistih vse bolj redkih, ki jim petje pomeni sestavino življenja. Začel je pri petnajstih letih; danes jih ima petdeset. Ze 35 let potemtakem prostovoljno in zvesto Časti mitološke muze lepega petja in nic ne kaže, da bi se temu čaščenju nameraval odpovedati. To je Rudi Stopar, od ustanovitve pred 23 leti prvi in še dolgo nezamenljivi prvi tenorist Tržaškega oketa s pevskim stažem, ki sega v njegovo zgodnjo mladost zadnjih petdesetih let. Peti je začel v domačem pevskem zboru prosvetnega društva »Lipa« v Bazovici, ki ga je vodil mojster Ubald Vrabec, obenem pel v domačem cerkvenem zboru in kasneje v ekumenskem zboru pod vodstvom prof. Zorka Hareja, sodeloval v Komornem zboru Glasbene matice pod vodstvom prof. Janka Bana in še v zboru Jaco-bus Gallus, ko ga je vodil Vrabec. Povsod je naš jubilant Rudi bil s srcem in dušo, toda s Tržaškim oktetom živi najdlje, oktet je pogosto njegova druga družina, zanj žrtvuje po celodnevni zaposlitvi nešteto večernih ur na vajah in dneve na turnejah, v njegovi družbi se iz tihega in mirnega družinskega moža in očeta in zanesljivega uslužbenca TKB, razživi v radostnega posredovalca skrivnosti Človeških strun, ko se njihovi zvoki sprostijo v interpretiranju ljudskih skladb od renesanse do sodobnih, od uglajenosti polifonije do živčnih disonanc novih izraznosti. Rudi je izrazit komorni 'pevec, pevec z občutkom za disciplino komornega podajanja, ko je vsak. od osmih glasov enako vhpden in enako pomemben in ko se posamezni glasovi, spoštljivo eden do drugega, zlijejo v kolektivno mu- Rudi Stopar ziciranje na isti valovni dolžnini. Seveda, ko je priložnot, ko je posameznim glasovom odmerjena vodilna vloga, takrat se zna tudi Rudi izprsiti in v solu se mu drhtenje glasilk vzpne do višin, ki jih ne zmore prav vsak tenorist. Rudi Stopar je v pevskem smislu Cisti ljubitelj. Ob naravnih danostih je vse, kar je dosegel v petju, dosegel s predanostjo, vztrajnostjo, s trdim delom pod mentorstvom sposobnosti pevovodij, ki so mu bili učitelji od Ubalda Vrabca preko Ivana Sancina, Janka Bana, Zorka Hareja, Humberta Mamola, Sergija Radoviča, Mirka Slosarja do Aleksandre Pertot. Le eno leto na začetku sedemdesetih let je obiskoval tudi pedagoški pouk iz solo petja na Glasbeni matici pri znanem slovenskem opernem tenoristu Rudolfu Franclu. Danes si tržaškega okteta brez Rudija in njegovega glasu skoraj ne bi mogli predstavljati. Pa ne samo kot pevca, marveč tudi kot elana kolektiva, ki mora ob harmoniji glasov gojiti tudi harmonijo medsebojnih človeških odnosov. Zato želimo Rudiju in Tržaškemu oktetu še dolgo let pevske in življenjske harmonije. (J.K.) RESTAVRACIJA »AL CARSO« priredi Večerjo z glasbo za Valentinovo Rezervacije po telefonu na St. 299471. OBČINA TRST MEDSEKTORSKA URBANISTIČNA SLUŽBA Trst, 27. oktobra 1992 Prot. št. S.A.I.U. 92-37038/45/91/3 PREDMET: Podrobni načrt »Mitnica — področje bolnice« (funkcionalni izsek). Sprejem. Sporočilo o deponiranju. ZUPAN upoštevajoč komisarjev sklep št. 939 z dne 16. aprila 1992 — Pokrajinski nadzorni odbor je ugotovil njegovo neoporečnost dne 9. junija 1992, št. 533/1904 — s katerim je bil sprejet podrobni regulacijski načrt poimenovan »Mitnica — področje bolnice« (funkcionalni izsek); po 9. členu zakona št. 1150 z dne 17.8. 1942; na podlagi deželnih zakonov št. 52 z dne 19. 11. 1991 ter št. 192 z dne 14. 7.1992 obveščam, - da je elaborat v zvezi z zgoraj omenjenim podrobnim načrtom deponiran v glavnem tajništvu (oglasna deska) za 20 dni zaporedoma in sicer od 8. 2. 93 do 27. 2. 93 - da si ga v tem roku lahko vsakdo ogleda in sicer ob delavnikih od 8. do 14. ure ter ob praznikih od 9. do 12. ure; - da lahko do dvajsetega dne po zapadlosti roka za deponiranje in sicer do 19. 3. 93 lastniki in posestniki nepremičnin, vključenih v načrt, lahko predložijo ugovore. V istem roku lahko kdorkoli predloži občini pripombe na ustreznem kolkovanem papirju. ZUPAN (kom. G. Staffieri) NAM. GLAVNEGA TAJNIKA (dr. F. Caputo) DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst- prireja 10. t. m., ob 16. uri PREŠERNOVO PROSLA V O v Gregorčičevi dvorani v TRSTU, Ul sv. Frančiška 20. Program: priložnostne besede prof. Egidija Košute, recitacije Mire Sardoč. Sodelovali bosta gojenki Glasbene šole : kitara -Barbra BrišCik in flavta -Tamara Tretjak. Vabljeni! MePZ Primorsko MaCkolje vabi na SLAVNOSTNI KONCERT ob 10-letnici ustanovitve zbora, ki bo 13. t. m., ob 20. uri v društveni dvorani v Mačkoljah. FIRMA VVILMA Srl se zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu otvoritve novih prostorov. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Thornton VVilder NASE MESTO Režija Adrijan Rusija PREMIERA v petek, 12. t. m., ob 20.30 - Abonma red A PONOVITVI v soboto, 13. t. m., ob 20.30 - Abonma red B v nedeljo, 14. februarja, ob 16. uri -Abonma red C SKD BARKOVLJE - Ul. Cerreto 12 vabi danes , 7. februarja, na DAN SLOVENSKE KULTURE Gost veCera bo Boris Pangerc, ki bo predstavil svojo knjigo MAJENCA. Peli bodo Fantje izpod Grmade, ki jih vodi Ivo Kralj. Napovedovalka Sandra Poljšak. ZaCetek ob 17. uri. K D »I. GRUDEN« iz Nabrežine vabi na PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE, ki bo danes, 7. t.m., ob 17.30 v društvenih prostorih. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in SLOVENSKA PROSVETA vabita na Prešernovo proslavo v Peterlinovi dvorani jutri, 8. t. m., ob 20.30 Spored: - podelitev priznanj MLADI ODER in razglasitev izida literanega teCaja Mladike - razglasitev izida fotografskega natečaja - kulturni program, pri katerem bodo sodelovali igralci Radijskega odra in pianistka Veronika Pertot iz razreda prof. Verenke TerCelj pri Glasbeni matici v Trstu - govornik bo prof. Tomaž SimCiC KINO ARISTON -15.00, 16.45, 18.40, 20.30, 22.20 »Sister Act - Una svitata in abito da suora«, r. Emile Ardolino, i. Whoopy Goldberg. EXCELSIOR -15.00,17.15, 19.40, 22.00 »Luna di fiele« r. Roman Polanski. EXCELSIOR AZZURRA - 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Body of evidence«, i. Madonna. NAZIONALE I - 10.00 in ob 11.30 »Peter Pan» - Walt Disney. 16.15, 22.15 »Trappola in alto mare, i. Števen Seagal. NAZIONALE II 15.45,17.60, 20.00, 22.00 »Guardia del corpo«, i. Kevin Costner, Whitney Houston. NAZIONALE III - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »II pasto nudo». Prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE IV - 16.00 18.15, 20.15, 22.15 »II dan-no», r. Louis Malle.Prepove-dan mladini pod 14. letom. GRATTACIELO - 17.00, 19.30, 22.00 »Dracula« r. Francis Ford Coppola. MIGNON - 15.00, 16.45, 18.30, 20.20, 22.00 »Sister Act - Una svitata in abito da suora«, r. Emile Ardolino, i. Whoopy Goldberg. EDEN - 15.00 - 22.10 »La prima volta di Maurizia Para-diso - II segreto di Maurizia«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 »Labella e la bestia».Walt Disney. LUMIERE - 17.00, 18.40, KAM PO BENCIN Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. d’Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) MONTESHELL Ul. Giulia 2 Drevored Čampi Elisi l/l Drev. D‘Annunzio 73 Miramarski drev. 37 Miramarski drev. 273 Nabrežje T. Gulli 8 Sesljan (drž. cesta 202) ESSO Trg Liberta 10/1 Ul. Battisti 6 (Milje) IP Ul. F. S e vero 2 20.20, 22.15 »Delitti e segreti«, r. Števen Soderbergh. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Puerto Escondi-do«, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Abatantuono, Valeria Golino. RADIO - 15.30 - 21.30 »II bucchetto e 1’estasi«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 7. februarja 1993 RIHARD Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 17.20 - Dolžina dneva 10.01- Luna vzide ob 18.23 in zatone ob 7.07. Jutri, PONEDELJEK, 8. februarja 1993 PREŠERNOV DAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,6 stopinje, zračni tlak 1031,9 mb narašča, brezvetrje, vlaga 91-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje mirno, temperatura moija 8,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Andrea Pa-triarca, Francesco Reglia, Andrea Rustia, Maddalena Tom-masini, Martina Danielis, Fe-derica Pozzecco, Francesca Aloisio. UMRLI SO: 77-letni Glau-co Delbasso, 69-letni Rodolfo Berton, 90-letna Nicoletta Zorzenon, 86-letni Giuseppe Filippi, Ferruccio Viezzoli, 88-Ietna Lucia Civita, , 59-let-ni Giorgio Elleri, 56-letna Laura Abrami, 54-letni Bruno Cazzador in 84-letni Ferruccio Michelazzi. LEKARNE ilja, 7. februarja 1993 ekame odprte od Nedelja Lek 8.30 do 13.00 Ul. Combi 17, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (tel. 302800), Trg 25. aprila 6 - Naselje sv. Sergija (tel. 281256), Ul. Flavia 89 - Zavije (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Combi 17, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785). Od ponedeljka, 8 do nedelje, 14 februarja 1993 Normalen umik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Unita 4 (tel. 365840), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998). OPČINE - ProseSka ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Unita 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospedale 8, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu zar ----s---— Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (tel. 767391). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. % PRIREDITVE STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek Kras, obvešča vse elane in simpatizerje, da bo kongres danes, 7. t.m., ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah KNJIŽNICA FINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Opčine - Prosvetni dom - V petek, 5. februarja, ob 20.30 srečanje na temo PRETEKLOST, KI NE MINE. Predstavitev knjige TRIESTE 1941 - 1947. Gosta veCera bosta sen. Darko Bratina in Claudio Tonel. PD SLOVENEC Boršt - Za-brežec vabi v soboto, 13.t. m., ob 20.30 v srenjsko hiSo v Borštu na PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE. Spored: nastop dekliškega zbora Vesna iz Križa s koncertom PESEM V SVET in s sodelovanjem instrumentalistov. Dirigent Bogdan Kralj. Priložnostni govor pesnik Marij Cuk. Vabljeni! KD RDEČA ZVEZDA organizira ciklus ur pravljic namenjeni otrokom 2. in 3. letnika vrtca ter 1. razreda Ul. Baiamonti 2 Miramarski drev. 213 ■ ERG PETROLI Nabrežje N. Sauro 14 BARI 13 16 85 54 17 API CAGLIARI 13 45 78 63 5 Ul. F. Severo 2/5 FIRENCE 27 44 81 18 19 GENOVA 37 49 19 17 31 NOČNE ČRPALKE MILANO 9 18 27 20 34 (self Service) NEAPELJ 19 54 65 77 15 FINA - Ul. F. Severo 2/3 PALERMO 26 74 69 42 1 ESSO - Trg Valmaura 4 RIM 23 85 33 46 74 AGIP - Istrska ulica TURIN 59 69 40 26 49 AGIP - Miramarski drev. 49 BENETKE 25 68 58 36 19 ESSO - Zgonik (cesta 202) ENALOTTO NA AVTOCESTAH 1 1 1 X 1 1 1 1 X 1 X 2 (odprte 24 ur) KVOTE AGIP 12 88.294.000 Devin (sever) 11 2.217.000 Devin (jug) 10 183.000 osnovne Sole. Prvo predavanje bo v ponedeljek, 8. t. m. od 17. do 18.30 v prostorih občinske knjižnice v Saležu. OBVESTILA V DOMU NA BRDINI na Opčinah bo danes, 7. februarja ob 11. uri predavanje »Kako si z bioenergetskimi masažami (shiatsu, reiki) pomagamo pri revmatičnih in drugih obolenjih. Sledijo praktični prikazi. Priporočamo, da pijete želiSCni caj in si ga tudi prinesete s seboj. Vabljeni. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI za Sv. Jakob prireja danes, 7. t. m., ob 10. uri na sedežu šentjakobskega kulturnega društva v Ul. Concor-dia 8 javno srečanje. O aktualnih krajevnih vprašanjih, političnem položaju na Tržaškem in o položaju Slovencev v Italiji bodo govorili Robert Petaros, Peter MoCnik, Samo Pahor, Ivan Peterlin in Martin Brecelj. KD SLAVKO ŠKAMPERLE obvešča, da je razstava Iva Petkovška v društvenih prostorih na ogled Se danes od 10. do 13. ure. SKD SLAVEC RICMANJE-LOG - V počastitev 50-letnice vseljudske vstaje proti fašizmu (1943 - 1993) obveSča, da bo obnovilo spomenik padlim v NOB iz Ricmanj, Loga in Pulja. Za vas prispevek se vam toplo zahvaljujemo. KMEČKA ZVEZA prireja jutri, 8. in v sredo, 10. t. m. v Srenjski hiši v BorStu strokovno srečanje o uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Srečanje je namenjeno vsem kmetovalcem, ki nameravajo opraviti izpit za pridobitev dovoljenja za nakup sredstev 1. in 2. stopnje strupenosti za kmetijsko uporabo. Predaval bo dr. Pier-paolo Dapreto, funkcionar na Pokrajinskem kmetijskem nadzomistvu v Trstu. Sl ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE- tajništvo Trst - vabi na 34. OBČNI ZBOR v ponedeljek, 15. februarja, ob 8. uri v prvem in ob 8.30 v drugem sklicanju. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da bo 16. februarja objavljena na oglasni deski DEŽELNEGA ŠOLSKEGA URADA (trg Sv.Antona Novega 6 v Trstu) lestvica učnega osebja, ki je doseglo usposobljenost za poučevanje literarnih predmetov na slovenskih višjih srednjih šolah. Rok za morebitne pritožbe poteče pet dni po objavi lestvice. DTTZ ŽIGA ZOIS prireja jutri, 8. t.m., ob 10. uri Prešernovo proslavo v veliki dvorani Kulturnega doma. Slavnostni govornik Miroslav Košuta. Vabimo starše, da se proslave udeležijo. TRGOVSKI ZAVOD ŽIGA ZOIS obveSča, da bo tretje predavanje za starše dr. Ščuke na temo »Komunikacija z mladostnikom« v torek, 9. t.m., ob 18.30 v zbornici sedeža. H ČESTITKE Danes se sreča z Abrahamom nas RUDI STOPAR. Se veliko zdravih in srečnih let v krogu svojih dragih mu želijo družine Stopar, Berce in Carli. Danes praznuje rojstni dan PINO ŠKRINJAR. Ob tem lepem jubileju mu iskreno čestita Italo s sinovoma. SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ bo v Četrtek, 11. t. m., ob 18.30 v prostorih Narodne in študijske knjižnice v ul. Sv. Frančiška 20/1 razglasil izid natečaja NAGRADA DR. FRANE TONČIČ 1992 Nagrado, ki ima namen spodbuditi slovenske visokošolce v deželi FJK k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu, v znesku dva milijona lir, bo utemeljil in izročil dobitniku predsednik ocenjevalne komisije prof. Pavle Merku. Vljudno vabljeni! prireja v Četrtek, 11. t. m. v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 z začetkom ob 20.30 predavanje NAMIBIJA - SOŽITJE BELE- GA IN ČRNEGA . Vtise svojega nedavnega potovanja bo z diapozitivi prikazal Bruno Križman. Vabljeni! Rodil se je mali Gabrijel Srečnemu oCetu Ivanu in mamici Klavdiji Čestitamo, malemu Gabrijelu pa želimo veliko sreCe noni Valentina in Silvana ter stric Silvano Ob prerani smrti dragega prijatelja Bruna Sardoča izreka iskreno sožalje ženi Lidiji in družini Slovenska skupnost iz zgoniske občine ALENKA ŠTOKA v hišici stoji in 12. rojstni dan slavi. Vse najboljše ji želijo nona Albina, strica Dario in Franko ter tete Liljana, Valentina in Omero. MALI OGLASI OSMICO ima Igor Slavec v Dolini 89. OSMICO ima Lupine v Praprotu. OSMICA je odprta v Kolu-drovci cel februar. OSMICO je odprl v Ric-manjih 118 Berto Pregare. ToCi belo in Cmo vino. OSMICA je odprta do 23. t.m. na Zajčji farmi v Re-pniCu. ODDAJAM v najem zobno ambulanto ali dvosobno ali trisobno stanovanje za urad v srediSCu mesta. Tel. na St. 948080. PRODAM avto lancia pristna 1600 IE, letnik 1989 po ugodni ceni. Tel. na st. 229332. PRODAM alfo 164 twin spark, letnik 88 z ABS in kli-matizatorjem po 18.500.000 lir. Tel. na St. (0481) 532038. PRODAM domač krompir. Tel. na St. 200882 ob uri obedov. PRODAM električni viličar TMC FB 15 z akumulatorjem in elektronskim vodenjem ; nosilnost 1500 kg v odličnem stanju. Za ogled tel. 040-367273. STARINSKO stensko uro prodam. Telefon 0038-67 72719 Sežana - dopoldan. VODILNO PODJETJE Do-movip Italia potrebuje osebje z lastnim avtomobilom. Podjetje nudi plačo sorazmerno z uspehom pri prodaji in po veljavnih normativah. Interesenti se lahko zglasijo v torek, 9. februarja, ob 16.30 v Ronkah, Ul. Roma 76. ISCEM v okolici Nove Gorice ali ob meji v najem po zmerni ceni urad ali stanovanje za urad . Pisati v italijanskem jeziku na: Casella postale St. 25- 33037 Pasian di Prato (UD) - Italija. IŠČEMO vajenca električarja. Tel. na St. 229100. TRGOVINA gradbenega materiala iSCe delavca z vozniškim dovoljenjem. Tel. na St. 211044. 24 -LETNI FANT z višješolsko izobrazbo in dolgoletnimi izkušnjami v risanju autocad išCe delo kot risar, tudi z lastnimi pripomočki. Tel. 212164 ob jutranjih urah. POŠTENO in marljivo 22 -letno dekle išCe delo pri družini v okolici Trsta za varstvo otrok, gospodinjska dela ter razna vrtnarska dela. Sprejmem kakršnokoli delo. Telefon: 0038-67 31270 MLADO 21- letno dekle z veliko voljo do dela išCe kakršnokoli zaposlitev. Telefon 200542 ali 200882 ob uri obedov. 30-LETNA gospa iSCe delo za pomoč v gospodinjstvu nekaj ur tedensko. Telefonirati po 19. uri na St. 040/305878. AGRARIA FURLANI, Ul. Milano 25, nudi po ugodnih cenah visokotlačne čistilne naprave (idropulitrici), pum-pe za pretakanje vina, kosilnice BCS in nahrbne obrezoval-nice (decespugliaori). Tel. na št. 632200. DAJEM inštrukcije iz matematike. Kličite v dopoldanskih urah na tel. št. 944072. ZAHVALA Ob izgubi mojega dragega Edita Jelussicha se iskreno zahvaljujem prijateljem in sorodnikom Amelia z družino Trst, 7. februarja 1993 ZAHVALA Družine Slobic in Ukmar se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali ob izgubi dragega Flavia Slobica Opčine, Prosek, 7. februarja 1993 (Pogrebno podjetje -Ul. Zonta 3) 5.2.1991 5.2.1993 Ob drugi obletnici smrti Ljube Lovriha por. Žerjal se je z ljubeznijo spo-minajo mož Miro, hd Davorina, zet Denis, vnukinja Romina in ostali sorodniki Boljunec, 7. februarja 1993 4.2.1968 4.2.1993 Bruno Žerjal Petindvajset let je minilo, odkar te ni. Z ljubeznijo se te spominja Barbara Nabrežina, Gorica, 7.2.1993 t Zapustil naju je naš dragi oce in nono Angelo Della Schiava Pogreb bo jutri, 8. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na se-sljansko pokopališče. Žalostno vest sporočata sin Piero in hci Mila Sesljan 7. 2. 1993 t V 79. letu starosti nas je zapustil naš dragi oCe in ded Carlo Cante Pogreb bo v torek, 9. t. m. Pogrebni sprevod bo krenil ob 11.30 iz tržiške bolnišnice , ob ! 12. uri bo obred v šempolajski cerkvi . Tržič, Sempolaj, Bardonecchia, 6. 2. 1993 (Pogrebno podjetje Francesco Preschern) ZAHVALA Svojci Stanislava Škabarja se zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali. Posebna zahvala dr. Hrovatinu in župniku iz Trebč. Trebče, 7. februarja 1993 ZAHVALA Ob izgubi nase drage Elene Barnasi por. Corosez (Ilonka) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami. Svojci Skedenj, 7. februarja 1993 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli naCin počastili spomin našega dragega Bruna Sarda Svojci BrišCiki, 7. februarja 1993 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Ottilie Zudich se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin. Svojci Krmenka, 7. februarja 1993 Ob boleči izgubi ljubljene mame Otilije izreka hčerki Nives in prizadetim svojcem iskreno sožalje KD Rapotec ri GORICA / NAČRT UPRAVE Kičenje rajonov Od 10 na 5 ali 7? Marko Marinčič PODGORA / SKUPŠČINA O (SPET) AKTUALNEM PROBLEMU Nihče si ne upa trditi da je jez res potreben Toda na skupščini ni bilo nikogar z občinske uprave Del Soče, kejr je predviden jez (foto Studio Reportage) Goriška občinska uprava prihaja ponovno na dan z načrtom, da bi zmanjšala število rajonov s sedanjih 10 na 5 ali 7, kot predvidevata dve možni varianti. O tem nameravajo izvesti posvetovanje z občani in to že v kratkem: predsinoci je odbornik za decentralizacijo Dario Baresi sklical predsednike rajonskih svetov in jim predoCil neke vrste vprašalnik. V aprilu naj bi nato izvedli posvetovanje z občani, do oktobra pa naj bi bilo kle-stenje že opravljeno. Na srečanju predsednikov rajonskih svetov je prišel spet do izraza odpor do težnje po krčenju. Vprašanje je bilo v razpravi že ob odobritvi občinskega statuta. Za krčenje je pritiskal veCji del strank upravne koalicije, ker pa ni bilo popolnega soglasja niti v sami večini, so problem odložili z obvezo, da izvedejo posvetovanje s prebivalstvom. Ljudem naj bi po namenih uprave dostavili na dom pismo z vprašanjem, ali hočejo ohranitev sedanjega števila rajonskih svetov. V primeru odgovora NE sledi Se možnost izbire med dvema alternativama: zmanjšanje števila na 5 s spremembo teritorialnega obsega rajonov ah zmanjšanje na 7 enostavno z združitvijo nekaterih rajonov. Zagovorniki krčenja se sklicujejo na potrebo po zmanjševanju stroškov, z druge strani pa jim odgovarjajo, da bi z odpravo na primer treh rajonov prihranili toliko kot z odpustom enega samega občinskega delavca, povrhu pa bi še zmanjkali organi, ki z minimalnimi stroški skrbijo za manjša popravila in vzdrževalna dela. Se posebej pa je namera o združevanju rajonov zaskrbljujoča z narodnostnega vidika. Ker so med zagovorniki zlasti konservativni desničarski krogi, je kaj lahko domnevati, da se za pretvezami o prihranku na stroških skrivata vsaj dve težnji: odpraviti pogosto nadležne glasnike protesta ljudi (a prav v sedanjem političnem trenutku bi morali politiki prisluhniti ljudem!) in hkrati odpraviti ali okrniti slovensko prisotnost, ki se danes izraža preko treh pretežno slovenskih rajonskih svetov. Marko Marinčič Po mnjenih udeležencev predsinoCnje javne skupščine v Podgori bi moral biti načrtovani jez na Soči stvar preteklosti, nic vec kot na papirju ohranjen ostanek načrtov izpred 15-20 letih. Toda prav pred poldrugim mesečem je vlada obnovila finančno postavko v ta namen in jo zvišala z 12 kar na 75 milijard lir. Je toliko let pozabljeni jez torej še aktualen? Z občine predsinoci ni bilo nikogar, ki bi odgovoril na to vprašanje in povedal, kaj o tem misli občinska uprava. Pobudnika skupščine, predsednika rajonskih svetov za Pod-goro Edi Maligoj in za Stražice Enzo DalPOsto sta ostro ožigosala odsotnost uprave. Za njo pa se najbrž skriva določena zadrega: tudi nekoč najbolj vneti zagovorniki jezu so danes spoznali, da je ta poseg brez vsakega smisla. Predstavnika rajonov, trije navzoči občinski svetovalci (Bratina -DSL, Soffiati KD, Forna-sir - neodvisen), načrtovalka soškega parka arh. Codellia in mnogi razpravljale! so drug za drugim navedli vrsto utemeljenih pomislekov in razlogov proti gradnji je- zu. Podrobnosti naCrta niso znane, ve pa se, da naj bi ga zgradili 80 metrov severno od "pašere-le”. Voda bi se zaradi tega dvignila za 7 metrov in poplavila dobršen del bregov tja do meje. Spremenila bi se mikroklima, povečala bi se vlaga. Po jezu je predvidena nova cesta, ki bi z neposredno povezavo med Ul. Brig. Pavia in Ul. Brig. Cuneo močno povečala promet skozi Stražice in Podgorci. Dulcis in fundo naj bi tudi porušili tri hiše, dve v Podgori in eno v Straži-cah. In vse to zakaj? Za namakalne potrebe? Ne, saj doslej tudi ob sušnih obdobjih ni nikoli zmanjkalo vode v ta namen, povrhu pa se tudi na kr-minsko-gradišCanskem polju uvajajo novi manj potratni sistemi namakanja. Elektrike najbrž tudi ne bi mogli proizvajati zaradi premajhnega padca, za urejanje pretoka vode pa je dovolj dogovor s slovenskimi oblastmi, ki upravljajo jez pri Solkanu, kot se je izkazalo pri uspešnem nadziranju nevarnosti poplave novembra. Jez torej, so menili vsi razpravljale! na skupščini, ni potreben: povzročil bi škodo (izničil bi soški park v enem najlepših predelov'struge, je poudarila arh. Codellia) in potrato milijard, ki bi jih v Gorici lahko bolje izkoristili. Kako? Možnosti je veliko: za ureditev Korna in nove preCišCevalne naprave za obe Gorici, za obnovo sedanjih majhnih pregrad, ki bi ustrezale za urejanja toka SoCe in za vrsto drugih posegov. Cas je že, sta med drugimi naglasila Bratina in Fornasir, da se s spiska predvidenih del, tako kot že obvoznica, črtajo jez, financarska šola in drugi neustrezni ali preživeli načrti ter se s širokim demokratičnim posvetovanjem zaCne načrtovati drugačna rast mesta, ki naj temelji na resnično potrebnih in koristnih posegih. Dan kulture: jutri večer v Gorici Zveza slovenske katoliške prosvete in Zveza slovenskih kulturnih društev prirejata tudi letos skupno Prešernovo proslavo jutri, 8. februarja, v Katoliškem domu, s pričetkom ob 20.30. Letošnja pobuda izpričuje voljo po uresničevanju skupnega kulturnega prostora. V ta namen sta osrednji goriški kulturni organizaciji povabili medse izvajalce iz primorskega prostora. Proslava nosi naslov Sredozemlje - zemlja na sredi. Gledališki igralci Mira Lampe-Vujicic, Aleksander Krošelj in Ivo BarišiC, dani PDG iz Nove Gorice bodo v režiji Sergija VerCa ponudili nekaj utrinkov iz del Marka Kravosa, Miroslava Košute, Alojza Gradnika, Srečka Kosovela, Iga Grudna, Andreja Budala, Borisa Pahorja, Vinka Belicica in Alojza Rebule. Vezna nit večera izpostavlja literarno stvarnost našega primorskega prostora. Sooblikovalec večera bo moški zbor Skala iz Gabri j, ki bo pod vodstvom Rozine Konjedic predstavil izbor skladb primorskih avtorjev. Slavnostna govornica bo profesorica Marija GešCut. NOVICE V avtomobilu je imel kilogram dragih kamnov Finančna straža je pri MošCenicah med rutinskim nadzorstvom ustavila mercedes, v katerem sqje peljal možakar srednjih let doma v Venetu. Običajna kontrola paC, le da so MošCenice skorajda obvezna prehodna točka v mednarodnem prometu. V avtomobilu so našli Čedno količino dragocenih kamnov, vrednih približno milijardo lir. Menda gre za blago tihotapskega izvora. Za sklic občinskega sveta Občinski svetovalec DSL Marzio Lamberti je županu Tuzziju poslal pisno vprašanje v zvezi s skorajšnjim začetkom pogovorov za posodobitev Osimskega sporazuma. Lamberti ugotavlja, da bi morala Občina Cimprej razpravljati o tej problematiki in izdelati zaokrožen predlog, zlasti kar zadeva gospodarsko problematiko. Lamberti predlaga, naj bi občinski svet razpravljal o paketu predlogov s področja gospodarskega sodelovanja. Ta paket bi nato posredovali vladi, da ga upošteva ob napovedanih pogovorih. Dijaki stavkali zaradi težav z avtobusnim prevozom Dijaki industrijskega tehničnega zavoda Galilei so včeraj stavkali zaradi težav, ki jih imajo glede prevozov. Stavkali sta približno dve tretjini dijakov. Iz solidarnosti so se stavki pridružili tudi dijaki gimnazije-liceja Primož Trubar. Dijaki protestirajo zaradi prenatrpanih avtobusov, zamud in menda tudi umazanih avtobusov. Z avtom zapeljali v jarek ob cesti Goriški gasilci so vCeraj v prvih jutranjih urah pri Koprivnem spravili na cesto lancio fulvio. Nekaj po tretji uri zjutraj so se v njej peljali štirje fantje in najbrž zaradi megle zapeljali s ceste. V nesreči ni bil ranjen nihče. Pascolettija obsodili na pet let zapora Goriško okrožno kazensko sodišCe je v petek obsodilo 40-letnega Paola Pascolettija na pet let zapora zaradi poskusa umora 30-letne Patrizie Pilisi. Poleg tega mu je izreklo trajno prepoved opravljanja javnih funkcij, plačati pa bo moral tudi odškodnino, ki jo bodo določili s civilnim postopkom. Poskus umora Patrizie Pilisi je Pa-scoletti zagrešil 30. marca lani. Med sojenjem je sodišCe odredilo pregled obtoženca, da bi ugotovilo njegovo stopnjo prištevnosti. Izvedenci so menili, da je obtoženec umsko zdrav. Pascoletti je bil lani že obsojen na tri leta in dva meseca zapora zaradi podobnega kaznivega dejanja prav tako v odnosu do Pilisijeve. OSIMO / DOKUMENT TRGOVINSKE ZBORNICE Kaj naj se upošteva ob prenovi dogovora Poudarjena mednarodna vloga Gorice Vlado Klemse Goriški sporazum in ne vec Osimski sporazum. Tako naj bi bi se imenoval novi dogovor med Italijo in Slovenijo, ki bo izšel iz pogovorov za posodobitev Osimskega sporazuma. Goriški zato, da se našemu mestu prizna vlogo, ki jo je imelo pri vzpostavljanju in utrjevanju politike miru in sodelovanja. Tak predlog je slišati že nekaj Časa, vnovič pa so ga izpostavili na razširjeni seji Trgovinske zbornice, kjer so v posebnem dokumentu zajeli vprašanja o katerih se bo morala izreci mešana komisija. Osnovno izhodišče je, da želi biti Gorica protagonist bodočega razvoja v evropskem in posebej srednjeevropskem prostoru. Prav glede tega je bistvenega pomena geopolitična lega Gorice, ki bo v prihodnjih letih, s postopnim vključevanjem Avstrije, Madžarske, Slovenije in Hrvaške v Evropsko skupnost, še pomembnejša. Kako bo Gorica uspešno odigrala to vlogo. Predvsem s krepitvijo že obstoječih instrumentov, Centra za informiranje, Centra BIG, z ustanavljanjem mešanih podjetij. Dodatna usmeritev je odpiranje predstavništev uradov Evropske skupnost v Gorici in v evropski prostor ter na specifično vlogo Gorice naravnana Univerza. Poleg obstoječih, naj bi v mestu odprli podiplomske tečaje za novinarje s področja mednarodne politike, ustanovili laboratorij za preučevanje mirovnih procesov in mednarodnih dogovorov itd. V dokumentu Trgovin- ske zbornice je zajet predlog, da bi Gorici in Novi Gorici priznali posebno avtonomijo na področju mednarodnega sodelovanja in posebej glede urejanja storitev. Posebno pozornost so nadalje namenili vprašanjem na področju prometnih povezav in možnosti razvoja tržiške-ga pristanišča ter goriške-ga letališča, varstva okolja s posebnim ozirom na urejanje in očiščenje hudournika Koma. Ob tem velja poudariti, da so se srečanja udeležili poleg predstavnikov gospodarskih združenj iz goriške pokrajine, tudi goriški župan Tuzzi, predsednik Pokrajine Saccavini, senator Bratina in deželni poslanci Padovan, Blasig in Bratina ter pokrajinski tajniki treh sindikalnih zvez. _____________KINO GORICA VITTORIA 16.00- 18.00- 20.00-22.00 »II danno«. R. Louis Malle, i. Jeremy Irons in Juliette Binoche. CORSO 15.00-17.20-19.40-22.00 »Dracula«. VERDI 15.15-17.30-19.45-22.00 »Marama, ho riperso l’aereo«. TR23C COMUNALE 18.00- 20.00- 22.00 »Caccia alle farfalle«. Rež. Otar Iose-liani. EKCELSIOR 15.30-17.50-19.50-22.00»La guardia del corpo«. □ OBVESTILA DRUŠTVO UPOKOJENCEV sporoča vozni red avtobusov na pustovanje 20. t.m.: prvi avtobus ob 15.15 s Travnika mimo gostilpe Primožič, v Pod-goro in Standrež, drugi ob 15.30 iz Sovodenj v Standrež. Člane vabijo, naj pridejo v maskah. PRISPEVKI Pred 22 leti se je smrtno ponesrečil Jure Tomšič. V počastitev njegovega spomina darujeta mama Jožica in sestra Daša 50 tisoč lir za SZ Dom Gorica. VCERAJ-DANES Iz matičnega urada v Gorici od 31.1. do 6.2.: RODILI SO SE: Massi-miliano Labarbera, Alberto Turisani, Marianna Braida, Michela Marega, Luca Costelli. UMRLI SO: 80-letna upokojenka Fidalma Bat-tisti, 80-letna upokojenka Giuseppa Mazza, 83-letni upokojenec Giuseppe Pe-truzzi, 90-letna Stefania Boschin, 70-letni Romil-do Visintin, 89-letni upokojenec Antonio Gon, 91-letna upokojenka Angela Sgorbissa vd. Dian, 53-letna Francesca Sco-pazzi por. Frascina, 84-letna upokojenka Aliče Slabile, 79-letni upokojenec Aduilio Gobet, 84-let-ni Mario Tercuz, 82-letni Giuseppe Farfoglia, 64-letna Bianca Cosson, 87-letni Gerardo Dreossi, 77-letni upokojenec Giuseppe Bonadonna, 56-letni upokojenec Oreste Gergo-let, 9 5-letna Maria Minin, 88-letni Pietro Marin, 75-letni Guerrino Braida, 85-letna upokojenka Marta Codromaz, 67-letna Am-brogina Camolese. OKLICI: karabinjer Roberto Zilio in delavka Giuliana Mabilia, zavarovalniški agent Tullio Dro-sghig in delavka Marzia Dindo. POROKE: Luca Crotti in Laura Scafuri. CJ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALL’ ORSO BLANCO -K. Italia 10, tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO - ul. Romana 147 - tel. 40497. POGREBI Jutri: 9.00 Guerrino Braida iz bolnišnice Janeza od Boga v Ločnik, 10.25 Emi-lia Paulettig iz splošne bolnišnice v Gradišče, 11.00 Riccardo Vida iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja 14. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah prireditev ob Dnevu slovenske kulture Pesnikova podoba V sporedu govor, splet Prešernovih poezij, glasbeni točki. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA KULTURNI DOM GORICA SLOVENSKA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA vljudno vabijo na predstavitev 6. zvezka ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE v četrtek, 11. februarja, ob 18. uri v prostorih Slovenske knjicenice Damirja Feigla v Gorici, Kricena ul. 3. O goriški tematiki v dosedanjih zvezkih Enciklopedije Slovenije bo spregovoril MARKO VVALTRITSCH s sodelovanjem Branka Marušiča in urednikov enciklopedije. ODER 90 uprizori dramo v treh dejanjih Mati Ksaverja Meška. Režija KAZIMIR ČERNIČ Premiera bo v Katoliškem domu v Gorici v nedeljo, 14. februarja 1993, ob 17. uri. Vabljeni! OBČINSKE UPRAVE 4TBJWTW DOBERDOB I WmMWj SOVODNJE OB SOČI STEVERJAN Vljudno vas vabimo, da se udeležite srečanja na temo GORSKE SKUPNOSTI -VPRAŠANJE OBSTOJA IN RAZVOJA ki bo v sredo, 10. februarja 1993, ob 18.30 v glasbeni sobi doberdobske osnovne šole Prežihov Voranc. Slovenski center za glasbeno Solo E. Komel KONCERTNA SEZONA 1992-1993 Dvorana Katoliškega doma DVA KLAVIRJA Beatrice Zonta — Vesna Zuppin i Program: M. Clementi - Sonata St.l vB-duru R. Schumann - Andante in variacije v B-duru, op. 46 M. Kogoj - Fuga (za klavir StiriroCno) V. Gelmetti - Misure II (1957] B. Martinu - Trije CeSki plesi W. Lutoslavvski - Variacije na Paganinijevo temo Glasbena matica GORICA ■2 jg_y T® / 1 'M ' 686 ZLATARNA GORICA - ul. Oberdan, 1 - Tel. 0481/32626 do 1. marca ponuja posebne popuste do 30% na vsej srebrnini in na vseh urah 1111 JZzj/a'.......................... /cčz/žčrtz' > * m * * * * * * /<~f. A. ‘ ' . , A , 4 i ........ * -! Hi Hi HI H. t 4 * * * * * * * * * * NOVICE VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC / TEZE ZA ZAKON TRGOVINSKA MENJAVA Umetnine so zrcalo tega časa LJUBLJANA - Preživetje slovenskega naroda bi lahko zagotovili tudi z 1,5 odstotnim deležem narodnega dohodka, ki bi ga namenili za preživetje kulture, je zapisal sindikat delavcev v kulturi v poslanici ob slovenskem kulturnem prazniku. Sindikat opozarja, da je gospodarska recesija posledica moralnega razkroja in se ne da zaustaviti mehansko, državotvornost pa bi se morala predvsem opirati na duhovno bogastvo naroda. Tisti, ki ščuvajo delavce iz gospodarstva proti delavcem iz negospodarstva, po mnenju sindikata kulturnih delavcev želijo prikriti, da niso sposobni najti izhoda iz krize. V poslanici je poudarjeno, da je treba samostojnim kulturnim delavcem in vsem, ki se bodo znašli med ponudbo in povpraševanjem, zagotoviti pravno zaščito s tem, da bi ministrstvo za kulturo podpisalo kolektivno pogodbo za kulturne dejavnosti. Umetnine so zrcalo, v katerem se odslikava prava podoba našega Časa in nas v njem, je še zapisal sindikat delacev v kulturi. (STA) Pristojnosti državnega sveta in državnega zbora LJUBLJANA - Ustavna pristojnost državnega sveta, da od državnega zbora zahteva, naj pred razglasitvijo zakona o njem še enkrat odloča, je vezana le na zakon in ne na odloke, ki so jih sprejeli na podlagi drugih zakonov, je včeraj sporočila služba za informiranje državnega zbora. Sporočilo se nanaša na nejasnosti o veljavnosti nekaterih odlokov, objavljenih v zadnjem uradnem listu. Državni zbor je na tretji seji obravnaval in sprejel zakon o spremembah zakona o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje ter odlok o stopnjah prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in odlok o stopnjah prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Državni svet je v skladu s svojimi pristojnostmi obravnaval zakon o spremembah zakona o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje in sprejel sklep, da državni zbor še enkrat odloCa o zakonu. Oba odloka, ki ju je sprejel državni zbor, pa sta sprejeta na podlagi drugih sistemskih zakonov, zato državni svet ne more zahtevati ponovnega odločanja o teh zakonih, državni zbor pa jih brez ponovnega postopka na predlog zavodov ne more spremeniti. Glede na pristojnosti državnega sveta in zbora je tako do ponovnega odločanja o zakonu ostal nespremenjen prispevek za zaposlovanje, na podlagi sprejetih in objavljenih odlokov pa se je zvišala stopnja prispevka za pokojninsko in inva- * lidsko zavarovanje in znižala stopnja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. (STA) Župan Strgar bo sprejel zamejske župane LJUBLJANA - Predsednik mesta Ljubljane Jože Strgar je na današnje tradicionalno srečanje na predvečer slovenskega kulturnega praznika, ki bo ob 17. uri na ljubljanskem Magistratu, povabil župane in občinske upravitelje slovenske narodnosti iz Furlanije-Julijske krajine in z avstrijske Koroške. Zamejske župane in upravitelje bo zvečer sprejel predsednik Milan Kučan, udeležili pa se bodo tudi proslave ob slovenskem kulturnem prazniku in slavnostne podelitve Prešernovih nagrad v Cankarjevem domu v Ljubljani. (STA) Več kot sto kandidatov za stečaj CELJE - Decembra 1992 je na območju šestih občin celjske regije tukajšnja Služba družbenega knjigovodstva evidentirala 101 podjetje primemo za stečaj. Zaradi moratorija stečajnih postopkov inšpektorji ne uvajajo. Ob tem pa vzbuja skrb podatek, da je med več kot stotimi podjetji z likvidnostnimi težavami na Celjskem 35 takšnih, ki so neprekinjeno plačilno nesposobna že več kot leto dni. Nelikvidnosti je vse veC tudi med zasebnimi podjetji, saj je bilo decembra med podjetji v težavah 57 odstotkov podjetij v zasebni lasti. (B. P.) Nacionalsocialisti zbirajo podpise za referendum VELENJE - Pred nedavnim ustanovljena stranka, Nacional - socialna zveza Slovenije (NSZS) s sedežem v Velenju, nadaljuje z zbiranjem podpisov za razveljavitev zakona o državljanstvu. Da bi razpisali referendum o tem vprašanju, morajo nacionalsocialisti zbrati vsaj štirideset tisoC podpisov. Konec tega tedna je Matjaž Gerlanc, generalni tajnik stranke, sporočil, da so dotedaj zbrali več kot 7500 podpisov, na jutrišnji kulturni praznik pa pripravljajo v celjski dvorani Golovec prireditev z naslovom Za Slovenijo. Izkupiček s prireditve bo stranka porabila za financiranje zbiranja podpisov. NSNZ si je namreč za eno najpomembnejših nalog zadala cilj, da doseže razveljavitev zakona o državljanstvu. (B. P.) Predlog za začasni moratorij za rušenje črnih gradenj LJUBLJANA - Svet Demosa Ljubljana - mesto je na državni zbor naslovil pobudo, da naj obravnavajo predlog o uvedbi začasnega moratorija nad izvršbo odlokov inšpekcijskih služb za rušenje Črnih gradenj, kot je predlagal gradbeni odbor naselja Mali Vrhek, ki je, kot je znano, predvideno za rušenje. Mestni odbor Demosa meni, da so črne gradnje na Malem Vrhku le del mozaika Cmograditeljstva na Slovenskem. Večina Črnih gradenj je nastala v specifičnih gospodarskih, družbenih in pravnih razmerah, ki so večinoma tolerirale tako početje. Izvirni greh sega v leto 1973, ko je bil sprejet zakon o kategorizaciji kmetijskih zemljišč, ki pa ga žal nikoli niso v celoti izvajali. 1978 so z zakonom kategorizirali črne gradnje in tako določili, katere je treba nujno porušiti, vendar zaradi neurejene prostorske zakonodaje in pomanjkanja načrtov o optimalni izrabi prostora te odločitve temeljijo na subjektivni presoji. Svet Demosa Ljubljana meni, da bi le celovita republiška zakonodaja lahko rešila problem črnih gradenj na Slovenskem, zato poziva državni zbor, da naj pred kampanjskim rušenjem na Malem Vrhku sprejme začasni moratorij na izvršbo odloka o črnih gradnjah. (B. L.) Vanih pred dižavo Jernej Rovšek, sekretar Bavconovega sveta Je pripravil teze za zakon o ombudsmanu, institucije, ki je do zdaj nismo poznali Majda Vukelič Izvoz večji od uvoza 341 milijonov USD presežka Najkasneje 1. januarja prihodnje leto naj bi dobili varuha človekovih pravic in temeljnih svoboščin, to je institucijo nadzora nad delovanjem države, njene izvršne oblasti in uprave, ki ji v drugih državah pravijo ombudsman. Gre za nov institut, ki ga doslej nismo poznali in smo ga uvedli z novo slovensko ustavo, konkretne rešitve pa mora opredeliti zakon. Pripravljeno je že besedilo predloga za izdajo zakona s tezami za osnutek,, katerega avtor je sekretar Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin Jernej Rovšek, ki se že dalj Časa strokovno ukvarja s to problematiko in je bil lani na praksi pri angleškem ombudsmanu. Ombudsmana je prva uvedla Švedska že daljnega leta 1809, nato Finska, po drugi svetovni vojni pa še večina zahodnih držav, Kanada, Južna Amerika, Avstralija, Nova Zelandija in druge države, v zadnjih letih tudi nekatere vzhodnoevropske. Povsod je pomemben mehanizem za varstvo Človekovih pravic, pri Čemer je njegova glavna naloga, da preiskuje in popravlja krivice, ki so se zgodile posamezniku s strani države. Prispeva k boljšemu delovanju uprave, Čeprav je treba hkrati poudariti, da poznamo veC modelov ombudsmana, ki se med seboj razlikujejo predvsem po različnih pristojnostih. Slovenski ombudsman naj bi se, kot piše v tezah za osnutek zakona, ustanovil za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil. V odnosu do teh organov naj bi bil povsem neodvisen, tesneje naj bi sodeloval le z državnim zborom, ki naj bi ga tudi izvolil - na predlog predsednika republike - za šest let z možnostjo ponovne izvolitve, pri Čemer je predlagan tudi trajni mandat. Za varuha bi lahko bil izvoljen le državljan Slovenije in ugleden pravni strokovnjak. Na parlament naj bi se bil ombudsman obračal tudi v konfliktnih situacijah z izvršilnimi in upravnimi organi, vendar mu parlament ne bi smel dajati konkretnih usmeritev za delo. Najmočnejše orožje ombudsmana je javnost njegovega dela, saj ne more odločati in prav tako ne more spremeniti nobene odločitve drža- vnega organa. Tako tudi ni nobene nevarnosti, da bi postal nova veja oblasti poleg parlamenta, vlade in pravosodja. Njegove edine zakonske pristojnosti so, da lahko pridobi vsako informacijo od državnih organov in da vo- di preiskavo. To pomeni, da ima dostop do vseh podatkov, tudi zaupnih. Na podlagi ugotovitev, ki jih zbere, naslavlja državnim organom in drugim svoje ugotovitve, mnenja, kritike in priporočila. Ge se državni organ ne odzo- ve, lahko o tem obvesti parlament in javnost. Omejitve pristojnosti ombudsmana naj bi bile, da ne sme začeti postopka ali preiskave zoper predsednika republike, poslance, sodnike vrhovnega in ustavnega sodišča in elane računskega sodišča. Praviloma naj ne bi obravnaval tudi zadev, ki jih obravnavajo sodni ali drugi pravni postopki. Ker je funkcija ombudsmana zelo izpostavljena, saj lahko nadzira - sicer neformalno - tudi najvišje organe izvršilne in upravne oblasti, mu je treba zagotoviti imuniteto, neodvisen finančni položaj do vlade in socialno varnost po prenehanju funkcije. V tezah je tudi rešitev, da morajo ombudsmana sprejeti predsednik republike, predsednik državnega zbora, predsednik vlade in ministri v 48 mah, Ce to zahteva. Slovenija in tudi bivša Jugoslavija nista imeli institucije z nalogami in pooblastili, kot naj bi jih imel varuh človekovih pravic. Bolj ali manj podobne naloge so pri nas doslej opravljali Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, družbeni pravobranilci samoupravljanja in komisije za vloge in pritožbe. V grobem je mogoCe ugotoviti, da se je funkciji ombudsmana najbolj približal Sveta za varstvo človekovih pravic, posebej v zadnjem obdobju, ko se je predvsem ukvarjal z individualnimi vlogami. Vendar pa svet teh vlog ni mogel v celoti in dovolj učinkovito opravljati, predvsem zaradi nepoklicne sestave njegovih elanov in ker velikokrat ni imel možnosti, da bi sam preverjal dejstva in pritožbe oziroma da bi opravljal preiskovalne naloge. Republiški zavod za statistiko je objavil podatke o izvozu in uvozu v letu 1992. Slovenija je v trgovinski menjavi s tujino lansko leto zaključila s 341 milijoni dolarjev presežka. Vrednost blaga, ki so ga podjetja izvozila lani, je namreč znašala 5 milijard 614 milijonov dolarjev, lanski slovenski uvoz pa je bil vreden 5 milijard 273 milijonov dolarjev. V države nekdanje Jugoslavije so slovenska podjetja lani izvozila za 1 milijardo 432 milijonov dolarjev blaga, torej 25, 5 odstotka skupne vrednosti izvoza. Lani uvoženo blago iz držav nekdanje Jugoslavije je bilo vredno 1 milijardo' 139 milijonov dolarjev, kar je 21, 6 odstotka vrednosti slovenskega uvoza v preteklem letu. Pri razlagi trgovinskega presežka v lanskem letu statistiki poudarjajo, da je bilo od skupne vrednosti 341 miljonov dolarjev kar 293 milijonov ustvarjenih v trgovinski menjavi z državami nekdanje Jugoslavije. Republiški zavod za statistiko meni, »da ti podatki jasno izražajo dejstvo, da je za Slovenijo še vedno laže realizirati izvoz na manj zahtevna tržišča nekdanje Jugoslavije«. Sicer pa je po ocenah zavoda za statistiko slovenski uvoz iz teh držav manjši, kot bi bil v normalnih razmerah. Letni statistični podatki o uvozu in izvozu v letu 1992 potrjujejo medletne ocene o zniževanju blagovne menjave Slovenije z državami nekdanje Jugoslavije. V prvi polovici preteklega leta je izvoz v te države pomenil 30 odstotkov skupnega slovenskega izvoza, v drugi polovici pa le še 20, 6 odstotka. Uvoz iz držav nekdanje Jugoslavije je v prvi polovici lanskega leta pomenil 26, 5 odstotka skupnega slovenskega uvoza, v drugi polovici leta pa se je ta delež znižal na 17 odstotkov. Lanski slovenski uvoz iz »nekdanje tujine« (torej brez držav nekdanje Jugoslavije) je bil na povsem enaki ravni kot leta 1991. Lani so bile (po vrstnem redu) najpomembnejše zunanjetrgovinske partnerice Slovenije Nemčija, Hrvaška, Italija, Francija in Avstrija. Izvoz v naštete države je pomenil kar 56, 6 odstotka skupnega izvoza, uvoz iz njih pa 63, 3 odstotka skupnega slovenskega uvoza. K analizi trgovinske menjave s tujino v preteklem letu je zavod za statistiko dodal še pojasnilo, da podatki ne vključujejo izvoza in uvoza na osnovi oplemenitenja. Carina zaradi povečanega obsega dela v letu 1992 namreč še ni uspela tekoče zagotavljati tudi tistih posebnih vrst carinskih deklaracij, ki so potrebne za prikaz podatkov po tej metodologiji. (K. F.) SLAVNIK / STEČAJ Za uporabnike vse po starem Prevoz na Obali ne bo zastal Boris Vuk ________DOGODKI, KI Sl JIH VELJA ZAPOMNITI _ Slavke in viroza Boštjan Lajovic ____ Stečajni upravitelj Slavnika bo imenovan v torek. Ob tem nam je Ivica Zupanc, od lanske jeseni vršilka dolžnosti direktorja povedala, da delavci, vključno z njo, do zadnjega niso vedeli, kako zelo je podjetje zadolženo. "Dejstvo pa je, da so bile občinske strukture že prej opozorjene, da Slavnik drsi v krizo. Služba družbenega knjigovodstva je prvič blokirala raCun že decembra predlani (1991), pa od tam niso prišli pogledat, kaj se dogaja. Podjetje bi lahko normalno poslovalo, Ce ne bi imelo dolga od prej. Stečaj se je zdaj pokazal kot edina varianta; nekateri upniki so sicer hoteli odlog in sanacijo (to bi bilo za njih gotovo bolj ugodno), vendar je zmanjkalo Časa. Dolg je dnevno naraščal, zlasti zaradi obresti, vsak mesec je bil za dva milijona večji. Za delavce podjetja stečaj pomeni vsaj to, da bodo morali dobiti zaostale prejemke. Koliko jih bo izgubilo delo, sedaj ni mogoče oceniti, to je stvar stečajnega upravitelja. Za uporabnike uslug prevozov pa se praviloma ne bi smelo nic spremeniti, proge, na katerih vozijo Slavnikovi avtobusi, so potrebne in jih bo treba v vsakem primeru pokrivati. Stavka je zgolj pospešila razplet, in je bila upravičena, saj so bile plače v zaostanku že od lanskega maja...", je povedala Ivica Zupanc. ______SNG DRAMA_______ Aldo Nikolaj si je ogledal dve svoji predstavi Včeraj zvečer se je ob prisotnosti predsednika republike Milana Kučana v ljubljanski Drami jubilejno, tokrat že štiridesetic zapovrstjo, predstavila dramska igralka Polona Vetrih z monodramo Dragi pokojniki blagi možje, italijanskega avtorja Alda Nikolaja. Rimski komediograf, nekdanji kulturni ataše v Gvatemali, v katerega bulvarskih igrah razbiramo absurde vsakdanjega življenja, se je odzval vabilu vodstva gledališča, da si ogleda dve svoji predstavi v izvedbi SNG Drama. Dramatik, ki je uspešen tako doma kot v tujini, si je v petek ogledal komedijo, v kateri se prepletata humor, sentiment in bridkost Prva klasa, ki so jo v ljubljanski Drami premierno uprizorili septembra 1991, včeraj pa štiri enodejanke v režiji Borisa Kobala, štiri življenske usode žensk, za katere je Polona Vetrih prejela glavno nagrado na festivalu Dani satire v Zagrebu in naziv žlahtne komedijantke na Dnevih komedije v Celju. Danes ob 11. uri bo v ljubljanski Drami tiskovna konferenca, na kateri se bo predstavil avtor in odgovarjal na vprašanja obiskovalcev. (M.T.) Za minuli teden bi mirne duše lahko zapisali, da pravih velikih dogodkov pravzaprav sploh ni bilo. Vsaj takšnih ne, ki bi sodili v zgodovino ali bi si jih morali zapomniti. In to je dober znak, saj količina zgodovine, ki smo jo užili sleherniki tega burnega Časa, zadošča za nekaj generacij. V ospredje so tako prišle »male« teme in vsakdanje skrbi, predvsem preživetje. Vlada se je odločila, da bo v družbenih dejavnostih (predvsem šolstvu in zdravstvu) naredila red s plačami. Končno so uskladili izhodiščno pla-Co v negospodarstvu z osnovo, ki velja za državne organe, tako da ta po novem znaša 23.880 tolarjev. Ker so šolski sindikati pritiskali s stavko, so jim obljubili tudi poračun razlike za nazaj, kar bo državni proračun obremenilo za približno 5 milijard tolarjev. Kje jih bo vlada dobila, ni znano, ministrica Jožica Puhar pa je zagotovila, da to ne bo povzročilo novega inflacijskega vala. Kakorkoli, šolniki so svoje dosegli, in tako velike stavke ne bo. Je pa ta vladna odločitev povzročila prve komentarje in pomisleke, Ceš, ali vlada ve, kaj dela oziroma kako bo zdržala »kruho-borske« pritiske. Vladnih sto dni miru bo, kot kaže, kmalu konec. V skupščini, parlamentu ah kakor že rečemo stavbi na Šubičevi ulici v Ljubljani, je zasedal državni svet in pokazal zobe. Izkoristil je svoje pristojnosti in dal veto na kar pet zakonov, sprejetih v državnem zboru. Sporne zakone bo moral državni zbor sprejeti še enkrat, potrebna pa je ye-čina vseh poslancev, torej 46. Mimogrede, že prvič so dobili okrog 60 glasov, kar potrjuje, da »Drnovškova alkimija« - koalicijski sporazum - dobro deluje. Morda se bo prvič spotaknil ob višini poslanskih plač. Številke o domnevnih 1000 markah, ki naj bi si jih izglasovali poslanci, so sprožile ostre polemike in veliko demagogije; pojavil se je celo predlog, naj bi poslanci zaslužili povpre- čno slovensko plačo. Upamo staviti, da ta predlog ne bo dobil zadostne podpore. Zunanji minister Lojze Peterle se je na OtoCcu sestal s hrvaškim kolegom Skrabalom, da bi v »po-struplovem« obdobju na novo zakoličila odnose med državama. Obe strani naj bi se vzdržali dejanj, M ne bi prispevala k razvoju sedanjega konstruktivnega ozračja med državama. Namen je bil dober, vendar so ga »sesekah« hrvaški gozdarji, ki so začeli podirati »slovenske« smreke na Snežniku, na meji med državama. Duhovi so se tako razburili, da so si iz oCi v oCi stali policisti in redarji, da o gozdarjih ne govorimo. Hrvati so pohiteli in izdali sporočilo, da sečnje ne bo več, priznali pa so, da imajo težave s preverjanjem resničnega stanja. Vsekakor se bosta Peterle in Skrabalo morala še velikokrat sestati. Predsednik vlade dr. Drnovšek se je že tradicionalno udeležil srečanja gospodarske smetane v Davosu. Med številnimi stiki velja omeniti Drnovškove pogovore s sekretarjem vojaške zveze Nato. Slovenija mora svoj dolgoročni interes za nato še opredeliti, je dejal na tiskovni konferenci v Ljubljani dr. Drnovšek, kiga je napadla viroza in je za hip obležal v postelji, menda je zdaj že zdrav. In še nekaj moramo zapisati; Ce boste potovali v Francijo, ne potrebujete veC vizuma, ki je grenil živce smučarjem in drugim turistom. Gre za nov uspeh slovenske diplomacije? Medtem je Ljubljana gostila mednarodne novinarje in založnike, M so se zbrali na okrogli mizi o novinarstvu in nacionalizmu. Gostje, ki so pri nas pričakovali romunske razmere, so bili menda vzhičeni nad Slovenijo, tako da bo poslej v Ljubljani območni center za neodvisno novinarstvo, ki boideloval pod pokroviteljstvom Unesca. Ugotovitve v zvezi z novinarstvom in nacionalizmom pa so za novinarski ugled porazne. Udeleženci so se namreč strinjali, da gre dobršen del krivde za današnjo morijo na Balkanu pripisati podpihovanju in , neprofesionalnosti novinarjev. Hude Čase je v minulem tednu preživljal tudi Zmago Jelinčič, predsednik Slovenske nacionalne stranke, ki so mu poslali kar devet vabil na različne sodne obravnave: v Kranju, Ljubljani in Mariboru. Ah bo - sicer vsega zmožni Jelinčič - uspel hkrati branih svoje dobro ime na toliko različnih mestih, še ni znano, prav tako pa ne vemo, ali bo vendarle izkoristil poslansko imuniteto. Najve-cja uganka pa še naprej ostaja usoda njegove stranke, ki je je, ce smo malo hudomušni, »z vsako tiskovno konferenco manj«. Ko smo že pri politikih in sodnih obravnavah: avstrijski policisti so aretirali »štajerskega Ramba« Adolfa Štormana, predsednika Republikanske zveze. Ali Štormana lahko štejemo za politika, je seveda vprašanje, prav veliko ugleda pa temu ze tako dvomljivemu poklicu Adolf ne bo prinesel. Zakon o denacionalizaciji je dobil še enega nasprotnika. Združenje najemnikov razlaščenih stanovanj od vlade terja moratorij na vračanje stanovanj in pravno varnost za svoje pravice. Nočejo bih drugorazredni državljani, so zapisali. Saj res: z državo, v kateri se Čedalje več ljudi počuti kot drugorazredni državljani, najbrž ni Cisto vse v redu. Učiteljem je tokrat uspelo (Foto: Jože Suhadolnlk/TRIO) SVET Nedelja, 7. februarja 1993 NEMČIJA / ZMANJŠEVANJE VOJSKE Prazna blagajna Varčevalni ukrepi naj bi prizadeli tudi Bundeswehr BONN - »Zapiranje novih vojašnic nemške vojske je neogibno,« je izjavil nemški minister za obrambo Volker Riihe v intevjuju, ki ga je objavil dnevnik Bild. »Gmotni položaj, v katerem se je znašla Nemčija, nas sili v varčevanje,« je zatrdil Riihe in dodal, da se morajo naravnost in brez ovinkov vprašati, ali bo po letu 1995 mogoCe zmanjšati zdajšnje število nemških vojakov, ki jih je 370 tisoC. Med podrobno razčlenitvijo konkretnih ukrepov, ki so jih v Bonnu napovedali že v sredo, je minister naštel ukinitev vseh poveljstev, opreme in vojaške infrastrukture, s katerimi naj bi že letos prihranili veC milijonov nemških mark. »Prav tako bo treba zapreti nove garnizije Bundesvvehra, »je dodal obrambni mini- ster. »Bundesvvehra seveda ne želim izprazniti, hkrati pa se tudi noCem slepiti s številčnostjo, katere operativne sposobnosti so lahko vprašljive.« V četrtek je dnevnik Hamburger Blatt zapisal, da je menda nemški kancler Helmut Kohl v Mii-nchnu na sobotnem seminarju, na katerem so se sestali visoki zahodni vojaški funkcionarji, objavil novo precejšnje zmanjšanje števila vojakov. Nemško vojsko jim je doslej že uspelo zmanjšati za dvesto tisoč mož. Kot je sporočila nemška agencija DPA, so v Bundesvvehra že pripravili načrt, v skladu s katerim bi število vojakov zmanjšali na 320.000 mož. Tiskovni vladni predstavnik pa vesti o zmanjševanju nemške vojske ni hotel ne zanikati ne potrditi. (Afp) Nemčija je prisiljena zmanjšati stroške za vojsko Palestinci, ki so že sedmi teden na nikogaršnji zemlji med Libanonom in Izraelom, so postavili »zobozdravstveno ambulanto« kar na prostem. (Telefoto: AP) 1 x- L j : ■He BLIŽNJI VZHOD / IZGNANI PALESTINCI Izraelci ne popustijo Palestinski delegat prosi Romune za posredovanje JERUZALEM - Izraelski vojaki so ubili še enega palestinskega demonstranta v begunskem taborišču Jabalyja na okupiranem Zahodnem bregu. To je že šesta palestinska žrtev na zasedenih ozemljih v zadnjih dveh dneh. Devetnajstletnega Ašrafa al-Da-ourja so izraelski vojaki ubili, medtem ko je z drugimi Palestinci demonstriral zaradi uboja petih Palestincev v Gazi. Pri tem so ranili tudi 27 ljudi. Od začetka palestinske vstaje proti izraelski zasedbi ozemelj decembra 1987 so izraelski vojaki ubili že 1.009 Palestincev. Izraelski izgon 415 Palestincev decembra lani pa je bil povod za izbruh doslej najhujšega nasilja na zasedenih ozemljih, ki mu še ni videti konca. Predstavniki izgnancev so izjavili, da mora mednarodna skupnost, posebno še ZDA, prisiliti Izrael, da bo popolnoma izpolnil resolucijo VS, ki govori o izgnanih Palestincih. Ameriški državni sekretar VVarren Christopher bo 17. februarja pripotoval na Bližnji vzhod, kjer bo poskušal rešiti zaplet v zvezi z izgnanci, saj ta že resno ogroža mirovni proces na tem območju. Arabska stran namreC pogojuje nadaljevanje mirovnih pogajanj v VVashingtonu z vrnitvijo izgnancev. Izraelska stran to kategorično zavrača, izraelski premier Rabin je celo napovedal nove izgone, arabsko stališče pa je označil kot izsiljevalsko in nespametno. Izraelsko zunanje ministrstvo je celo uradno protestiralo pri generalnemu sekretarju OZN Gahju, ker se je ta posvetoval z Al-Kidwo, elanom vodstva PLO. Izraelci so tudi nezadovoljni z njegovim poročilom o izraelskem neizpolnjevanju resolucije VS št. 799. Po Rabinovem mnenju je Gali pristranski. Al-Huseini, svetovalec pri palestinski delegaciji v VVashingtonu, pa je zaprosil Romunijo, naj bi ta posredovala med Izraelom in palestinskimi izgnanci. Romunsko zunanje ministrstvo je ob tem izjavilo, da bo Bukarešta z veseljem posredovala, saj si prav tako prizadeva za mir na Bližnjem vzhodu. Romunija je bila še med hladno vojno edina država vzhodnega bloka, ki je imela diplomatske stike z Izraelom. Opazovalci menijo, da gre pri tem le za del širše diplomatske akcije, ki jo vodi voditelj PLO Arafat.Ta je v Kairu izjavil, da bi si moral Egipt kot vodilna sila arabskega sveta prizadevati, da bi OZN prisilila Izrael k spoštovanju resolucije VS. Izrael po njegovem mnenju grobo krši vsa pravila, Iti veljajo v mednarodnih odnosih, Zahod, predvsem ZDA, pa to hinavsko dopušCa, ker je Izrael njihov zaveznik. (Reuter, M. O.) PORTUGALSKA - BRAZILIJA / MEDDRŽAVNI SPOR Portugalska uvedla vize tudi za Brazilce Odnosi med državama močno omajani Dragisa Popovič Baldani / Lizbona Zaradi poostrenega režima za vstop ”kariok” na Portugalsko se portugalsko - brazilski odnosi te dni moCno majejo. Jose Aparecido, brazilski ambasador v Lizboni, je dobil od brazilske vlade vabilo, da pride na posvetovanje. Diplomata so sprejeli na portugalskem zunanjem ministrstvu, kjer se je sestal in se pogovarjal s portugalskim šefom diplomacije Durao Baro-zom o problemih, ki so nastali po spremembi režima za izdajanje vizumov Brazilcem pri vsto- pu na Portugalsko. Ta teden so z lizbonskega letališča Portela poslali s prvim letalom v Brazilijo več kot deset brazilskih državljanov, ker niso, kakor trdijo tukajšnje oblasti, imeli veljavnih vizumov za vstop v državo.” Tukajšnji glavni Časopisi posvečajo danes osrednje mesto omajanju portugalsko-brazilskih odnosov, ki so dosedaj bili vedno veC kot prijateljski. Uradno Lizbona pojasnjuje svoje stališče s trditvijo, da brani interese Evropske skupnosti, ki pričenja ero brez meja in uvaja rigoroznejšo kontrolo pretoka potnikov. V tisku in v informacijah lizbonske televizijske mreže je poostrena kontrola utemeljena "s pravo invazijo Brazilcev”, ki so v zadnjem času izkoriščali turistični status, da bi si poiskali zaposlitev in stalno prebivališče na Portugalskem. Portugalski uradni viri navajajo, da so v preteklem letu vrnili prekop meje več kot 300 Brazilcev in obenem ugotovili, da na ozemlju Portugalske na polilegalen naCin živi preko tisoč ljudi, ki želijo ostati v Evropi. Brazilski predsednik Itamar Franko je po pravkar prispelih informacijah najavil, da bo brazilska vlada reagirala po načelu recipročnosti in v kratkem poostrila nadzor vstopa Portugalcev v Brazilijo. Senat v glavnem mestu Brazilije bo v teh dneh zasedal na izredni seji z namenom, da bi spremenil zakon izključno za portugalske državljane, ki prihajajo v Brazilijo. Kakor smo izvedeli, so vodilni dnevniki v Riu in Sao Paolu v obširnih in ostrih komentarjih označili to, kar se trenutno dogaja z odnosi med Lizbono in Brazilijo, kakor očitno agresijo proti brazilskim državljanom. Vlada v Braziliji naj bi preučila, kaj je pravi motiv za zaostritev tradicionalno dobrih odnosov med državama. Lizbona (Foto: R, Š.) BALKAN V Srbiji najstarejša obrt doživlja razcvet Zoran Jelicič / Beograd BEOGRAD - V začetku tega tedna je mlada Rusinja, ki še nima dvajset let, po dolgotrajnem zdravljenju zapustila eno beograjskih klinik. V bolnico je prišla s hudim vnetjem pljuč in telesno povsem izčrpana. Oboje je posledica njene zaposlitve v neki obcestni kavami na poti med Beogradom in Novim Sadom, kjer so jo zaposlili zato, da bi zabavala goste. Mesečno prejema 300 nemških mark za neopredeljeno dolg delovni čas, oziroma število gostov, ob tem pa ima brezplačno stanovanje in hrano. V tem primeru pomeni stanovanje neogrevano sobo, v kateri spi s še s štirimi do petimi kolegicami. Na vprašanje, zakaj se ne vrne domov, odgovarja kratko: zato, ker je doma zaslužila komaj deset mark na mesec. Zgodba ni prodrla v javnost. Gre za običajne pogovore oziroma izpovedi v bolniški sobi. Ker pa se volilne strasti umirjajo, hkrati pa narašča zasičenost s političnimi temami, in ljudje nemočno pristajajo na dnevno rast inflacije za štiri odstotke, vse veC časopisov in radijskih postaj, še posebej lokalnih, omenja očiten razcvet prostitucije v Srbiji. Obsega tega pojava ni mogoče natančno ugotoviti, saj je prostitucija prepovedana, veC kot očitno pa je, da ta naj-starejšna obrt na svetu, doživlja svoj razcvet -zlasti v notranjosti Srbije. Patriarhalno usmerjeni oziroma avtokratsko nastrojeni zaenkrat v javnosti molčijo, z malo domišljije pa je mogoče zaznati v razcvetu prostitucije tudi nekaj preverznega nadrealističnega zvena. Zdi se, kot bi lastniki javnih hiš med seboj kar tekmovali v domiselnosti. Ge sklepamo po skromni dokumentaciji, je na prvem mestu nek Sumadinec, ki je dal vgraditi taksimetre zraven vrat v sobe za zabavo in masažo; konkurenčen pa mu je že eden lastnikov javnih hiš v Kragujevcu z napovedjo, da bo v Srbiji omogočil pravi boom, ker bo pripeljal Črnke... Skratka tudi tu začenja delovati odnos sever - jug: mesečna plača za prostitutke iste kategorije pada od Subotice, kjer se giblje okrog 500 DEM, do juga Srbije, kjer zdrsne na 100 DEM. Isključno gre za dekleta iz vzhodno evropskih držav, zlasti iz Rusije in Romunije. Lastniki ja- vnih hiš za vsako uvoženo "umetnico" posrednikom plačajo od 500 do 1000 DEM. Med njimi niso redke tiste, ki odkrito pripovedujejo o zaročencih in soprogih doma, ter o sreči, ki jih tam Čaka, ko se bodo vrnile domov z deset tisoči mark in z vso garderobo. Domačih dam v javnih hišah skoraj ni, ker so dražje, mnoge med njimi pa imajo svoje ma-kroje in na policiji - svoje dosjeje. Prav zanimiv je nek sodni spor v Novem Sadu, neznan v javnosti, ki pa odkriva zanimive podrobnosti okrog prostitucije. Nek tamkajšnji lastnik bifeja je prišel brezplačno do "dam tako, da je policiji prijavil, Ceš da njegov kolega vodi javno hišo. Inšpektorji so po preiskavi "umetnicam” prepovedali delo, dekleta pa so se mirno preselila k tistemu, ki je poslal prijavo. Oškodovani se je obrnil na sodišče, vendar advokati ne vedo, kako bi dokazali škodo in na kateri pravni osnovi bi lahko zahtevali odškodnino za nezakonito početje. Vse več pa je lastnikov javnih hiš, ki javno navajajo argumente za legalizacijo prostitucije. Uradne pobude še ni, jasno pa je, da gre samo še za vprašanje Časa, in da jo pričakujejo z velikim zanimanjem. Radovedni pripominjajo, z ne preveč cinizma: zakaj bi moral ravno ta del, sicer povsod prisotne in vsesplošne prostitucije, ostati zunaj zakona? NOVICE Vzrok za okvaro ni znan ZAGREB - Nemško letalo, ki je peljalo pomoč v Sarajevo, je moralo zaradi okvare zasilno pristati na zagrebškem letališču. Kot je povedal tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva v Bonnu, ni jasno, ah so okvaro na letalu povzročili streti ah pa gre le za tehnično napako. Med poletom je del propelerja prebil zunanjo steno in poškodoval skladiščnika. Predstavniki Združenih narodov so zaustaviti vse polete v Sarajevo. (STAJ Nesreča v elektrarni Obrenovac OBRENOVAC - V petek se je v elektrarni Obrenovac okrog 30 kilometrov od Beograda zgodila nesreča. Delavci elektrarne odstranjujejo uničeno opremo. Oskrba z električno energijo v Srbiji je zmanjšana za četrtino. Unita ne bo sodelovala na pogajanjih LIZBONA - Tiskovno predstavništvo angolskega uporniškega gibanja Unita je sporočilo, da se njena delegacija ne bo udeležila nadaljevanja pogajanj o miru v Angoli, ki naj bi se predvidoma začela naslednji teden. Uporniki se namreč ne strinjajo s tem, da bi mirovne sile OZN v Angoli nadzorovale njihovo težko oborožitev. Vlado še obtožujejo, da krši sklenjeno premirje. Sporočili so tudi, da bodo izpustiti tuje državljane, ki so jih zajeti prejšnjo nedeljo v mestu Soyo na severu države. (Reuter) Mobutu odstavil premiera KINSASA - Zairski predsednik Mobutu Sese Seko je v televizijskem nastopu sporočil, da se je odločil zamenjati reformsko usmerjenega premiera Cisekedija, ki je sicer njegov najmočnejši politični nasprotnik. Premiera je obtožil, da je kriv za nedavne spopade, ki so zahtevati najmanj osemdeset žrtev. Hkrati je tudi izjavil, da je že zaprosil Visoki svet republike, naj predlaga novega predsednika vlade. (Reuter) Nasprotje med Jelcinom in parlamentom se nadaljuje MOSKVA - Predsednik ruskega parlamenta Ruslan Hazbulatov je izjavil, da bi bilo nujno omejiti pooblastila predsednika Jelcina, ker se preveč vmešava v vladne in parlamentarne zadeve. Po njegovem mnenju je ruski parlament edini državni organ v Rusiji, ki brani demokracijo, saj skuša predsednik Jelcin uvesti predsedniško diktaturo. Jelcinov tiskovni predstavnik Kostikov je izjavil, da so Hazbula-tove obtožbe neresnične. (Reuter) Pakistan skuša obnoviti Svileno pot QUETTA - Pakistanski premier Navvaz Sarif je odprl vrhunsko srečanje desetih srednjeazijskih držav, ki poteka v pakistanskem mestu Quetta. Poudaril je, da je namen tega srečanja ustanovitev regionalne združbe držav osrednje Azije. Pozornost sodelujočih bo usmerjena predvsem v projekt ponovnega odprtja t. i. Svilene poti, ki je bila nekoč poglavitna vez med Vzhodom in Zahodom. Pogovarjali se bodo tudi o gospodarskem in političnem sodelovanju ter o graditvi prometnih povezav med temi državami. Sarif je tudi izjavil, da ima dokaze, kako se Indija vmešava v pakistanske notranje zadeve. (Reuter) Somalske oborožene skupine nočejo predati orožja MOGADIS - Voditelji somalskih oboroženih skupin so začeti pogovore s predstavniki ameriških čet v Somaliji, potem ko so ti zavrnili ameriški ukaz, naj svojo težko oborožitev prepustijo ameriškemu nadzoru. Ameriški vojaški viri so sporočili, da njihove sile vsak dan odkrivajo velike zaloge orožja, ki je last različnih oboroženih skupin. (Reuter) Srbski pregon Muslimanov ZAGREB - Peter Kessler, tiskovni predstavnik Visokega komisariata OZN za begunce, je izjavil, da so Srbi pregnati iz njihovih domov na tisoče Muslimanov iz vzhodne Bosne. To so storiti z neverjetnim nasiljem in topniškim obstreljevanjem civilnih naselij. Kessler je tudi povedal, da komisariat natančno raziskuje vse primere etničnega čiščenja. (Reuter) Makedonski memorandum razburil Grke ATENE - Memorandum Republike Makedonije, ki ga je makedonska vlada poslala Združenim narodom in v katerem dokazuje upravičenost nove države do imena Makedonija, je silno razburil uradno Grčijo. Grški radio je izjavil, da je to predrzna makedonska provokacija. Tiskovni predstavnik grške vlade pa je sporočil, da bo to še poslabšalo medsebojne odnose. (M. K.) domači šport DANES NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventiiia - Lucinico; 14.30 v Varmu, Ul. Zuttioni: Varmo - Primorje 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Bazovici: Zarja - Staranzano; 14.30 na Proseku: Vesna - Mossa 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Repnu: Kras - Lestizza; 14.30 v Lavarianu, Ul. Chiasottis: Lavarianese - Primorec; 14.30 v Domju: Domio - Breg; 14.30 v Pierisu: Pieris - So-vodnje 3. AMATERSKA LIGA 12.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Cus - Gaja; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Union NARAŠČAJNIKI 10.30 na Proseku: Primorje - Olimpia NAJMLAJSI 12.00 v Trstu, Ul. Flavia: Chiarbola - Triestina A ZAČETNIKI 11.00 v Trstu, igrišče Campanelle: Costalunga -Zarja AdriaimpexB; 11.45 v Briščikih, domErvatti: Portuale - Zarja Adriaimpex A ROKOMET MOŠKA C LIGA 11.00 v Zgoniku: Kras Trimac - Malo KOŠARKA MOŠKA D LIGA 11.00 v Trstu, »Suvich«: Bor Radenska - Corridoni, 17.30 v Coneglianu: Carpene - Kontovel. PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Barcolana - Sokol NARAŠČAJNIKI 9.00 v Trstu, »Suvich«: Bor Radenska - Santos PROPAGANDA 11.00 v BriSčikih: Jadran - Barcolana; 16.00 v Briščikih, dom Ervatti: Kontovel - Bor Radenska ODBOJKA x I. MOŠKA DIVIZIJA II. 00 v Sovodnjah: Soča Valprapor - Fincantieri I. ZENSKA DIVIZIJA II. 00 v Miljah, Ul. D’Annunzio: Zaule - Kontovel MLADINCI 11.00 v Trstu, Ul. Zandonai: Pallavolo Ts - Sloga MLADINKE 11.00 na Opčinah: Koimpex - Bor Friulexport DEČKI 10.30 v StandreZu: Valprapor Soča -'Acli Ronchi; 11.00 v Trstu, Monte Cengio: Cus - Bor Furlani DEKLICE 9.00-na Opčinah: Koimpex - SanfAndrea NARASCAJNICE 12.00 v Trstu, Ul. Petracco: Virtus - Bor Friulexport JUTRI KOŠARKA DEŽELNI MLADINCI Z1.00 v Briščikih, dom Ervatti: Bor Radenska -Kontovel; 18.30 v Trstu, Elizejske poljane: Inter 1904 - Cicibona Radenska Perotti danes računa na obe točki Na svojem drugem zaporednem gostovanju naj bi Triesti-no čakala'razmeroma lahka naloga, srečanje z zadnjeu-vrščenim Arezzom, ki ima kaj malo upanja na obstanek, tako da so ga tudi navijači zapustili. Tržačani bi zato lahko utrdili svoj položaj ter se približati Empoliju, Ravenni in Vicenzi, s katero se morajo še pomeriti. Trener Perotti bo na teren poslal precej spremenjeno postavo, k čemur so ga prisilile odsotnosti pokodovanih Dona-tellija, Torracchija in Arrigonija ter diskvalificiranega Terracia-na, ki so odločilni za vezno vrsto. Bian-chiju in Daneluttiju bo verjetno priskočil na pomoč Marino. Vsekakor v tržaškem taboru računajo na obe točki: ena, kot pred tednom dni v Ales-sandrii, gotovo ne bi predstavljala uspeha. Veliko upanja polagajo na napad, ki pa v zadnjih treh kolih ni blestel. Obramba se bo morala paziti zlasti pred Clemen-tijem, ki je najboljši pri Arezzu. NOGOMET / DE2ELN1 MLADINCI NOGOMET / MLADINSKA PRVENSTVA Remi Juventine proti vodilnemu Krasen gol Brumaifija - Primorju ni šlo Odličen izkupiček vseh naših ekip Cicibani Bora Farco že v finalu najboljših Najmlajši: podvig Primorja B, Mladost melje Dimitrij Križman San Sergio - Juventina 1:1 (1:1) STRELCA: Leghissa v 35. in Brumatti v 44. JUVENTINA: Zanier, Gambino, Bais, Todde, Peršolja, Dario, Ferfolja, Romano, Brumatti, Ger-golet, Peteani. S težkega gostovanja v Trebčah se Juventina vrača z dragoceno točko. San Sergio je namreč delil prvo mesto na lestvici s Pro Gorizio, vendar tega položaja resnično ni upravičil. Standrežci so bili večji del tekme boljši tekmec, zlasti po zaslugi nekaterih odličnih posameznikov. Gergolet in Peteani sta dobro vodila igro na sredini igrišča, v napadu pa je prvič po dolgi odsotnosti zaradi poškodbe zaigral Brumatti. Nekoliko je šepala obramba, »libero« Peršolja pa je odločilno posredoval po napakah soigralcev. V 35. min. hladna prha za Juventino: v hitrem protinapadu je San Sergio s svojim najboljšim igralcem Leghis-so prešel v vodstvo. Belo-rdeči so značajno reagirali in kronali svoj trud s krasnim zadetkom Bru-mattija. V drugem polčasu je San Sergio poostril tempo in pridobil terensko premoč, resnejših priložnosti pa resnici na ljubo Steber Juventine Marino Peteani z žogo (f. Križmančič) ni imel. Le enkrat je Gam- bar (Husu v 80.), Digovi-bino odbil žogo, ki se je ch, Zampolli, Vodopivec, nevarno kotalila v vrata, Ostrouška. vratar Zanier pa je kot Primorjaši so tokrat vedno zanesljivo lovil vi- proti sicer solidnemu na-soke žoge v kazenskem sprotniku povsem zataji-prostoru. Proti koncu tek- li. Vzrok slabe igre je po me so Tržačanom popu- besedah trenerja Miloša stili živci, tako da je mo- Tula v dekoncentraciji in ral kapetan predčasno v demotiviranosti. Po seriji slačilnice, isto usodo pa uspešnih nastopov so bi si zaslužil ša marsika- namreč rdeče-rumeni teri igralec rdeče-rume- zaigrali zelo medlo in nih. Že naslednji teden nepazljivo predvsem v bo na Proseku na sporedu obrambi. Costalunga je derbi med Primorjem in povedla proti koncu pr-Juventino. Glede na for- vega polčasa, od tedaj pa mo obeh ekip pričakuje- se je za Prosečane začela mo zanimivo igro. prava kalvarija. Tržačani Primorje - Costalunga so tako dobro izkoriščali 0:4 (0:2) prepogoste napake do- Primorje: Emili, Gher- mačih branilcev. Sk- bassi, Guštin, Bracco, ratka, najslabša tekma na Sardoč, Natalicchio, Ska- »Rouni«. UNDER21 Fossalon - Breg 0:2 (0:1) STRELCA: Buzzi in Mauri BREG: Gregori, Sancin, M. Ota, Laurica, Zupin, Švab, Mauri, Mondo (Bandi), Rocchetti, Bozzi, Buzzi (Majovskv). Z enim zadetkom v vsakem polčasu so Brežani premagali očitno šibkejšo ekipo. Srečanje ni bilo zanimivo. Plavi so kmalu začeli napadati in ustavrili so vrsto odličnih priložnosti. Kar trikrat so zadeli vratnico in prav ob koncu polčasa povedli z Buzzijem, ki je sam pred vrati nemoteno poslal žogo v mrežo. V 11. min. d.p. so Brežani podvojili z Maurijem po zelo lepi osebni akciji. Tekma je bila nato bolj izenačena, vratar Gregori je moral dvakrat odločilno poseči. (E.B.) NAJMLAJSI Pro Romans - Mladost 0:5 (0:2) STRELCI: Florenin 3, M. Devetak 1, M. Ferletič 1. MLADOST: D. Devetak, Sergo, Moro, Mk. Jarc, Petejan, Jelen, Prinčič, D. Ferletič, M. Devetak, Gorjan, Florenin (Cotič, Černič, M. Ferle-tič, Mt. Jarc). Mladost je na najboljši način začela povratni del. V doberdobskem taboru so se gostovanja v Ro-mansu nekoliko bali, saj domača enajsterica zna zaigrati dokaj dobro in od časa do časa preseneti kako moštvo, ki je na lestvici višje od nje. V prvem delu prvenstva je namreč v srečanju z vodilno Mosso iztržila remi in bila tik pred velikim podvigom. Mladost pa je tekmo pričela v velikem slogu ter razmeroma hitro povedla z 2:0 in si ustvarila še nešteto priložnosti. V drugem polčasu pa smo gledali bolj zaspano igro brez večjih nevarnosti za doberdobsko obrambo. Konec tekme pa je bil ves na strani Mladosti, ki je v zadnjih petih minutah dosegla tri gole! (Vili Prinčič) Primorje B - Triestina 2:1 (1:1) PRIMORJE B: Gruden, Iozza (Milič), Blažina, Jan Gregori, Miliani, Lorenzi, Damjan Gregori (Skrij), Kariš, Zornada (Ostrouška), Pertot, Man-zin (12 Budin). STRELCA: Pertot in Skrij (Primorje B). Združena B ekipa Primorja je pripravila lepo presenečenje, saj je nadigrala bolj kotirano Trie-stino. Tržačani so bili tehnično vsekakor boljši, toda naši so tokrat zaigrali zagrizeno, startali so za vsako žogo, bili zlasti po odmoru nevarnejši in kar je prišlo proti koncu tekme do izraza, so bili atletsko in fizično boljši. Prvi polčas je bil enakovreden in potem ko je Pertot sam. pred vratarjem zgrešil gotov zadetek, je Triestina nepričakovano prešla v vodstvo, potem ko je obrambna vrsta rdeče-ru-menih prepustila žogo gostujočemu napadalcu, ki je zlahka ugnal zanesljivega Grudna. Naši so o prijeten golu sicer doy ro reagirali, poskušali streljati na vrata od daleč z Lorenzijem, a brez večjega uspeha. Za remi je poskrbel Pertot, ki je bil tudi daleč najboljši na igrišču. Po odmoru je naša ekipa poskušala kaj več. Skrij se je lepo prebil v kazenski prostor in hladnokrvno streljal na vrata, vratar se je žoge dotaknil, toda zaman. Reakcije Triestine skoraj ni bilo. (d.gr.) CICIBANI Bor Farco - San Gio-vanni 3:0 (1:0) STRELEC: Stranj (3) BOR FARCO: V. Križmančič, D. in A. Gregori, I. Križmančič, Stranj, Salde, Bandi, Merlak. V zaostali tekmi so borovci prepričljivo premagali nemočnega tekmeca iz sv. Ivana in tako tudi napredovali v končni del spomladanskega prvenstva, ko se bodo spoprijele vse tri najboljše ekipe iz vsake skupine. Skupno z Borom bo igralo tudi pro-seško Primorje, kar je tudi za naš mladinski nogomet veliko zadoščenje. Proti San Giovanniju Bor ni imel večjih težav. Junak je bil spet izvrstni Stranj, ki je sam odločil tekmo s tremi zadetki. S to zmago so plavi osvojili drugo mesto na skupni lestvici s točko manj od Fortituda. (d.gr.) NOGOMET / V DRUGI AMATERSKI LIGI NOGOMET / V PROMOCIJSKI IN T. AMATERSKI LIGI V Domju občinski derbi DomioBreg V 3. ligi je osrednja tekma Cus-Gaja Mladost Sovodnje in Kras za celoten izkupiček točk - Težko za Primorec Bruno Rupel/Marko Lutman 2. AMATERSKA LIGA Pieris - Sovodnje Pieris je v letošnjem prvenstvu igral pod pričakovanjem in zadnje mesto na lestvici je sad cele vrste slabih nastopov. Za domačine postaja vsaka tekma odločilnega pomena, zato bi se ne čudili, če bi tudi danes Pieris zaigral za vse ali nič. Napadalna igra domačinov bi nedvomno ustrezala sovodenjskim nogometašem, ki bi lahko v protinapadih presenetili najmanj zanesljivo obrambo v prvenstvu. Kljub celi vrsti poškodb, ki so zdesetkale našo enajsterico, prevladuje v sovodenjskem taboru zmerni optimizem. Proti Muggesani so Cupinijevi varovanci pokazali veliko borbenost, kar daje dobro upati za naslednje nastope. V ekipo se bosta po enotedenski prepovedi vrnila Bizaj in Černič, medtem ko je še vprašljiv nastop napadalca Visinti-na, ki ni še popolnoma okreval po hujši poškodbi. Lavarianese - Primorec Trebenci igrajo z ekipo, ki (kot novinec lige) predstavlja pravo presenečenje skupine. Trenutno si namreč Lavarianese deli drugo mesto na lestvici s Zaulami in Talmas-sonsom, ki imata dve točki manj od vodilne Santamarie. Ekipa igra uspešno predvsem doma, saj je po porazu, ki ga je doživela v prvi tekmi s Krasom (0:1), v preostalih osmih tekmah izbojevala kar šest zmag in dva neodločena rezultata. Kot vidimo torej res neugoden nasprotnik za Primorec, ki v zadnjih tekmah ima velike težave s postavo. Po dvotedenski prepovedji igranja zaradi izključitve bosta ponovno na razpolago Čuk in Basiacco, vendar je v nedeljskem derbiju s Krasom dobil četrti opomin Finessi, ki danes zaradi izključitve ne bo mogel na igrišče. Zaradi tega bi tudi ena sama točka predstavljala za Trebence nadvse pozitiven rezultat. Kras - Lestizza Pred na papirju lažjo nalogo je Kras, kateremu pride v goste novinec lige. Dosedanji rezultati jasno dokazujejo, da Lestizza drago plačuje davek prestopa. Ekipa je namreč doslej zbrala le osem točk in je sama na repu lestvice. Naj omenimo, da je dosegla šest neodločenih rezultatov, edino zmago pa je dosegla prav proti Krasu v prvem delu prvenstva. Zato smo prepričani, da bo Kras danes igral še toliko bolj zagrizeno, ker se hoče s prepričljivo zmago oddolžiti. Domio - Breg Derbi med ekipama dolinske občine bo gotovo privlačen, pa čeprav sta enajsterici na spodnjem delu lestvice. Medtem ko so Brežani letos začeli res katastrofalno (šest zaporednih porazov), je Domio začel zelo obetajoče, saj je prvi poraz doživel šele v 12. kolu. Po tem spodrsljaju pa je ekipa zašla v krizo. V štirih tekmah je zbrala le točko in to negativno serijo prekinila šele prejšnjo nedeljo s sicer pičlo zmago (0:1) v Fos-salonu. Do zmage (četrte) pa je v nedeljo prišel tudi Breg, ki je doslej odpovedal predvsem v gosteh, če računamo, da so »plavi« na tujem premagali le Moraro in igrali neodločeno s Pro Farro ter doživeli kar šest porazov. Čeprav Brežani zaradi kočljivega položaja na lestvici krvavo potrebujejo točke, bi se tokrat verjetno zadovoljili tudi z neodločenim izidom. 3. AMATERSKA LIGA Cus - Gaja To bo nedvomoma osrednja tekma kola, saj si ekipi skupno z Romano delita prvo mesto na lestvici (Cus ima sicer tekmo manj). Po nedeljskem nepričakovanem porazu s Fincantierijem, danes Gaja ne sme zatajiti. Domačini bi se morda zadovoljili tudi s točko, Čajevcem, ki so Cus v prvem delu že premagali, pa tak rezultat ne more ustrezati, če računajo na napredovanje, saj sta jim S.Vito in Stock že za petami z eno oziroma dvema točkama manj. Potrebno pa bo igrati bolje, kot prejšnjo nedeljo. Mladost - Union Po daljšem premoru bodo danes ponovno Kraševci stopili na igrišče v prvenstvenem srečanju. Slovenskim fantom se ponuja edinstvena priložnost, da ponovno osvojijo dve točki, saj bi ne smela enajsterica Uniona predstavljati nepremostljive ovire. Gostje so namreč doslej osvojili samo dve točki in zasedajo zadnjo stopničko na razpredelnici. Za Kraševce je torej zmaga imperativ. Juventina in Primorje: optimizem Vesna: Mossa 16 kol brez poraza Zarja: upanja dopušča le zmaga PROMOCIJSKE LIGA Juventina - Lucinico V nedeljo so Standrežci pokazali, da če zaigrajo v kompletni postavi lahko odigrajo še zelo pomembno vlogo v prvenstvu. Trevisan in soigralci zaostajajo samo tri točke za vodilnim San Luigijem in niso še popolnoma odrezani od boja za napredovanje. Zelo važno pa je, da predvsem na domačem igrišču zaigrajo s polno paro in da ne zapravijo nepotrebnih točk. Srečanje z Lucinicom je v bistvu derbi, tako da je zelo težko dati kakšno napoved. Domačini so v boljšem položaju na lestvici, igralci iz Ločnika pa niso niti v najboljši kondiciji, saj so v nedeljo igrali brez zadetkov proti zadnjeuvrščenemu Varmu. Standrežci odkrito računajo na osvojitev obeh točk, nasprotnikov pa vsekakor ne gre podcenjevati, saj so na gostovanjih izborili kar štiri zmage. Varmo- Primorje Prosečani gredo v goste ekipi, ki je na zadnjem mestu lestvice, sicer le s točko manj od Primorja. Enajsterica Varma je doslej, poleg sedmih neodločenih rezultatov, izbojevala še dve zmagi. Zadnji uspeh je Varmo dosegel prav na Proseku (8.12.92) v zaostali tekmi, ko je s tesnim 1:0 premagal »rdečeru-mene«, ki so takrat preživljali hudo krizo. Po tistem porazu so mnogi zatrjevali, da je proseška enajsterica že obsojena na izpad, saj je tedaj v 11 tekmah zbrala le 5 točk. Ze v naslednjem nastopu s Trivignanom pa so Pro-sečani odločno reagirali in prišli do prvega prvenstvenega uspeha, odtlej pa niso več zgubili. Danes Primorje v prvi vrsti računa nadaljevati s pozitivno serijo, čeprav se zaveda, da domačini bodo igrali na vse ali nič. Toda tudi Primorje si ne sme dovoliti spodrsljaja, posebno ne z direktnimi nasprotniki v boju za obstanek v ligi. Kot vidimo, se torej v Varmu obeta res oster boj za točke. Domačini imajo šibko točko v napadu, če upoštevamo, da so doslej dali le deset golov, od katerih so kar štiri dosegli v drugem kolu proti Lucinicu. Tudi njihova obramba precej šepa, če pomislimo, da je s 25 prejetimi goli doslej najbolj ranljiva. Z umirjeno in zanesljivo igro se torej lahko Primorje vrne neporaženo iz Varma. 1. AMATERSKA LIGA Vesna - Mossa Tudi na Proseku se obeta zanimiv dvoboj med tretjeuvrščeno Vesno in doslej še nepremagano Mosso, ki je na četrtem mestu s točko manj. Pozabiti pa ne smemo, da mora Mossa igrati še zaostalo tekmo z Zarjo. Gostje bodo prišli na Prosek z namenom, da nadaljujejo pozitivno serijo, ki traja že 16 kol. V Mossi sta se ekipi razšli pri neodločenem 1:1 in tudi tokrat bi ta izid ustrezal gostom. Domačini pa upajo na zmago. Križani so po zadnjih uspehih dokazali, da sodijo v krog favoritov za končno zmago. Mossa bo morala tokrat na igrišče brez standardnega vratarja Cosminija, ki je bil prejšnjo nedeljo izključen in zato upamo, da Kostnapfel in soigralci bodo to izkoristili in s prodorno igro skušali presenetiti rezervnega vratarja Grazianija. S tem bi najlepše praznovali današnji 150. prvenstveni nastop Paola Soavija. Zarja - Staranzano V Bazovico pride drugouvrščeni Staranzano, ki sodi med favorite za končno zmago, če upoštevamo, da je doslej zbral 25 točk in doživel prvi poraz šele pred 14 dnevi, ko je v Trstu klonil pred prvouvrščeno Ponziano, ki je zmagoviti zadetek dosegla 7 minut pred koncem iz 11-metrovke. Zarjane torej čaka res težka naloga. Sicer pa ne smemo pozabiti, da so Bazovci letos doma zgubili le derbi z Vesno, v gosteh pa so ostali praznih rok le v Villanovi. Zarja, ki ima tekmo v zaostanku (Mossa), ima pet točk manj od Staran-zana, to pomeni, da ji le zmage lahko omogoča, dase prebije v krog favoritov za napredovanje. Vsak drugi izid bi gotovo pokopal vsako upanje Zarjanov, ki so z vključitvijo Gregoriča nedvomno dosti pridobili in zato lahko danes prekrižajo račune kotiranemu nasprotniku, ki v Bazovici računa na točko. Paolo Soavi danes 150. v dresu Vesne ■ Debiliral je v sezoni 1985/1986 Paolo Soavi (letnik 68) bo danes na Proseku proti Mossi odigral 150. prvenstveno tekmo v članski ekipi Vesne, za katero igra že od sezone 85/86. Takratni trener Francesco Petagna, oče sedanjega trenerja Bura, ga je prvič poslal na igrišče 31.3.86 v 46. minuti igre zaostale tekme 7. povratnega kola Vesna-Libertas. Srečanje je Vesna zgubila z 1:2. Od sezone 87/88 je Paolo postal standardni mož kriške obrambe, zato je v samih šestih sezonah zbral tudi tobko nastopov. Čeprav je Soavi branilec večkrat rad »pritisne« v napad. Skupno je dosegel 10 golov. Zadnjega pred enim mesecem (10,1.93) proti Turiaccu iz 11-metrovke. Prvi zadetek pa je dal 1.2.89 (Architrave-Vesna 1:3) v prvenstvu 2. AL. Ce upoštevamo, da ima Soavi le 25 let, ima pred seboj še dolgo kariero in zato lahko naskakuje rekord, ki pripada Fabiu Candottiju s 286 nastopi. Na drugem mestu pa je sedanji kapetan Niko Sedmak, ki je bil doslej 234 prisoten v članski ekipi. Ob pomembnem športnem dosežku čestitamo Paolu z željo, da hi ga še mnogo let spremljali na športnih igriščih. (B. Rupel) ____SP V ALPSKEM SMUČANJU / TUDI VČERAJ ODPOVEDALI VSA TEKMOVANJA_ Čemu prav tukaj? Generalni sekretar FIS Gianfranco Kasper kljub vsemu ni zaskrbljen Iz Morioke Andrej Dekleva MORIOKA-SIZUKUISI - Vreme jo je prirediteljem v soboto zagodlo na nekoliko drugačen način. Snežne padavine, ki od zadnjih januarskih dni prizorišč svetovnega prvenstva niso pustile pri miru niti za dobro uro, izjema je bil le pretežno sončni petek, so se ob otoplitvi spremenile v dežne kaplje. Zenski smuk ter trening moškega smuka, fantje naj bi prvič trenirali prav z vrha proge Takakura, ter rezervna prireditev, moški kombinacijski slalom, bodo morali počakati na snežnim športom prijaznejši dan. Premo sorazmerno z vremenskimi zapleti raste nezadovoljstvo med športniki, ki ne vedo ne kdaj ne v kakšnih razmerah se bodo lahko pognali na proge, na škodo prvenstva in alpskega Miospray~ smučanja sploh pa na Japonskem in v Evropi upada zanimanje za vsakodnevno odpovedana in prestavljena tekmovanja. Kaj vse se bo še zgodilo do nedelje 14.? Tega vprašanja si smučarski svet ne zastavlja več. Bolj ga zanima, kako je svetovno prvenstvo v alpskem smučanju zašlo na ta konec sveta, kjer so zime tako predvidljivo nepredvidljive že od vekomaj. Na posebni tiskovni konferenci je novinarjem odgovarjal generalni sekretar FIS Gianfranco Kasper, osrednji vtis ob njegovih odgovorih pa je, da sam nad usodo prvenstva ni zaskrbljen. Na neposredno vprašanje, kako da na izbiro prizorišča svetovnega prvenstva niso vplivale vremenske statistike, je medtem, ko je streha tiskovnega središča bobnela od silnega dežja, odgovoril z medlim odgovorom, da so smučišča v Sizukuišiju stara šele nekaj let in da se s tako malo vremenskimi podatki ne da sklepati o ničemer, podatki iz »predsmučarskih časov« da pa si nasprotujejo. Ob navedbi predsednika organizacijskega odbora, gospoda Furuda-ta, da je v dolgoletnem povprečju pozimi tukaj najlepše vreme prav v prvi polovici februarja, se je moral nasmejati tudi sam. »Imamo čas. Za naslednje dni je napoved slaba, za naprej je nepredvidljivo, a upamo, da bo lepo,« je v slogu kapitana potapljajočega se Titanika nadaljeval Kasper in nato postregel s še nekaj napol resnimi in napol uradnimi informacijami, kot so napri-mer, da je možna izvedba smuka v dveh delih, da je podaljšanje prvenstva sicer proti pravilom, da pa ni nemogoče, ter da dežuje tudi v Falunu na Švedskem, kjer se bo 18. t.m. začelo svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah. Odobravanje so vzbudile naslednje odločitve: program se bo sestavljal dnevno, pred tekmo moških v smuku mora biti še en uradni trening, v enem dnevu sta lahko moška in ženska tekma, saj sta na razpolago dve ločeni organizaciji z dvema ciljema, kršenje televizijske pogodbe, po kateri bi morala biti moški smuk in slalom v nedeljo, pa je krito z zavarovalno polico. Chantal Bournissen (Švi) Sl MORIOKA - Švicarka Chantal Bournissen, ena od favoritinj ženskega smuka in odlična veleslalomistka, si je zvila gleženj med gimnastičnimi vajami v telovadnici. Nemudoma so jo odpeljali v bolnišnico, za zdaj pa še ni znano, ali je poškodba huda. Bournissenova je v letošnjih smukih za svetovni pokal zmagala dvakrat, leta 1991 pa je bila svetovna prvakinja v kombinaciji. Ce je šlo vse po načrtih (kar pa ni zelo verjetno...) so ponoči izpeljali moški kombinacijski slalom in zenski veleslalom, na katerem je štartno številko ena dobila Vreni Schneider, dva Martina Ertlova, tri Sylvia Ederjeva, osem pa Italijanka Deborah Compagnonijeva. Gledalci so tudi včeraj zaman čakali na nastop svetovnih smučarskih asov. Tokrat jo je prirediteljem zagodil celo dež, da so morali ob progi moškega kombinacijskega smuka kmalu seči po dežnike (telefoto AR) Tomba osrednja osebnost v Morioki: »Slalomska proga bo za prve tri številke dobra, potem pa...« Pod dežnik - Alberto Tomba in Deborah Compagnoni (telefoto AP) MORIOKA-SIZUKUISI - Italijanski smučarski zvezdnik Alberto Tomba, ki je v zadnjih zimah veliko prispeval k popularnosti alpskega smučanja doma in vsej Evropi, je »gran-de« tudi na Japonskem. Je edini udeleženec svetovnega prvenstva, ki so ga na tokijskem letališču Narita pričakale televizijske kamere in edini, ki prireja privatne tiskovne konference. Za Alberta, tudi na svetovnem prvenstvu se bo tako kot v svetovnem pokalu omejil na slalom in veleslalom, vprašanj nikoli ne zmanjka. Tvoj prvi vtisi? »Vzdušje in ljudje so mi všeč in upam, da mi bodo na tekmah prinesli srečo. Dve tekmi, v katerih bom nastopil, sta zame pomembni in upam, da o zmagovalcu ne bo odločalo vreme. Ce bo med veleslalomsko tekmo pihal veter, lahko zmaga kdorkoli. Upam, da ne bo tako. Slalom je pač krajši in bolje pripravljen. Progo sem si že ogledal in sneg na njej je prav čuden, smučati je treba pazljivo. Proga bo za prve tri številke dobra, potem pa... Ugaja mi, da se številke ne žrebajo, izbral bom številko 1 ali 2.« Boš tekmoval s smučmi, narejenimi posebej za te razmere? »Ne, s takšnimi kot sicer. Moram pa nastopiti s smučmi iz »rumene scenografije«, smučmi za japonsko tržišče, ki so drugačne barve. Zlomil sem že tri slalomske smučke.« Lansko leto si v tukajšnjem superveleslalomu nastopil bolj slabe volje. Si letos prišel z boljšimi občutki? »Občutki so pravi. Letos sem v svetovnem pokalu zmagal le enkrat, za seboj nimam toliko zmag kot pred dvema letoma v Salbachu in zato si uspeha toliko bolj želim in se bom tudi bolj boril in več tvegal.« Pa primerjava z lanskoletnimi OI v Albertvillu, kamor si prišel s kar sedmimi zmagami tiste sezone? »Nekaj je že to, da sem bil takrat takorekoč doma, stanoval sem v Se-strieresu na italijanski strani. Ni mi bilo treba potovati tako daleč in se prilagajati na nove razmere. Bil sem v odlični formi in če ne bi imel smole, bi zmagal tudi v slalomu.« Predsednik FIS Hodler je napovedal, da bodo po OI v Lillehammerju kombinacijo ukinili tudi v svetovnem pokalu. »Ce bi bilo po moje, bi spremenil še vse kaj drugega. Ti pa bodo ukinili kombinacijo, potem pa v koledar uvrstili 10 superveleslalomov.,.«(A.D.) O Jr ITALIA 1 Otroški variete Film: Sandokan alla A tutto volume riscossa (pust., ’64) Športni oddaji: Veliki Koncert RAI 3 golf, 11.45 Grand Prix Film: Ero uno sposo di Odprti studio guerra (krim., ZDA 49) Šport: Vodic nogomet- Športna oddaja nega prvenstva Popoldanski dnevnik Odbojka A lige Aktualno: Italijani (vo- Šport: Domenica sta- di Andrea Barbato) dio (vodi M. De Luca) Športna oddaja Nan.: Poliziotto a 4 Film: Un bacio prima zampe di morire (krim., ’56) Film: Vieni avanti cre- Domenica gol, vreme tino (kom., It. ’82) Dnevnik Film: Sheena, regina Deželne vesti, šport della giungla (pust., Risanke: BlobCartoon ZDA '84, i. T. Roberts) Film: Asso (kom., ’81) Športni oddaji: Pres- Blob, nato dnevnik sing, 23.55 Mai dire Nonsolofilm, vmes gol Sesso, bugie e videota- Šport in Odprti studio, pe (dram., ZDA ’89) pregled tiska £$ TELEFRIULI Anime furlane Rubrike: Občina, 16.30 Superpass, Out out Nagrada Šport in kultura Športne vesti Nan.: S trike Force Dok.: Gulliver Črno na belem Športne vesti S TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Horoskop Mannbc, am. naniz. Zlate steze, ponovitev ameriškega filma Čarobna svetilka Oscar Junior: Popotovanje na Ologrund Jocobova gora, kanadski barvni film N.V.P.D.. nadaljevanka Stanje stvari Istrska paberkovanja TV dnevnik Mannbc, ameriška nanizanka Nočni sodnik, ameriška nanizanka Ifigenija, grški barvni film; igrajo: Irene Pa-pas, Costa Kazakov in drugi Žrebanje lota; Dnevnik Cher Extravaganza, glasbena oddaja Nočni sodnik, ameriška nanizanka raHF Avstrija 1 Jutranji spored V kraljestvu ruskih medvedov, ponovitev zadnjegra dela Zandar v pokoju, fr./it. komedija Comdey Capers Hobotnica, kviz TinyToon Lassie Mini Cas v sliki Beverly Hills, 90210 Cas v sliki Hribovski zdravnik, zadnji del Cas v sliki Prigode mladega Indiana Jonesa Pozor, ponaredek! Budovi nauki Nedotaknjena in skrivnostna Zg. Avstrija Othello, am./it. operni film L.v.Beethoven: Simfonija št. 2 v D-duru Poročila Avstrija 2 Morioka: SP v alpskem smučanju SP v alpskem smučanju Odločitev pri Long Hillu, ameriški film Zgodbe iz Avstrije Dober dan, Koroška SP v alpskem smučanju, studio Svet pustolovcev Družinske vezi Avstrija danes Cas v sliki Dvoboj ob Missouriju, ameriški vestern Zakon v L.A. SP v alpskem smučanju, prenos iz Morioke - slalom za kombinacijo Hrvaška 1 Poročila TV koledar Slika na sliko, ponovitev Huckleberry Finn in prijatelji, ponovitev 18/26 dela Risanka Hišni ljubljenčki Sezamova ulica, 3. del Oddaja narodne glasbe Poročila Sadovi zemlje Palček David, 6. del Nihče me ne razume, am. mladinski tv film Risanka Operne arije Poročila Družinski zabavnik Veliki rop, ameriški film Bubimir, 18. del TV-fortuna Dnevnik 1 Številka 27, angleška drama Sedma noč Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja Hrvaška 2 TV koledar Nedeljsko športno popoldne Morioka: smuk, M, posnetek Rokomet; košarka Dnevnik 1 Svet odkritij, 7/11 del Dokler se ne snideva spet, 1/13 del angleške nadaljevanke Ciklus filmov J.P. Bel-monda: Pohlepni Šport Horoskop @ Madžarska Ninja želve, risanka Angleščina Nedeljski magazin Pepelka, baletni film I Islamska arhitektura, poljudnoznan. film Nepozabne operne stvaritve Tele video '93 | Pojavi v živalskem svetu: Kako lovi leo-j pard Verski program Disneyeve risanke Kolo sreče, kviz Teden Dnevnik Voznik taksija, am. film Znanstvena fantastika. Srečanja nultega tipa TV SLOVENIJA / NOVE NADALJEVANKE Bennett, Flaubert in Bragg Dela dveh angleških in francoskega pisca v televizijski upodobitvi j*J/ Televizijski spored A: prinaša v priho-* dnjem tednu na male zaslone tri nove nadaljevanke. Danes popoldne si boste na 1. programu TVS lahko ogledali angleško nadaljevanko z naslovom Sofija in Constanca, ki je nastala po literarni predlogi Arnolda Ben-netta in v režiji Hugha Davida. Pisatelj je leta 1903 v skromnem pariškem hotelu opazil neugledno, revno žensko. Pisatelj si je v domišljiji skušal zamisliti, kakšna je bila ta ženska v mladosti - lepa, privlačna in živahna. Kasneje je temu liku dodal še sestro in nastalo je eno njegovih najboljših del. V nocojšnji Sovi pa bo na ogled prvi del kratke francoske nadaljevanke, ki je nastala po zadnjem romanu pisatelja Gustava Flauberta. Ta roman književni zgodovinarji imenujejo tudi »antiro-man«, torej negacijo romana kot oblike in umetnosti kot sporočila. Nadaljevanka Bouvard in Pdcuchet ima štiri dele. Konec tedna pa prinaša tudi angleško nadaljevanko z naslovom Cas za ples, za katero je scenarij po lastnem romanu napisal Melvyn Billington. Zgodba o nenavadni, strastni zvezi med upokojencem in najstnico je postavljena v slikovito okolje škotske pokrajine Lake District. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz,16.00 SV 918 KHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Radijska igra; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Šaljivci so med nami; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo; 17.30 Naš gost; 18.30 Pojo amaterski zbori; 19,30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22,00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.10 Kontaktni napovednik; 8.30 Nedeljski val; 8.40 Koledar prireditev; 9.40 Nedeljski gost; 10.45 Uganka; 12.05 Z Valom okoli sveta; 13.00 \Sportno popoldne, vmes ak- tualne informacije, glasba; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos 1. programa; 19.00 Večer na 2.; 19.30 Drugi val; 22.00 Zrcalo dneva, vreme. Slovenija 3 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00,22.00 Poročila; 8.10 Na poljani jutro; 9.05 Besedno bogoslužje; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Amaterski zbori; 14.05 Radijska igra; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Janko Messner: Hiša mojega očeta; 19.35 Cerkvena glasba; 20.00 Podelitev Prešernovih nagrad; 22.05 Portret: Bojan Štih; 22.30 Vokalnoinstru-mentalna glasba; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Nočni program Radia Slovenija. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30.10.30.17.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik; 8.00 Otvoritev programa, napoved programa, vmes radijski koledar 8.30 Osmrtnice, pesem tedna Radia Koper; 8.45 Poti do zdravja; 9.15 Dober nasvet za boljši pridelek; 9.30 Po domače; 10.00, 10.50, 11.10 Sosednji kraji in ljudje, vmes osmrtnice; 11,30 Glasba po željah; 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.30 Športni ritem; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 International mušic news; 18.00 Humoreska; 19.00 Večerni radijski dnevnik, Slovo - Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 8.30,10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19,30 Dnevnik; 6.00 Dober dan Radia Koper, pozdrav in almanah; 7,15 Horoskop; 8,00 Turistični napotki; 8.35 Pesem tedna; 9.00 Knjižne novosti; 9,30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Evergreen, film tedna, iz gledališča; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Souvenir d'ltaly; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasbeni desert; 14.30 - 17.30 Glasba in šport; 17.32 Velika glasbena imena; 18.00 Lestvica LP; 19.40 Na športnih igriščih; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00; 8,20 Koledar; 8.30 Kmetij- ski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9,45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: Pravljica o šolski tabli (Matjaž Jarc, r. A. Rustja); 10.30 Slovenska lahka glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11,15 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev, nato Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijski esej: Adam, kje si? (Andrej Inkret: Edvard Kocbek in njegov čas, poglavja iz biografije, 14. odd.: Nevesta v črnem, r. Jože Babič); 14.40 Pesmi miru; 15.00 Iz krajevnih stvarnosti; 15.30 Šport in glasba; 17.00 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev; 18.30 Potpuri; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koroška 6.30 - 7.00 Jutranja oddaja: Dobro jutro na Koroškem; Duhovna misel (diakon M. Cvetko); 18.10 - 18.30 Dogodki in odmevi. 11 11 II (1 I ■ ■ SATELIT SUPER 7.00 Super Shop; 8,00 Novice; 8.30 Tajska panorama; 9.00 Hour of Power; 10,00 To je vaš dan; 12.00 Super Shop; 13.00 Svet jutri; 14.00 Napisano je; 14,30 Absoluten Live; 15.30 Turistični magazin; 16.00 Evropa; 16.30 Seri e Noir; 17.30 Videofashion; 18.00 Šport; 18.30 Zahodno od Moskve; 19.00 Poslovne novice; 19,30 Evropski magazin; 20,00 VVhite Lions (ZDA 1961); 22.00 Novice; 22.30 The Rogues (i. David Niven); 23.30 Hi-gh Aspiratlons; 24.00 The mix ali night; 2.00 China News Europe. SKY ONE 7.00 Hour of Power; 8.00 Fun fac-tory; 12.30 Svet jutri; 13.00 Izgubljeni v vesolju; 14.00 Robin Of Sherwood 15.00 Trapper John; 16.00 Osem je dovolj; 17.00 Uk Top 40; 18.00 Ameriška rokoborba; 19.00 Simpsonovi; 20.00 21 Jump Street; 21.00 Lonesome Dove; 23.00 Entertainment Toni-ght; 24.00 Fashion TV. EUROSPORT 7.30 SP v smučanju; 9.00 Eurosco-res; 9.30 SP v smučanju; 11.00 SP v hitrostnem drsanju, SP bobov, finale SP v bandyju, Euroscores, SP v smučanju, tenis: turnir ATP (finale); 21.00 SP v biljardu (finale); 22.00 Tenis. SCREENSPORT 7.00 Faszination; 8.00 Lahka atletika; 9.00 Golf; 10,00 Motošport; 10.30 Rugby; 12.30 Snooker; 14.30 Boks; 16.30 Hokej; 17.00 Tenis; 18.00 Boks; 19.00 Košarka; 21.00 Tenis; 22.00 Nogomet; 24.00 Golf; 1.00 Hokej na ledu. MTV 8.00 Awake On The Wild Side; 10.00 Unplugged; 11.00 Week in Rock; 11.30 Braun European Top 20; 13.30 The Real VVorld; 14.00 The Big Picture; 14.30 Video; 17.30 Unplugged; 16.30 Week in Rock; 19.00 US Top 20; 21.00 120 Minutes (vodi Paul King); 23.00 XPO; 23.30 Headdangers Bali (heavy metal rock); 2.00 Video; 3.00 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 8.40 Entertainment Tonight; 9.00 Smokey and the Bandit 2; 11.00 Dead Men Don't Wear Plaid; 13.00 Caddle Woodlawn; 15.00 Mission of the Shark; 16.50 Bren-da Starr; 18.30 Xposure; 19.00 Space Invaders; 21.00 The Pope Must Die; 23.00 The Dark Side Of The Moon; 0.35 Island Of The Ali-ve; 2.10 VVhispers; 3.40 Mirage; 5.15 In God VVeTrust. MOVIE CHANNEL 8.00 April Morning; 10.00 Hostile; 12.00 The Charge Of The Model TS; 13.40 Heart On Fire; 18,00 Ara-chnophobia; 20,00 Edvvard Scis-sorhands (ZDA 1990); 22,00 Prayer Of The Rollerboys (ZDA 1990); 24.00 Backstreet Dreams; 1.45 Friday The 13th, part 3; 3.25 Scrubbers; 5.00 Crime and Puni-shment, PRO 7 4.400 Serije: Lassie, 5.05 VVorld Safari, 5,55 Tisoč milj prahu, 6,45 Fant z druge zvezde; 7.40 Kaj je novega, mucka? (kom., ZDA 1965, i. Peter 0'Toole, Romy Sch-neider); 9.35 Poveljnik (vojni, ZDA 1948, i, Gregor/ Pečk); 11.55 Ma-sh; 12.25 Show Billa Cosbyja; 12.55 Blagoslovljena dvojica; 13.50 VVorld Safari; 14.45 Imenovali so ga Gringo (vestern, Nem,-Šp. 1965, i. Helmut Schmid); 16.20 Upor na ladji Caine (ZDA 1954, i. Humphrey Bogart, Van Johnson); 18.30 Matlock; 19.30 Poročevalci; 20,00 Poročila; 20.15 Oddaljena trobenta (vestern, ZDA 1963, i. Troy Donahue); 22.15 Blue Velvet (krim., ZDA 1986, i. Isabella Rossellini); 0.30 Serpico; od 1,20 do 4,45 Poročila, Mike Hammer, 2,30 Poveljnik, 4.35 Poročila. RTL 6.00 Otroške oddaje in serije; 8.30 Risanke: Flintstone Kids, Medved Jogi, Scooby Doo; 10.00 Umetnost in sporočilo; 10.05 VVonder Woman; 11.00 Nazaj v preteklost; 12.00 Tropical Heat; 13,00 Moj oče je z drugega planeta; 13.30 Pilot na mesecu (ZDA 1961, i. Brian Keith); 15.55 Flash - Rdeči blisk; programirani dvojnik; 16.55 Neustrašni vitez Hektor (It.-Fr. 1975, i. Teren-ce Hill); 18.45 Poročila; 19.10 Mini playback show; 20.15 Sanjska poroka, oddaja z Lindo de Mol; 21.55 TV Spiegel; 22.40 Prime Time - Pozna izdaja; 23.00 Happy Playboy Hour; 24.00 Kanal 4; 0.35 Nočni program: Moj oče je z drugega planeta, Strašno prijazna družina, Kdo je šef?, 2.00 Hans Meiser, 2.55 Eksplozivno. SATI 510 Pod gusarsko zastavo (pust., 1961); 6.50 Serije in risanke; 8.25 Ponovitve: Bedak regimenta (kom., ZDA 1957), 10.15 Hudičeva zrcalna podoba (krim., ZDA 1986); 12.00 Čar planin; 12.30 Po sledovih vsemogočnega; 13.00 Black - Črni blisk: Zlomljeno srce; 13.30 JCat Ballou (vestern, ZDA 1965, i. Lee Marvin, Jane Fonda); 15.04 Dežela faraonov (zgod., ZDA 1955, i. Jack Hawkins, Joan Collins); 17.00 Tarzan: Nesreča; 17.30 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa; 18.30 Nogomet; 19.30 Kolo sreče; 20,15 Legenda o Billie Jean (ZDA 1985, i. Helen Slater, Christian Slater); 21.55 Talkshow: Pogovor v stolpu; 23,20 Priznam; 23.40 Dežela faraonov; 1.35 Pregled programa, Video-text. PREMIERE 8.00 Otroška moč (Kan. 1989); 9.55 The Kinds in the Hall; 10.25 Sami s stricem Buckom (ZDA 1989); 12.30 Boks; 13.00 0137; 13.30 Shovvbiz; 14.00 Hokej; 17.00 Gola pištola (kom., ZDA 1991, i, Leslie Nielsen); 19.00 Kino, 19.30 tvtv; 20.00 Premiere; 20.15 Morilci med nami (krim., ZDA 1991, i. Leslie Ann VVarren, Peter Coyote); 21.45 Nevaren par (1991, i, Erika Anderson); 23,30 Action Jackson 2 (dram., ZDA 1990, i. Carl VVeathers); 0.55 Nebo nad Limo (kom., Šp, 1990); 4,25 Buddyjeva pesem (glas., VB 1991). EVROPA/ SUHO V VEČJEM DELU EVROPE VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE STOCKHOI K0BENH, O MADRID LIZBONA i ATENE PALERMO TRIPOLI BENGAZI VČERAJ MOSKVA O O MINSK i f ^ A M/ ' 4 A / O HAMBURG W A j/ r s/ varsan U AMSTERDAM ^ Q BERLIN V X#*® O kOln /j| O praga X O paRJZ- X SBB ^MUNCHEN * ^„1 —“ O O DUNAJ 555555 ZURICH QX ; /"yUUBLIANA = Vr" TRSLr-v ^ O BUDIMPEŠTA V MILANO O Z A ( O ZAGREB A V X_______________ SOFIJA O VARŠAVA O KIJEV O ANKARA KAIRO O ■H -jj TEMPERATURE OB 13. URI 1 Jpod-20 C' -20/-10 C° -10/0 C n n |°|_10/10 C" I_I 10/20 C° J 20/30C‘ jnad 30 C° O jasno & poloblačno O oblačno f nevihta A dež * sneg s ■ megla DANES topla hladna okluzija fronta fronta VREMENSKA SLIKA Nad zahodno in srednjo Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Oslabljeni frontalni val se zadržuje nad Slovenijo in kraji vzhodno od nas. V višinah priteka k nam malo hladnejši in bolj vlažen zrak TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI.... -2/1 OSLO......... -5/5 STOCKHOLM... -2/4 K0BENHAVN... -2/4 MOSKVA...... -5/3 BERLIN........ 2/2 VARŠAVA..... -1/3 LONDON...... 1/4 AMSTERDAM... 5/5 BRUSELJ..... 1/1 BONN......... -1/0 FRANKFURT... -2/-1 PARIZ........ -1/5 DUNAJ....... -10/-2 MONCHEN..... -6/7 ZURICH...... -5/5 ŽENEVA...... -3/5 RIM.......... 4/13 MILAN....... -2/10 BEOGRAD..... -7/-3 NICA......... 9/14 BARCELONA... 7/14 BUKAREŠTA... -2/13 CARIGRAD.... 6/9 MADRID...... 4/11 LIZBONA..... 7/16 ATENE........ 6/18 LARNAKA..... 3/17 TUNIS........ 7/16 ALŽIR........ 3/20 MALTA....... 9/15 JERUZALEM... 0/7 KAIRO....... -/- C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.16 in zašlo ob 17.16. Dan bo dolg 10 ur. Luna bo vzšla ob 18. uri 20 minut in zašla ob 07. uri 05 minut. PLIMOVANJE Danes: ob 3.38 najnižje -31 cm, ob 9.24 najvišje 49 cm, ob 15.51 najnižje -66 cm, ob 22.20 najvišje 53 cm. Jutri: ob 4.15 najvišje -35 cm, ob 10.01 najvišje 46 cm, ob 16.21 najnižje -62 cm, ob 22,51 najvišje 53 cm. ALPE-JADRAN / VZHODNA AVSTRIJA, MADŽARSKA IN HRVAŠKA - DOPOLDNE RAHEL DEŽ TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.. -3/9 TRST......... 3/5 CELOVEC.... -8/4 BRNIK....... -4/10 MARIBOR...... -4/8 CELJE...... -6/10 NOVO MESTO -2/10 NOVA GORICA -4/8 MUR. SOBOTA -7/1 PORTOROŽ... -2/7 POSTOJNA..... -7/12 IL. BISTRICA. -6/10 KOČEVJE.... -5/14 ČRNOMELJ... -3/11 SL. GRADEC... -8/8 BOVEC...... -2/9 RATEČE..... -5/10 VOGEL...... 3/9 KREDARICA.... -1/1 VIDEM...... -3/7 GRADEC..... -5/6 MONOŠTER..... -4/7 ZAGREB..... -3/9 REKA.......... 4/12 V SLOVENIJI: Na Primorskem bo deloma SOSEDNJE POKRAJINE: V Furlaniji in ob jasno, drugod zmerno do pretežno Jadranu bo precej jasno, drugod pre-oblačno. Najvišje dnevne temperature težno oblačno. Dopoldne bo v krajih bodo od 4 do 9, na Primorske okoli vzhodno od nas občasno rahlo deželi °C. valo. OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 50-80% I 30-60 O nad 80% *** *** j *** **# nad 60 VETER I NEVIHTE 5-10 m/s JUTRI O SALZBURG GORNJI SENIK O o GRAZ BELJAK TRBIZO o KRANJSKA GORA GD ČEDAD VIDEM O O / O PORDENONE N GORICA * ( /116 GORIČANCA O POSTOJNA ^ p Q NOVO MESTO PUUQ nad 10 m/s V SLOVENIJI: V ponedeljek bo na OBETI: V torek se bo nadaljevalo Primorskem pretežno jasno, pihala bo suho vreme, šibka burja, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na nx zraka: Ljubljana 124 Maribor Celje 249 Trbovlje 245 Flrastnlk 152 Zagorje 232 Šoštanj 73 Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 108, Soča Solkan: -, Sava Radovljica: 37, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 112, Sora Škofja Loka: 98, Ljubljanica Moste: 50, Savinja Nazarje: -, Savinja Laško: 93, Krka Podbočje: 79, Kolpa Radenci: 79 HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/20-4: Zelo pomembno bo, kako se boste danes izražali, zato se raje ugriznite v jezik, preden rečete kaj nepremišljenega. Če se boste potrudili, boste težave diplomatsko rešili. BIK 21-4/20-5 : Danes prav gotovo ne boste razpoloženi Se za reševanje družinskih težav. Po vsem, kar ste naredili včeraj, vam že samo omemba kvari razpoloženje. DVOJČEK 21-5/21-6 : Družino boste prepričevali, naj ohrani stanje, kakršno je zdaj. Le težko boste našli skupen interes in uskladili želje za prihodnost. RAK 22-6/22-7: Zaskrbljeni boste za osebo, ki vam je zelo pri srcu in se tudi zato najverjetneje zbudili veliko prej, kot se za nedeljo »spodobi«, zato se bosta s partnerjem sprla. LEV 23-7/23-8 : Ne glede na to, ali je v zadevo vmešan družinski član ali ne, boste po vsej verjetnosti izmenjali nekaj krepkih besed zaradi denarja. Poiščite skupno točko. DEVICA 24-8/22-9 : Danes zjutraj ne boste razpoloženi za Šepetanje in sladko besedičenje. Ce so med vama bistvene razlike, jim želite pogledati naravnost v obraz. TEHTNICA 23-9/22-10 : Vztrajno boste mižali pred negativnim razpletom položaja, za katerega ste Se pred kratkim, dajali roko v ogenj. Ne morete se vedno zanašati na druge. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Ce se bo danes nekdo od domačih trudil prikrivati pred vami neko informacijo, boste zaradi tega besni. Ve se, da ste vi mojster ledenega pogleda. STRELEC 23-11/21-12 : Razočaranje zaradi jutranjega hudobnega opravljanja vas bo spremljalo večji del dneva in dajalo ton vašemu razpoloženju. Zdaj vsaj veste, komu lahko zupate. KOZOROG 22-12/20-1 : Negativni vplivi so morda znamenje začasne krize pri odnosih s sorodniki ali pa nekega problema v zvezi s solo. Razlog je ponovno finančni primanjkljaj. VODNAR 21-1/19-2 : Danes vaše počutje ni primerno za zabavo; misli so usmerjene na neurejene in zelo žgoče probleme. Jasno vam je, da se boste z njimi morali spoprijeti že jutri. RIBI 20-2/20-3 : Tekmovalno razpoloženje v službi bo zahtevalo hladnokrvnost in diplomacijo. Ce ne bo kazalo drugače, predlagajte sprejemljivo idejo. CESTE / NORMALNO PREVOZNE ZASTOJI X ZAPRTA CESTA Ji POPRAVILA NA CESTIŠČU * POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO 999 ŠPORTNA PRIREDITEV 553 GOSTA MEGLA BENCINSKE ČRPALKE 24 UR Ceste v Sloveniji so večinoma suhe ter normalno prevozne. Promet poteka tekoče in brez zastojev. Na območju Murske Sobote megla še vedno nekoliko zmanjšuje vidljivost. Na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje, razen na mejnem prehodu Dolga vas, kjer vozniki tovornih vozil ča-kajo za iztop iz države do deset ur. SNEŽNE RAZMERE (vem) SLOVENIJA Kope .20/30 FURLANIJA-JK Cimolais -/- KOROŠKA Podklošter -/40 Vrhe -/- Claut Bad Kleinkirchheim ...20/70 Lontovž -/- Piancavallo ..30/60 Pliberk/Peca -/30 Stari vrh Žabnice/Ovčja vas -/- Sloveniji Plajberk -/50 Rogla .30/40 Raibl -/- Dobrač ...30/80 Kanin Forni Avoltri Nassfeld/Mokrine „60/80 Cerkno ....-/25 Forni di Sopra ..30/70 Spittal/Goldeck. Heillgenblut ....10/60 Soriška planina Paluzza-Timau ..20/30 „20/140 Vogel ....-/30 Paularo Katschberg „60/110 Kolčla ....-/20 Pontebba ..40/40 Koralpe/Golica. -/30 Mariborsko Pohorje....-/40 Pradibosco „60/90 Kotschach/Mauthen 30/40 Kranjska gora Prato Carnico Mallnitz „20/140 Pokljuka ....-/15 Zoncolan „10/40 AVSTRIJA Rog - Črmošnjice 7- Sauris „10/20 Arlberg „60/250 Prvine -/- Sella Chianzutan Seefeld ....35/90 Jezersko Nevejsko sedlo.... „20/80 Kitzbuhe! ....10/30 Ulovka -/- Višarje VENETO „35/60 Obertauern 140/260 Krvavec -/- Zeli am See ....20/80 Črni vrh Sappada 30/100 Schladming/Planai .30/100 H V VEDNOST h Globalni sistem za obdelavo podatkov Drugi od treh delov Svetovnega meteorološkega bdenja (WWW), programa v svetovni meteorološki organizaciji (SMO), je globalni sistem za obdelavo podatkov (angleška kratica GDPS). Njegova funkcija je, da vsem članicam SMO omogoči dostop do pripravljenih informacij v slikovni, kodirani in besedilni obliki, ki so potrebne za trenutne in kasnejše aplikacije. Trenutne aplikacije so predvsem vremenske napovedi, za katere GDPS izdeluje analize strukture ozračja, napovedi stanja ozračja in vrednosti določenih meteoroloških parametrov, kot so: veter, temperatura, vlaga itd. Za pogostejše aplikacije pa GDPS zbira, nadzoruje, spravlja, klasificira in katalogizira opazovane podatke in izdeluje analize in napovedi v raziskovalne namene. Razumljivo je, da GDPS ne more obstajati sam, saj potrebuje podatke, na podlagi katerih opravlja zgoraj naštete funkcije, svoje izdelke pa mora posredovati najprej uporabnikom. V vlogi povezovalca med podatki, ki jih zbira Globalni opazovalni sistem (GOS), in sistemom GDPS, ki te podatke obdeluje, ter uporabniki nastopa Globalni telekomunikacijski sistem, ki si ga bomo ogledali prihodnjič. Slika ilustrira sistem GDPS. Andrej Kranjc ‘lisssLUi;!;.” i , K-Pi * JBj aasr I rsri /Republika • PrimM dnevnik NAŠ GOST DAVID LE AN / VI- DELI SMO MOŠKI, ŽENSKE /. KANAL A: SLADKOSTI IN DOBROTE NEDELJSKEGA POOBEDKA / GOVORI SE TELEVIZIJA NA PREPIHU, ZAPRITE VRATA! DOGAJA SE UČBENIKI, KI SO, PA NISO UČBENIKI / SPOZNAJMO SE KATARINA LAVŠ / KINO DOMA: VIDEOKASETE ZA VAŠO ZBIRKO / ESAD BABAČIC: MOJ OČKA SE IGRA S PIŠTOLO SPOREDI IN ZANIMIVOSTI TELEVIZIJSKEGA TEDNA OD NEDELJE, 7.2., DO SOBOTE, 13.2.1993 Al’ si ti al’ nisi ti Prešeren? T e že tako, da smo I mu določili vre-dnost. Pa očitno ne le Prešernu, ampak tudi naši kulturi. In če so množični mediji tisti, ki z zajemalko sooblikujejo, včasih pa že kar narekujejo nivo kulture, bo to predvsem držalo za televizijo. Ce bi bili vsi Slovenci tudi miselno omejeni na ta mali košček domače dežele, bi bilo morda vse v naj-lepšem redu. Tako pa se večina «sooča» tudi z vrednotami za mejami in postaja kritična do rezultatov lastnega ustvarjanja. Televizija mora biti že v osnovi kulturna inštitucija. Pa saj to tudi je, le da so lastnosti ljudi, ki te vrednote posredujejo soljudem, zelo različne. Nivo splošne kulture je slovenski. Nobenega gledalca tudi ne zanima, kje kdo sedi in spi in je, in koliko je v njegovih mislih gnilega. Zanima jih zdrav um in ustvarjalnost. Malokdo, tudi na televiziji, se pač zaveda, da je kultura čisto vse, kar kdo ustvari, da so kulturne tudi najbolj preproste misli še bolj preprostega človeka, da se rodi kultura nekje drugje kot v prelestnem gledališču, operi ali na razstavi. In malokdo tudi pomisli, da je kulturno že živeti, še bolj kulturno pa domisliti svoj ustvarjalni smisel bivanja. Predvsem pa je kultura v tem trenutku preživetje, z vse bolj asociativnimi Prešernovimi verzi v spominu, in z delom zase, za radosti, za čim bolj resničen in želen novi dan. Se zlasti pa brez nujne cene »enega Prešerna«. FILMI BILLV BUDD TVS1, nedelja-17.10 OLIVER TWIST TVS2, nedelja -11.10 DO ZADNJEGA DIHA TVS2, torek - 23.50 ŽIVETI V TEMI TVS1, sreda -20.35 BEACH BOVS - POLETNE SANJE TVS 1, četrtdk-15.15 NA ROBU ZAKONA TVS1, petek - 20.25 BARVE NASILJA TVS2, petek - 23.20 DEJANJE TVS2, sobota - 23.50 pilite ŠPORT SMUČANJE: MORIOKA - SV. PRVENSTVO Veleslalom (2) 1. vožnja-01.25 2. vožnja - 04.55 TVS2, ponedeljek Superveleslalom (M) posnetek, TVS2, sreda -16.50 Superveleslalom (Ž) posnetek, TVS2, četrtek-17.00 Veleslalom (M) 1. vožnja -01.50, 2. vožnja - 04.55 TVS2, četrtek Slalom (Ž) 1. vožnja-01.25 2. vožnja - 04.55 TVS2, petek NATAŠA NARDIN lli^ RAI 1 RETE 4 ® TMC 8 Koper DtO Hrvaška 1 Variete: Dadaumpa Nan.: Strega per amo- Euronews Horoskop Poročila Dok.: Kvarkov svet re, 8.00 Hotel, 9.00 La Gamesmaster Mannix, am. naniz. TV koledar ISfl Otroški variete: La famiglia Bradford Nan.: Get Smart Zlate steze, ponovitev Slika na sliko, pono- Banda dello Zecchino Nedeljski koncert: Risanke ameriškega filma vi te v Zelena linija magazin Simfonični orkester Papežev blagoslov Čarobna svetilka Huckleberry Finn in Maša Scale, dirigent George SP v smučanju: moški Oscar Junior: Popoto- prijatelji, ponovitev Parola e vita Pretre) smuk vanje na Ologrund 18/26 dela Zelena linija Aktualno: 4X7 Dalla costa alla selva Jocobova gora, kanad- Risanka TG l’una in dnevnik Variete: A časa nostra Šport: NBA Action ski barvni film Hišni ljubljenčki Variete: Domenica in, TG 4 vesti Košarka (EP) N.V.P.D., nadaljevan- Sezamova ulica, 3. del (vodita T. Cotugno, A. Film: Guendalina Dok.: Prijateljska nara- ka Oddaja narodne glasbe Parietti), vmes športni (kom., It. '57, r. A. Lat- va Stanje stvari H Poročila oddaji (15.20,16.20) tuada, i. J. Sassard) Film:Piccola Mo Istrska paberkovanja H Sadovi zemlje Dnevnik in 90. minuta Variete, variete (dram., ZDA 1978) TV dnevnik H Palček David, 6. del Vreme in dnevnik Nan.: Kojak Vremenska napoved Mannix, ameriška na- M Nihče me ne razume, Športne vesti TG 4 vesti Vesti: TMC News nizanka am. mladinski tv film TV film: Per amore o Aktualno: 4X7 Športni vestnik: Spor- Nočni sodnik, ameri- Risanka per amicizia (kom., It. Nad.: Renzo in Lucia, tissimo ška nanizanka Operne arije ’92, i. S. Cavallari) vmes (18.55) vesti Športna oddaja: Gola- Ifigenija, grški barvni Poročila Športna nedelja Film: Sentenza finale goal (vodita Massimo film; igrajo: Irene Pa- Družinski zabavnik Dnevnik 1 (dram., ZDA ’90, i. Ju- Caputi, C. Morace) pas, Costa Kazakov in Veliki rop, ameriški Športna oddaja liette Lewis), nato ak- SP v smučanju: pre- drugi film Dnevnik in vreme tualna oddaja Kronika gled Žrebanje lota; Dnevnik Bubimir, 18. del Nočni rock (vodi E. Fede) Variete: Ladies and Cher Extravaganza, TV-fortuna Film: Infanzia, voca- Nedeljski koncert Gentlemen glasbena oddaja Dnevnik 1 zione e prime sperien- TG 4 nočne vesti Film: Brain Control - Nočni sodnik, ame- Številka 27, angleška ze di Giacomo Casano- Nan.: Top Secret, A Alterazioni Progressi- riška nanizanka drama va veneziano (kom., It. cuore aperto ve (krim., ZDA 1983) Sedma noč 1969, r. L. Comencini) SP v smučanju: moški Dnevnik 2 slalom, 1. tek Slika na sliko Aktualno: CNN News Poročila v angleščini Mi CANALE5 Poročila Qanio Kro7 m mo Na prvi strani /TT? IT A 1 IA T J lIMkIM M Aktualno: Mattina 2, Nabožna oddaja vmes (8.00, 9.00) vesti Dok.: National Geo- Aktualno: Tvoj bližnji graphic Nan.: Mike Hammer, Aktualno: Giorno di Aktualno: Reportage, investigatore privato festa (vodi S. Milo) 11.15 Arca di Noe (vo- Inverno insieme k Variete: E se fosse di Licia Colo) Film: Gli attendenti I n Dnevnik 2 Risanke: I Simpson (kom., It. 1961) J jlffl TG2 Gulliver in vreme Glasbena oddaja: Su- Nan.: Attenti ai ragaz- [ Variete: E se fosse perclassifica Show, zi, 16.00 Diamonds Film: Mi faccio la bar- vmes (13.00) dnevnik Borsaffari in gospodar- ca (kom., It.’80) Variete: Buona dome- stvo Film: Miseria e nobilta nica (vodita Lorella Film: 11 fantabus (kom., ’54, i. Toto) Cuccarini, Marco Co- (kom., ZDA ’76, i. J. Šport: Nogomet A lige lumbro, vmes (18.10) Bologna, J. Back) Vreme in dnevnik nan. Nonno Felice Nan.: Buck Rogers Šport Dnevnik TG 5 Film: 11 ratto delle Sa- Nad.: Beautiful Film: Dne vite un de- bine (zgod., It.-Fr. Variete: Solodidome- stino (dram., It. '92, i. 1961, i. Roger Moore, nica? Fabio Testi, 1. del) Mylene Demogeot) Dnevnik in vreme Aktualno: Ciak, 23.00 Športna rubrika: Fuo- Protestantizem Nonsolomoda rigioco Mit in zgodovina Aktualno: Italia do- Hokej na ledu Šport: smučarski tek, manda, vmes (24.00) Filmske novosti SP v smučanju TG 5 dnevnik Nanizanka: Glitter Film: Quando le don- Prlamento in (MMF Avstrija 1 RAI 3 Film: Sandokan alla riscossa (pust., ’64) Koncert RAI 3 " Film: Ero uno sposo di guerra (krim., ZDA 49) Športna oddaja J Popoldanski dnevnik Aktualno: Italijani (vodi Andrea Barbato) Športna oddaja Film: Un bacio prima di morire (krim., ’56) Domenica gol, vreme Dnevnik Deželne vesti, Šport Risanke; BlobCartoon Film: Asso (kom., ’81) Blob, nato dnevnik Nonsolofilm, vmes Sesso, bugie e videota-pe (dram., ZDA ’89) < > ITALIA 1 Otroški variete A tutto volume Športni oddaji: Veliki golf, 11.45 Grand Prix Odprti studio Spori: Vodič nogometnega prvenstva Odbojka A lige Šport: Domenica sta-dio (vodi M. De Luca) Nan.: Poliziotto a 4 zampe Film: Vieni avanti cre-tino (kom., It. ’82) Film: Sheena, regina della giungla (pust., ZDA ’84, i. T. Roberts) Športni oddaji: Pres-sing, 23.55 Mai dire gol Šport in Odprti studto, pregled tiska © TELEFRIULI Anime furlane Rubrike: Občina, 16.30 Superpass, Out out Nagrada Šport in kultura Športne vesti Nan.: S trike Force Dok.: Gulliver Črno na belem Športne vesti Jutranji spored V kraljestvu ruskih medvedov, ponovitev zadnjegra dela Žandar v pokoju, fr./it. komedija Comdey Capers Hobotnica, kviz Tiny Toon Lassie Mini čas v sliki Beverly Hills, 90210 Cas v sliki Hribovski zdravnik, zadnji del Čas v sliki Prigode mladega Indiana Jonesa Pozor, ponaredek! Budovi nauki Nedotaknjena in skrivnostna Zg. Avstrija Othello, am./it. operni film L.v.Beethoven: Simfonija št. 2 v D-duru Poročila [kO Hrvaška 2 TV koledar Nedeljsko športno popoldne Morioka: smuk, M, posnetek Rokomet; košarka Dnevnik 1 Svet odkritij, 7/11 del Dokler se ne snideva spet, 1/13 del angleške nadaljevanke Ciklus filmov J.P. Bel-monda: Pohlepni Šport Horoskop MUF Avstrija 2 # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Morioka: SP v alpskem smučanju SP v alpskem smučanju Odločitev pri Long Hillu, ameriški film Zgodbe iz Avstrije Dober dan, Koroška SP v alpskem smučanju, studio Svet pustolovcev Družinske vezi Avstrija danes Cas v sliki Dvoboj ob Missouriju, ameriški vestern Zakon v L. A. SP v alpskem smučanju, prenos iz Mo-rioke - slalom za kombinacijo @ Madžarska Ninja želve, risanka Angleščina Nedeljski magazin Pepelka, baletni film Islamska arhitektura, poljudnoznan. film Nepozabne operne stvaritve Tele video '93 Pojavi v živalskem svetu: Kako lovi leopard Verski program Disneyeve risanke - Kolo sreče, kviz Teden Dnevnik Voznik taksija, am. film Znanstvena fantastika. Srečanja nultega tipa fr SLOVENIJA 1 Ziv žav, ponovitev Zlati cekin, 2. oddaja, ponovitev Silas, 8/12 del nemške nadaljevanke, ponovitev Kuharski nasveti Paula Bocuseja, ponovitev, VPS 1035 Naša pesem '92,10. oddaja Obzorja duha Begunci, tu z nami Domači ansambli: Ansambel Vinka Cverleta, VPS 1230 Poročila Ona + On, ponovitev Filmsko popoldne Znaki zodiaka: Škorpijon, 9/12 del nemške nanizanke, ponovitev, VPS 1430 Želite, milord?, 14. epizoda angleške nanizanke, ponovitev, VPS 1505 Sofija in Constanca, 1/6 del angleške nadalj., VPS 1600 TV dnevnik 1 * Billy Budd, ameriško/angleški film (GB), VPS 1710 Slovenski loto TV dnevnik 2, vreme, šport Podelitev Prešernovih nagrad, prenos iz CD Zrcalo tedna Morske steze, 5., zadnji del anleške poljudnoznanstvene serije VPS 2125 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2200 Športni pregled Finale DP v malem nogometu, posn. iz Lj., (do 23.30) e r SLOVENIJA 2 Poglej in zadeni, ponovitev Šampanjski Charlie, 2/4 del ameriške nadaljevanke, ponovitev Mostovi, ponovitev Oliver Twist, angleški film (CB) Poročila Evropska liga v namiznem tenisu, posnetek iz Radencev SP v alpskem smučanju, posnetek iz Morioke Podarim dobim TV dnevnik 2, vreme, šport G. Verdi: Traviata, opera Otvoritev 40. mednarodnega poletnega festivala: Komorni ansambel Slovenicum, posnetek Sova Družina Addams, 12/16 del ameriške nanizanke (CB) Želite, milord?, 15. epizoda angleške nanizanke Bouvard in Pecuchet, 1/4 del francoske nadaljevanke Video strani A KANALA 07.45 08.10 08.40 09.10 09.30 10.30 11.00 12.00 12.15 12.30 13.10 20.10 21.10 21.55 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Zaklad kralja Salomona, 1. del risanega filma Srečni Luka, ponovitev 7. del kanadske risanke Male živali Smithsonian, ponovitev 1. dela dokumentarne serije Ninja želve, 2. del Kult-ura, Dance Session, ponovitvi Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Oddaja o new age kulturi prehranjevanja Helena, odd., v kateri gledalci čestitajo in pozdravljajo Video Grom, ponovitev Stan in Olio - Obzidja, burleska Elizije - Rajski vrtovi, 3. del oddaje o duhovnosti Odporen na krogle, ameriški akcijski film @ KOPER 18.15 Istrska paberkovanja KOROŠKA 13.45 Dober dan, Koroška NEDELJA, 7. FEBRUARJA 1993 FILM ki DOKUMENTARNA ODDAJA S GLASBENA ODDAJA NADALJEVANKA Um\ otroška QQ RAZVEDRILNA • INFORMATIVNA * ŠPORT ™ ODDAJA ODDAJA — ODDAJA H TV SLOVENIJA 1 16.00 SOFIJA IN CONSTANCE, angleška nadaljevanka Angleška nadaljevanka Sofija in Constan-ce je nastala po romanu britanskega književnika Arnolda Bennetta. Gre za tragikomično zgodbo o dveh sestrah od njunega otroštva pa do smrti. Nadaljevanka zelo plastično prikazuje viktorijansko in edvardi-jansko obdobje v Angliji, pa tudi Pariz v tistem času. Zgodba se začenja leta 1864 v industrijskem delu Bursleyja. Sofija in Con-stance, hčerki bolehnega trgovca, sta še zelo mladi. Starejša Constance, tiha in vase zaprta, se poroči z očetovim uslužbencem in zaživi monotono življenje provincij-ske soproge, temperamentna in živahna Sofija pa odide v Pariz. Igrajo: Melissa Greenvvood, Catherine Cusack in drugi. TV SLOVENIJA 2 11.10 OLIVER TWIST, angleški film Film Oliver Twist je prinesel Davidu Leanu sloves največjega »prevajalca« Dickensovih (na sliki) romanov v filme. Naslovni junak je sirota, ki * odrašča v mestni sirotišnici. Zaradi »neprimernega« vedenja ga upravnik sirotišnice »odda« izdelovalcu krst. Od tam Oliver zbeži v London, kjer zaide v že-parsko druščino, ki jo vodi zlohotni Fagin. Iz težkega položaja ga reši sorodnik, ki zgodbo pripelje do srečnega konca. TV SLOVENIJA 1 17.10 BILLV BUDD, ameriško-angleški film Po knjigi z naslovom Billy Budd je nastal čudovit črno-beli film v režiji Petra Ustinova, ki ga lahko vidimo tudi v vlogi kapitana Ve-rea. Zgodba filma se v celoti odvija na odprtem morju na ladji mornarice »njenega veličanstva« ob koncu 18. stoletja in prikazuje klasični konflikt med dobrim in zlim. Billy Budd, ki ga je zaigral tedaj mladi angleški igralec Ference Stamp, je pošten mornar, ki se ne more sprijazniti z nepravičnostjo, in se zato upre sadističnemu vojskovodji Johnu Claggartu. Nehote kruteža ubije in zato mu sodijo. Razsodnik je kapitan Vere, ki pa v imenu zakonov pravico potepta in Billyja obsodi na smrt. H TV SLOVENIJA 2 23.55 BOUVARD IN PECUCHET, francoska nadaljevanka Francoska nadaljevanka v štirih delih je nastala po istoimenskem romanu pisatelja Gustava Flauberta (na sliki), ki se je rodil leta 1821. Osrednji osebnosti nadaljevanke sta, kot pove že naslov, Bouvard in Pecuchet. Njuna skupna življenska pot se začne šele v zrelih letih, vendar ni zato nič manj pestra. Skupaj odideta v Normandijo, kjer se ukvarjata s številnimi dejavnostmi: od poljedelstva do politike. RAI3 22.50 SESSO, BUGIE E VIDEOTAPES (Sex, Lies and Videotapes) ZDA 1989, režija Števen Soderberg, igrajo James Spa-der, Andie McDowell, Laura San Giacomo. V okviru nedeljske oddaje NONSOLOFILM: VOGLIO SCOPRIRE L'AMERICA, ki tedensko razkrF va, kako se razni vidiki ameriške družbe zrcalijo v filmih, je tokrat na sporedu film, ki je leta 1989 nepričakovano prejel Zlato Palmo v Cannesu. Graham nima normalnega spolnega življenja, zato zbira posnetke žensk, ki videokameri pripovedujejo o svojih erotičnih doživetjih. Ta njegova navada pa postane nevarna, ko se preseli k prijatelju, možu lepe Ann... Soder-bergova nagrada je povzročila precej polemik, vendar je tema felma izredno aktualna. NAŠ GOST... Mali orjak David Lean Angleški režiser David Lean je umrl leta 1991. V skoraj polstoletni karieri je posnel šestnajst filmov, med katerimi so bile tako intimne minimalke kot orjaški spektakli. Njegovo filmografijo lahko razdelimo na dva dela. Zgodnje obdobje so sestavljali nizkopro-računski filmi, po letu 1957 pa je snemal, resda z velikimi premori, le še visokopro-računske spektakularne su-perprodukcije. Prav v tem drugem obdobju so Leanu odrekali osebni, avtorski, pristop, ki je krasil zgodnja dela, obenem pa so mu priznavali tehnično brezhibnost. Ze kar pregovorna je postala krilatica, da Lean kamero sicer zna postaviti na pravo mesto, a jo potem tam pusti predolgo. To se je poznalo predvsem pri mi-nutaži njegovih filmov, ki je redno presegala mejo treh ur. Ne le, da je trošil velike vsote denarja, bil je perfekcionist, saj je npr. en teden čakal na pravi sončni zahod (Lavvrence Arabski) in kar nekaj tednov na pravi morski val (Ryanova hči). Svoje filme je rad »naslanjal« na znane literarne predloge Charlesa Dickensa (Veliko pričakovanje, Oliver Tvvist), H. G. VVellsa (Strastna prijatelja), Pasternaka (Dr. Ziva-go), E. M. Forsterja (Pot v Indijo) in predvsem Noela Covvarda. Po njegovih dramah je posnel prve štiri filme. Leanovi filmi so »prislužili« skupaj 27 Oskarjev. SIMON POPEK ® RAI 1 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik Film: Una domenica d’agosto (dram., It. 49), vmes (11.00) vesti Vremenska napoved Variete: Servizio a do-micilio, vmes vesti Dnevnik in Tri minute Fatti, misfatti e... Kulturne aktualnosti Variete: Buon fortuna 7 dni v Parlamentu Otroška oddaja Mladinski variete: Big! Epizode iz Biblije Dnevnik 1 Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Ci siamo? Vreme, dnevnik, šport TV film: Per amore o per amicizia (2. del) Aktualno: Caffe italia-no, vmes (23.00) dnevnik in Emporion Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Rubrika opolnoči 1 | RAI 2 Risanke in nanizanke Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu 0 židovski kulturi Nan.: La stella del par-co, 11.00 Lassie Kratke vesti Segreti per voi Variete: I fatti vostri Dnevnik, Gospodarstvo in Diogenes Nad.: Quando si.ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Dnevnik TG2 Zenska stran 11 coraggio di vivere Športne vesti Nan.: Hun ter, vreme Nad.: Beautiful Dnevnik in Šport Variete: Ventieventi Lbspettore Derrick Aktualno: Mixer TG 2 Pegaz Nočni dnevnik ^ RAI 3 Dok.: L’altrarete, vmes (6.50.11.30) vesti Dnevnik 3 iz Milana Chi e di §cena? Deželne vesti Popoldanski dnevnik Bellitalia Dokumenti Šport: nogomet G in B lige, deželni nogomet Športna rubrika Derby Pregled tujega tiska Tenis in vreme Šport in dnevnik Deželne vesti in šport Blob in Una cartolina Ponedeljkov proces Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Milano, Italija, Diritto di replica Dnevnik in vreme ffi” RETE 4 Nan.: La famiglia Bradford, Družina Ad-dams, I Jefferson, vmes od 7.30 dalje vsakih 30 min. vesti Nad.: General Hospi-tal, 9.00 Marilena, 10.00 Ines, 11.00 Amanda, 12.00 Cele-ste, vmes (10.30) vesti Variete: A časa nostra TG 4vesti Variete: Buon pome-riggio Nad.: Sentieri, 15.10 Grecia, 16.05 Anche i ricchi piangono, 17.00 Febbre d’amore Rubrika o lepoti, vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati Nad.: La signora in rosa, vmes (18.55) vesti Kviz: La cena e servita Nad.: Camilla Film: 11 Padrino (dram., ZDA 79), vmes (23.30) nočne vesti ® CANALE 5 Na prvi strani Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.) Nan.: La časa nella prateria Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matri-moniale, Ti amo par-liamone, 15.30 Scene da un matrimonio Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La raota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: Due vite un de-stino (dram., It. ’92, i. F. Testi, zadnji del) Nan.: Časa Vianello Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti ITAUAl Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio Risanke Otroški variete Variete: Non e la RAI Variete: Unomania Nan.: Baywatch Varieteja: Twin Clips, 17.35 Mitico Nan.: MacGjver Varieteja: Rock and Roli, 20.00 Karaoke, vmes Studio šport Film: Senza tregua (pust., ZDA ’92, i. Michael Pare, J. Lee) Varieteja: Mai dire gol, 23.30 A tutto volume Nan.: Valentina Odprti studio in šport ® TMC Euronevvs Nad.: Doppio imbro-glio, 9.45 Potere Rubrika: Zenska TV SP v smučanju: moški slalom TMC News - Šport Film: China Rose (dram., It. 1894) Risanke in nanizanka Dokumentarec Rubriki: Ženska TV, 19.10 Garderoba (vodi B. Barzini) Vremenska napoved Vesti: TMC News Nan.: Maguy Film: Kaos (dram., It. 1984, r. Paolo in Vitto-rio Taviani, i. M, Lozano, 1. del) SP v smučanju Rubrika o motorjih Crono Nočne vesti in vreme Film: Dov’e la časa del mio amico? (dram., Iran 1987) SP v smučanju Aktualno: CNN News SP v smučanju ITALIA7 Risanke H Nad.: Gara čara,. 13.05 nan. I Campbell News Line - Vesti Nad.: Aspettando il domani, 14.30 II tempo della nostra vita Deželni programi Pojdimo v kino Sette in allegria News Line - Vesti Nan.: Buck Rogers Il sasso nella scarpa Film: Come ingannare mio marito (kom., ZDA 1962, i. Dean Martin) News Line - Vesti Colpo grosso story Film: Una pištola per cento bare (vestem) News Line - Vesti © TELEFRIULI Fantasilandia Ena rastlina na dan Kratke vesti Starlandia Nan.: Villa Arzilla (i. E. Calindri) Nad.: Destini Večerne vesti Nad.: Giovani ribelli Variete:Anime furlane Nočne vesti # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi 8 Koper Mannix, am. tv naniz. Ifigenija, ponovitev grškega filma TV novice Čarobna svetilka: Zlati minotaver, angleški mladinski tv film, 1980 Glasbena oddaja, pon. Studio 2 šport Primorska kronika TV dnevnik Mannix, ameriška tv nanizanka NoCni sodnik, ameriška tv nanizanka Ponedeljkov športni pregled N.V.P.D., nadaljevanka TV dnevnik Glasbeni vrtiljak Mali steklar, italijanski film; igrajo: Massi-mo Serato, Balpetre in drugi; režija: Giorgio Capitani NoCni sodnik, ameriška tv nanizanka OSP8 Avstrija 1 Cas v sliki Po dolgem Času, pon. Sinha Moča, 92. del Trojica s štirimi pestmi: Nevarni sosedi Sadovi zemlje Jaz in ti Deklica iz prihodnosti, serija Strelovod The Real Ghostbusters Mini Cas v sliki Wurlitzer Velika svoboda, 1/8 del nemške serije Čas v sliki, vreme Šport SP v alp. smučanju, studio Hardball in Gomez, ameriški tv film Saratoga, ameriška komedija; igrajo: Clark Gable, Jean Harlovv in drugi Zakon v L. A. Poročila lomila Avstrija 2 Morioka: Slalom za kombinacijo, M, 2. tek Igre življenja, 3. del Trije mušketirji, ameriški film Lipova ulica: Moški Družinske vezi Srček, vodi R. Carrell Zvezna dežela danes Čas v sliki Kultura Gozdarska hiša Falke-nau, zadnji del Novo v kinu Kompas, evrop. mag. Monty Python’s Flying Circus Piknik, kratki film Lovci na pornografijo Morioka: Veleslalom,-Z, 2. vožnja OtO Hrvaška 1 Dobro jutro Poročila, Zgodbe iz Monticella, 58. del Poročila TV šola Legenda o Zmajevi votlini, dok. oddaje za otroke Poročila Svet se vrti naprej, 58. del nanizanke. Monofon Poročila Slika na sliko Ko se snideva spet, pon. 1/13 dela Poročila Učimo o Hrvaški Huckleberry Finn in prijatelji, 19/26 del Hrvaška država in ljudje Poročila Kleše se kamen in beseda, dok. oddaja Santa Barbara, 321. del Dnevnik 1 Hrvaška in svet Nor na plavolaske, ameriški Cb film z Jamesom Cagneyem Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila Sanje brez meja DČ Hrvaška 2 Video strani Morioka: Slalom za kombinacijo, M, posn. Peta hitrost Bitka za nasmeh, dok. oddaja za mladino Dnevnik 1 Šport Korak za korakom, 2/13 del am. humoristične nanizanke Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu Palača vetrov, 3/6 del nadaljevanke Vox Divji jug - tujci v raju, 2., zadnji del dok, filma @ Madžarska Dobro jutro Čez dan Disney Igra Poročila Popoldanski saldo Zakaj?, magazin Igra Kupil bom to žensko, 150. del Koledar 1933 Svet denarja Večerna pravljica Angleška lepotica, 6., zadnji del nadalj. Dnevnik Aktualno, o delu Posnetek gled. predstave Evropsko gledališče: Diisseldorf, 1. del Dnevnik Dnevnik BBC 6 r SLOVENIJA 1 Forum, TV mernik, ponovitvi Bajke na Slovenskem: Varuhi narave, 3/5 del dokumentarne oddaje, VPS 1030 Podarim dobim, posnetek DomaCi ansambli: Ansambel Vinka Cverleta, ponovitev Rojstvo Evrope, 1/7 del angleške dok. serije, VPS 1205 Poročila Pod Prešernovim spomenikom, prenos Filmsko popoldne Družina Addams, 12/16 del ameriške nanizanke, ponovitev (CB), VPS 1415 Želite, milord?, 15. epizoda angleške nanizanke, ponovitev, VPS 1440 Striček Vanja, 1/2 del ruskega filma, VPS 1530 TV dnevnik 1 - slovenska kronika Radovedni TaCek: Lev Denver - poslednji dinozaver, 20., zadnji del am. naniz. Skokica in nogica Regionalni studio Maribor 16 črk, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme, šport Sedma steza Drago Jančar: Zalezujoč Godota, posnetek gledališke predstave Male drame SNG Ljubljana, VPS 2030 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215; Šport Gospodarska oddaja: Evropa 2000 Brane RonCel izza odra (do 00.15) IT SLOVENIJA 2 Znanje za znanje, učite se z nami, ponovitev Naša pesem '92,10. oddaja, ponovitev Euroritem, 10. oddaja, ponovitev Športni pregled, ponovitev Finale DP v malem nogometu, posnetek iz Ljubljane Poročila Večerni gost: Vlado Habjan, ponovitev Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Slovenci v zamejstvu SP v alpskem smučanju, posnetek iz Morioke Dober dan, Koroška Obzorja duha, ponovitev Alter 4x4, svetovalno namenski program TV dnevnik 2, vreme, šport Po sledeh napredka Znanost: Onesnaževanje okolja, 9. oddaja Svet na zaslonu Koncert Irene Grafenauer in Marije Graf Sova Korak za korakom, 10/13 del ameriške nanizanke Želite, milord?, 16. epizoda angleške nadaljevanke Barva spomina - slikar Zoran Mušic, nemški dokumentarni film Morioka: SP v alpskem smučanju, prenos (do 05.45) PONEDELJEK. 8. FEBRUARJA 1993 FILM H DOKUMENTARNA ODDAJA GLASBENA ODDAJA NADALJEVANKA |^| OTROŠKA ODDAJA 00 RAZVEDRILNA ODDAJA EL INFORMATIVNA ODDAJA ŠPORT TV SLOVENIJA 1 15.30 ‘ STRIČEK VANJA, -1 ruski film TV SLOVENIJA 1 20.25 Televizijski film Striček Vanja je zvesta verzija drame Antona Pavloviča Čehova, ki jo je napisal leta 1897. Njegove novele in drame nimajo zgodbe v klasičnem pomenu besede, ampak so navadno izpoved o notranjih tegobah in tveganjih ljudi. Delo, ki si ga boste lahko ogledali nocoj, predstavlja novi tip psihološke drame in pripoveduje o usodi ljudi, ki živijo na propadlem posestvu upokojenega univerzitetnega profesorja. Poleg njega je tu še njegova mlajša žena Jelena, hči Sonja iz prvega zakona, mati profesorjeve prve žene in njen sin, striček Vanja. Spoznamo pa tudi zdravnika Mihaila, obubožanega posestnika Teljegina in pestunjo Marino. TV SLOVENIJA 2 20.35 ZALEZUJOČ GODOTA, predstava SNG Groteska Zalezujoč Godota je peto gla-dališko delo letošnjega dobitnika velike Prešernove nagrade, slovenskega dramatika in pisatelja Draga Jančarja. Drama duhovito parafrazira znamenito igro Samuela Becketta Čakajoč na Godota in je hkrati avtorska replika nanjo. Slovenski pisec je situacijo čakanja preobrnil v zalezovanje, osrednja dramska lika pa je iz brezdelnih klatežev spremenil v poklicna ogleduha. ZNANOST: Onesnaževanje okolja Različne oblike boja proti onesnaževanju okolja so v zadnjem desetletju dvajsetega stoletja prednostna naloga. Čeprav je pred nami še veliko dela, nam sodobna tehnologija že omogoča »vračanje« okolja v prvotno podobo. Oddaja prikazuje tri primere takšne tehnologije: čiščenje vode, predelavo gospodinjskih in industrijskih odpadkov in postopek pirolize, ki omogoča predelavo težko uničljivih odpadkov. TV SLOVENIJA 2 23.45 BARVA SPOMINA -SLIKAR ZORAN MUŠIČ Zoran Mušič, slovenski akademski slikar in m grafik, se je rodil leta 1909, študiral je v Zagrebu, izpopolnjeval pa se je v Madridu, Parizu in Italiji. Pred vojno je bil med ustanovitelji Kluba neodvisnih v Ljubljani, sedaj pa živi v Parizu in Italiji. Za svoja kvalitetna slikarska dela, ki so jih še posebej zaznamovala doživetja iz Dachaua, je prejel že vrsto mednarodnih priznanj in sodi med najbolj priznane slovenske umetnike v tujini. RETE 4________________________________________________22.30 IL PADRINO (The Godfather) ZDA 1972, režija Francis Ford Coppola, igrajo Marlon Brando, Robert Duvall, Al Padno, James Caan. Don Vito Corleone praznuje hčerkino poroko, hkrati pa posluša vse, ki bi se mu radi pritožili. Med temi je pevec Johnny. Don Vito mu bo sicer pomagal, vendar je zanj prava težava spor z družino Tartaglia zaradi preprodaje mamil. Don Vito je star, zato bo vodstvo magijske »družine« postopoma prevzel sin Michael... Zgodba je doživela velik uspeh, zato so posneli še dve nadaljevanji. Coppola se je pri tem filmu odpovedat delu honorarja v zameno za odstotek pri inkasih in obogatel. Žal pa je dobiček zapravil za svoje kasnejše filme. A KANALA n.oo 12.15 18.20 19.00 20.15 20.30 20.40 21.10 22.40 23.30 00.00 00.15 Drugačen svet, ponovitev 90. dela Ninja želve, 3. del Poslovni dosje, ponovitev 19. dela Ninja želve, 46. del ameriške risanke Dnevnoinformativni program in vreme Teden na borzi Poslovni dosje, 20. del dokumentarne serije Hladno jeklo, ameriški akcijski film Drugačen svet. 91. del ameriške nadaljevanke Jazzbina, 1. oddaja o jazzu Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche Welle (do 01.00) ffl KOPER Studio 2 šport Primorska kronika Moški, Ženske Kariera Mance Košir V petkovi oddaji Moški, Zenske, ki jo je vodila univerzitetna profesorica Manca Košir, so se zbrali kar ugledni gostje. Direktorica Metka Vahter, gledališka igralka Milena Zupančič, politik Igor BavCar in teolog Rafko Vodeb so kot prijetni sogovorniki naCeli zelo občutljivo tematiko - poklicno kariero. Za osnovo pogovora je voditeljica vzela resnično zgodbo iz ZDA, ko so v nekem znanstvenem institutu sprejeli sklep, da je lahko pri njih zaposlen le eden izmed zakoncev. Par, ki je bil tam v službi, se je znašel pred dilemo, kdo se bo posvetil karieri, on ali ona. Različni odgovori gostov so pogovor naredili zanimiv, slišali pa smo tudi nasprotujoča si mnenja, kar pa ni motilo. Motilo je predvsem vodenje Mance Košir, ki je nenehno spreminjala smer in vsebino pogovora, tako da se je tv-gle-dalec moral pošteno potruditi, Ce je hotel slediti vse- bini. Goste je spraševala tudi o popolnoma marginalnih rečeh, ki nikogar ne zanimajo. Petkovo oddajo Moški, Zenske bi si morali ogledati predvsem študentje novinarstva, ki jih Manca Košir poučuje. Videli bi šolski primer, kako se tv-oddaja ne vodi. Na koncu ostaja odprto vprašanje. Katera kariera. Mance Košir bi bila uspešnejša; kariera univerzitetne profesorice, tv-voditeljice ali filmske igralke? IGOR KOS 11^ ® RAM © RETE 4 ® TMC Sp' Koper Aktualno: Unomatti- Nan.: Družina Euronevvs Mannbc, ameriška na- na, vmes dnevnik in Bradford, Družina Ad- Nad.: Doppio imbro- nizanka gospodarstvo dams, Jeffersonov!, glio, 9.45 Potere Mali steklar, ponovi- Film: Campane a mar- vmes od 7.30 dalje Rubrika: Zenska TV tev filma tello (dram., It. ’49), vsakih 30 min. vesti SP v smučanju: ženski Ponedeljkov športni vmes (11.00) dnevnik Nad.: General Hospi- veleslalom pregled, ponovitev Vremenska napoved tal, 9.00 Marilena, TMC News - Šport Novice Variete: Servizio a do- 10.00 Ines, 11.00 Film: Addio, Mrs. Le- Čarobna svetilka, otro- micilio, vmes vesti Amanda, 12.00 Cele- slie (dram., ZDA ’54, i. ški program Dnevnik in Tri minute ste, vmes (10.30) vesti Shirley Booth) Tečaj italijanščine Fatti, misfatti e... Variete: A časa nostra Risanke Pustite jih živeti, do- Oddaja za avtomobili- TG 4 vesti Nanizanka: Batman kumentarna serija ste TG Uno Auto Buon pomeriggio Dok, oddaja Os c ar Junior: Želvina Dok.: Supertelevision Nad.: Sentieri, 15.10 Rubriki: Zenska TV, skrivnost Variete: Buona fortuna Grecia, 16.05 Anche i 19.10 Garderoba (vodi Vohuna, am. nan. Otroška oddaja ricchi piangono, 17.00 B. Barzini) Studio 2 magazin Mladinski variete: Big Febbre d’amore Vremenska napoved Primorska kronika V Parlamentu in vesti Rubrika o lepoti in TMC News TV dnevnik Aktualno: Italija, na- TG 4 vesti Nan.: Maguy Mannix, am. tv nan. vodila za uporabo Aktualno: C’ eravamo Film: Kaos (dram., It. Nočni sodnik Variete: Ci siamo? tanto amati 1984, r. Paolo in Vitto- Stekleno srce, nemški Vreme in dnevnik Nad.: La signora in ro- rio Taviani, i. Franchi- film - Sugestivna nor- Variete: Partita doppia sa, vmes (18.55) vesti Ingrassia), zadnji del dijska saga, prežeta s (vodi Pippo Baudo) Kviz: La cena e servita Šport: SP v smučanju simboli in magijo. Aktualno: Caffe italia- (krim., ZDA ’89) Dok.: I popoli che Igralci so igrali pod hi- no, vmes dnevnik Film: Alibi seducente scompaiono pnozo... Dnevnik in vreme Film: 11 Padrino (2. Nočne vesti in vreme TV Dnevnik Danes v Parlamentu del), vmes vesti Košarka NBA Severovzhod, tv mag. Rubrika opolnoči H SP v smučanju: moški Out, 6., zadnji del na- superveleslalom daljevanke Aktualno: CNN News M 1% A 1 A S) CANALE5 F RAI 2 Otroški variete Na prvi strani Variete: Maurizio Co- Jutranji dnevnik u stanzo Show (pon.) Rubrika o vrtnarstvu Nan.: La časa nella Film: Virginia, 10 in prateria amore (glas., ZDA ’53) Variete: ore 12 Nan.: Lassie Dnevnik TG 5 Kratke vesti Sgarbi quotidiani Segreti per voi... Aktualno: Forum, Variete: I fatti vostri 14.30 Agenzia matri- Dnevnik, gospodarst- moniale, Ti amo par- vo, Diogenes in vreme Nad.: Quando si ama, liamone, 15.30 Scene da un matrimonio 14.40 Santa Barbara Otroški variete Kronika v živo Kviz: OK il prezzo e Vesti in iz Parlamenta : giusto, 19.00 La ruota Aktualno: 11 coraggio della fortuna di vivere, nato šport Dnevnik TG 5 Nan.: Hunter, vreme Striscia la notizia Nad.: Beautiful Film: Prima di mezza- Dnevnik in šport notte (pust., ZDA ’88, Variete: Ventieventi i. R. De Niro, Y. Kotto, TV film: La scalata C. Grodin) (dram., It. ’92, 3. del) Maurizio Costanzo Aktualno: Mixer Show, vmes (24.00) Pegaz in dnevnik TG 5 vesti Tenis: turnir Milano ^ ITALIA 7 (□IMF Avstrija 1 Risanke Kino in (12.00)nad. Gara čara USA Today News Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita Deželni programi 7 in allegria News Line Nan.: Buck Rogers Il sasso nella scarpa Film; L’ora della furia (vestern, ZDA ’68, i. James Stevvart, Henry Fonda) News Line - Vesti Colpo grosso story Filmske novosti Film: La porta dalle 7 chiavi (krim., Nem. ’62, i. Heinz Drache) Čas v sliki Težave s prfoksi, ponovitev filma Sinha Moča, 93. del Trojica s Štirimi pestmi RAI 3 ITALIA 1 Dok; L’altrarete, vmes (6.50,11.30) vesti Kratke vesti iz Milana Chi e di scena? Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik I Dokumenti Samo za Šport Športna rubrika Derby j Tenis: turnir Milano Šport in dnevnik Deželne vesti Telegiomale Zero I Blob in Una cartolina Chi Pha visto? Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Mifano, Ita-lia, 23.40 Storie vere Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Agli ordini papa Variete: Non e la RAI Variete: Unomania Nan.: Baywatch Varieteja: Twin Clips, 17.35 Mitico Nan.: MacGyver Vremenska napoved Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke, vmes (19.30) šport Nogomet: Roma-Napo-li (pokal Italije) Šport: Torkov priziv (vodi M. De Luca) Odprti studio, pregled tiska in šport Nan.: V - Visitors TELEFRIULI Telefriuli non stop Kratke vesti Starlandia Nan.: Villa Arzilla Nad.: Destini Večerne vesti Rubrika: Belo in črno Čudoviti stroj Šport in šport Nočne vesti Nan.: Barney Miller # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi EKIP Avstrija 2 y Morioka, veleslalom, ■ 2, 2. vožnja M Morioka, SP v alp-I skem smučanju Iffl Igre življenja: Lovci in plen, 4. del Neroda, ameriška komedija Tečaj madžarskega jezika SP v al. smučanju, studio Tista stvar je, kviz Regionalni programi Čas v sliki, vreme Kotiček za živali Čas v sliki Naš šef je ženska, 5. del; Super velesi., M, iz Morioke QtO Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška Poročila Zgodbe in Monticella, 59. del Poročila TV šola Mali svet Poročila Svet se vrti naprej, 59. del nanizanke Monofon' Poročila Slika na sliko Palača vetrov, ponovitev 3. dela The Big Blue Poročila Učimo se o Hrvaški Malavizija Hrvaška država in ljudje Poročila Santa Barbara, 322. del nadaljevanke Dnevnik 1 Misijonarji, 3/6 del angleške dok. serije V velikem planu Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja Heatchliff in Rifraff Kislo zelje, 4/13 del risane serije Naravovarstveni detektivi Igra Čas v sliki Velika svoboda Čas v sliki, vreme Šport Avstralski divji konji Lov na denar, am. ko- medija; igrajo: James Caan, Peter Boyle in drugi Potnik, nemški film; igrajo: Tony Curtis in drugi Poročila; Tisoč mojstrovin M\ Hrvaška 2 TV koledar Veleslalom, 2, posnetek iz Morioke Vaterpolo, finale pokala evropskih zmagovalcev Dnevnik 1 Dragi John, 14/22 del ameriške humoristične nanizanke Palača vetrov, 4/6 del nadaljevanke V senci vešal, 4/8 del am. nadaljevanke Poezija: V. Popovič: Čudežna ladja Horoskop @ Madžarska Dobro jutro Čez dan Peklenski raj, brazilska pustolovska serija Kje je denar, ponovitev fr. filma Igra Poročila Popoldanski saldo Ameriške kronike Igra Kupil bom to žensko, 151. del Svet denarja Večerna pravljica Kolo sreče, kviz Katoliška kronika Dnevnik Govorica srca, 2. del serije Čar športa Dnevnik; dnevnik BBC g mm ODDAJE V SLOVENŠČINI |T SLOVENIJA 1 10.05 10.50 11.15 12.00 12.35 13.00 14.50 15.15 16.05 17.00 17.15 17.30 18.00 18.45 19.30 20.00 20.45 21.45 22.15 22.43 Alter, ponovitev Slovenski magazin, ponovitev Potovanje po Človeškem telesu, 1/8 del nemške poljudnoznanstvene serije, ponovitev Po sledeh napredka, ponovitev, VPS 1200 Znanost: Onesnaževanje okolja, 9. oddaja, ponovitev, VPS 1235 Poročila Filmsko popoldne Korak za korakom, 10/13 del ameriške nanizanke, ponovitev, VPS1450 Želite, milord?, 16. epizoda angleške nanizanke, ponovitev, VPS 1515 Barva spomina - slikar Zoran Mušic, nemški dokumentarni film, ponovitev, VPS 1605 TV dnevnik 1 - slovenska kronika J. Strzinar: Zaljubljeni zmaj, 2/3 del Brvar - Pediček: DomaCa naloga za profesorja A.K. Regionalni studio Koper 16 Crk, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme, šport Žarišče Glasba, show in cirkus: Neverjetne zgodbe, 8. oddaja, VPS 2045 Telesni slogi: Druga koža, 1/4 del angleške dokumentarne serije, VPS 2145 TV dnevnik 3, vreme VPS 2215; Šport. Poslovna borza 22.55 Evropski pokal v košarki (M): Smelt Olimpija - CSKA, posnetek iz Ljubljane (do 00.10) {T SLOVENIJA 2 09.10 09.40 10.00 11.45 14.40 15.50 17.00 18.05 18.35 18.50 19.30 20.00 20.55 21.55 22.35 4x4, svetovalno namenski program, ponovitev Sedma steza, ponovitev Drago Jančar: Zalezujoč Godota, posnetek predstave Male drame SNG.Ljubljana, ponovitev Borovec: SP v biatlonu, 20 km (M), prenos Sobotna noč VideonoC, ponovitev Leonard Cohen: Pesmi iz življenja, ponovitev SP v alpskem smučanju, posnetek iz Morioke Sprehodi po stari Ljubljani, 2/9 del oddaje, ponovitev Alfonz Mucha, portret Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini TV dnevnik 2, vreme, šport Milena, 3/4 del koprodukcijske nadaljevanke Osmi dan Svet poroCa Sova V avtobusu, 3. epizoda angleške nanizanke Želite, milord?, 17. del angleške nanizanke Ciklus filmov J.L. Godarda: Do zadnjega diha, francoski film (do 01.20) & KANALA 10.15 10.25 11.00 12.00 12.25 19.00 20.15 20.30 21.05 22.35 23.30 23.45 00.20 Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, ponovitev 91. dela Teden na borzi, ponovitev Ninja želve, ponovitev 4. dela Ninja želve, 42. del ameriške risanke Dnevnoinformativni program in vreme Dokumentarec tedna: Skalerasova poezija gibanja Ciklus slovenskega filma - Bert Sotlar: Svet na Kajžarju Drugačen svet, 92. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche Welle Astrološka napoved H KOPER Studio 2 magazin Primorska kronika l!l*h TOREK, 9. FEBRUARJA 1993 FILM LJJ DOKUMENTARNA !^| GLASBENA 4—1 ” ODDAJA k* ODDAJA H NADALJEVANKA LJ OTROŠKA RAZVEDRILNA t INFORMATIVNA ™ ODDAJA ODDAJA LHtJ ODDAJA ŠPORT 00 TV SLOVENIJA 1 20.45 GLASBA, SOV IN CIRKUS: Neverjetne zgodbe Nocoj si lahko večer popestrite z ogledom 8. oddaje Neverjetnih zgodb, ki bo na sporedu ob 20.45. Videli boste marsikaj, od čarobnih iluzij, hitrostnega čaranja, atraktivnega prispeve-ka o jadranju na deski, neverjetne zgodbe o pianistu s šestimi prsti, slikarju, ki slika, ne boste verjeli, na glavice bucik, srhljive zgodbe o duhovih do treh neverjetnih pripovedi iz živalskega sveta, in sicer zgodbe o nenavadni ljubezni med psom in gepardom, zgodbe o divjih goseh ter zgodbe o kondorjih. Vse to pa so samo utrinki iz današnjih Neverjetnih zgodb, skozi katere vas bo popeljala voditeljica Eva Longyka. TV SLOVENIJA I 21.45 TELESNI SLOGI: DRUGA KOŽA Ljudje radi simbolično spreminjamo svojo telesno podobo. Smo pač edina živa bitja, ki lahko izbiramo lastno »perje«, to pa pogosto počnemo z nenavadnim ličenjem, oblačenjem, s tetoviranjem, plemenskim okrasjem,-z nakitom, pričeskami... V slikoviti angleški dokumentarni nadaljevanki si boste lahko ogledali nekaj zanimivih poskusov 'spreminjanja naše zunanjosti tako pri plemenih kot v »civilizirani družbi«. TV SLOVENIJA 2 18.50 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE: Prisluhnimo tišini V oddaji Prisluhnimo tišini, ki jo TV Slovenija pripravlja v sodelovanju z Zvezo slušno prizadetih, vas vabimo k ogledu naslednjih zanimivih prispevkov. Ves naš denar je naslov prvega, v katerem bomo spremljali zgodovino našega denarja; od prvega bankovca v 18. stoletju do današnjega tolarja. V naslednjem prispevku bodo prikazani postopki za vzdrževanje slušnih aparatov in nekatera manjša popravila le-teh. Za konec pa vam bo oddaja posredovala še utrinek s priprav kolesarjev na letne olimpijske igre gluhih, ki bodo potekale od 24. julija do 2. avgusta v Bolgariji. Redaktorica oddaje je Helena Rovšek. SOVA: DO ZADNJEGA DIHA francoski film S filmom Do zadnjega diha začenja TV Slovenija ciklus filmov francoskega filmskega avtorja Jeana-Luca Godarda. Film promovira francoski novi val, ki je v začetku petdesetih let nastajal ob reviji Cahiers du dnema. Poenostavljeno je film zgodba o Michelu Poiccardu, ki zaradi umora zbeži v Pariz, kjer spozna Patricio in se vanjo zaljubi. Njuna ljubezen pa je kratka, saj ga Patricia izda policiji... CANALE 5 20.40 PRIMA Dl MEZZANOTTE (Midnight Run) ZDA 1988, režija Martin Brest, igrajo Robert De Niro, Charles Gro-din, Yphet Kotto, John Ashton. Bivši policaj Jack Walsh mora v petih dneh ujeti računovodjo Jonathana Mardukasa, ki je zbežal z zaslužki pomembnega preprodajalca mamil. Jack svojo nalogo uspešno opravi. Sedaj mora peljati Jonathana domov, vendar je to težje, kot si pričakujemo. Za petami so jim seveda gangsterji, pa tudi Mardukas ni pripravljen k sodelovanju. Kljub temu, da zgodba o tatu in policaju ni nova, je režiser posnel uspelo komedijo, v kateri je veliko zanimivih podvigov. De Niro uspešno nastopa v komični vlogi. KANALA Sladkosti in dobrote Nedeljskega poobedka Točno opoldne bo na sporedu na Kanalu A začetek nove serije z naslovom Nedeljski poobedek. Za duhovno pripravo na poobedek bo poskrbel pater Benedikt Lavrih, ki že nekaj mesecev s svojimi razmišljanji bogati nedeljska jutra in opoldneve. Takoj za duhovno pripravo pa se boste lahko naslajali nad dobrotami v kulinaričnem kotičku. Recepti, ki si jih boste lahko pridno beležili bodo za pripravo tako imenovane »new age« hrane. To je sodoben naCin prehranjevanja, prilagojen sodobnemu človeku, ki se ne giblje in potrebuje vec vitaminov, mineralov in balastnih snovi. Glede na to, da bo govor o drugačni vrsti hrane, bodo tudi oddaje pripravljene na drugačen način, vsakič v drugi restavraciji. Ob pol enih pa bo na vrsti najslajši del poobedka, saj boste lahko pojedli jagodo s torte, kot temu pravijo v nekaterih krajih Slovenije. Na vrsti je oddaja Helena, ki je ne bo vodil nihče drug kot Helena sama. To pa je: Helena Blagne, ki se bo tokrat predstavila kot voditeljica. Helena bo »Čestitala« gledalcem in slišali boste lahko pesem, ki so jo izbrali tisti, ki so Čestitko naročili. Za konec pa še ponovitev oddaje Videogrom z voditeljico Anjo Rupel in novicami iz sveta domače in svetovne videoscene. mmm Sil ■ni ■ 1H ■ i "M”"— ® RAI 1 §3 RETE 4 ® TMC IB Koper Aktualno: Unomatti- Nan.: Družina Euronevvs Mannix, am. tv nan. na, vmes dnevnik in Bradford, Družina Ad- Nad.: Doppio imbro- Istrska paberkovanja gospodarstvo dams, Jeffersonov!, glio, 9.45 Potere Out, ponovitev 6., Film: Cani e gatti vmes od 7.30 dalje Rubrika: Zenska TV zadnjega dela (kom., It. ’52), vmes vsakih 30 min. vesti SP v smučanju: moški Glasbeni vrtiljak (11.00) dnevnik 1 Nad.: General Hospi- superveleslalom TV novice Variete: Servizio a do- tal, 9.00 Marilena, TMC News - Šport Robin Hood iz vesolja micilio, vmes (12.30) 10.00 Ines, 11.00 Film: Come rompere Reševanje na čereh, dnevnik 1 Amanda, 12.00 Cele- un felice divorzio angl. mladinski film; Dnevnik in Tri minute ste, vmes (10.30) vesti (kom., ZDA 1976) igrajo: Paul Martin, Fatti, misfatti e... Variete: A časa nostra Risanke Nicky Brockway in Italijanska kronika TG 4 vesti Nanizanka drugi Variete: Buona fortuna Variete: Buon pome- Dok. oddaja Severovzhod, tv maga- Otroški variete riggio Rubriki: Zenska TV, zin, ponovitev Mladinski variete: Big! Nad.: Sentieri, 15.10 19.10 Garderoba (vodi Otroški program-Stu- V Parlamentu in vesti Grecia, 16.05 Anche i B. Barzini) dio 2 mladi Aktualno: Italija, na- ricchi piangono, 17.00 Vremenska napoved Primorska kronika vodila za uporabo Febbre d’amore in TMC News TV dnevnik Variete: Ci siamo? (vo- Rubrika o lepoti Nan.: Maguy Mannix, am. tv nan. di Gigi Sabani) TG 4 vesti Film: Gor (fant., ZDA Nočni sodnik, am. Vreme in dnevnik Aktualno: C’ eravamo 1988, i. Urbano Barbe- nan. Film: Senza via di tanto amati rini, Jack Palance) Bersaglio scampo (krim., ZDA Nad.: La signora in ro- SP v smučanju Sok modeme umetno- ’86, i. Kevin Costner) sa, vmes (18.55) vesti Športna oddaja: Mon- sti, ameriška dok. se- Caffe italiano Kviz: La cena e servita docalcio rija Dnevnik 1 Film: Ben Hur (zgod., TMC vesti in vreme TV dnevnik Športna sreda ZDA ’59, i. C. Heston), Film: La bahata di Bil- Arhitektovi nasveti Dnevnik in vreme vmes (23.30) vesti lie Blue (kom. 1972) Rokove pesti, itali- Danes v Parlamentu SP v smučanju: ženski janski film,1972 superveleslalom Aktualno: CNN News M is _ . ■ _ ® CANALE5 RAI 2 I Otroški variete Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Film: Adamo ed Evelina (kom., VB 1949) Nan.: Lassie Kratke vesti Segreti per voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, rubrika o motorjih, vreme Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Vesti in iz Parlamenta II coraggio di vivere Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beautiful Dnevnik in Šport Varieteja: Ventieventi, 20.40 Acqua calda Mixer in Pegaz Nočni dnevnik Tenis: turnir Milano Nočni Šport 4 RAI 3 Dok.: L'altrarete, vmes (6.50,11.30) vesti Kratke vesti iz Milana Chi e di scena? Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dokumenti Samo za šport Derby in pregled tiska Tenis: turnir Milano Vreme in dnevnik Deželne vesti Telegiornale Zero Blob in Una cartolina Aktualno: Mi manda Lubrano Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Milano, Italia, 23.40 Publimania Dnevnik in vreme M Na prvi strani ■•KS Variete: Maurizio Co-B stanzo Show (pon.) ■HM Nan.: La časa nella prateria Variete: Ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum, 14.30 Agenzia matri-moniale, Ti amo par-liamone, 15.30 Scene da un matrimonio Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia TV film: II freddo cuo-re di Chris (dram., ZDA ’92, i. S. Gless) Aktualno: Spazio 5 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti ITALIA 1 Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Varieteja: Non e la Rai, 16.00 Unomania Nan.: Baywatch Varieteja: Twin Glips, 17.35 Mitico Nan.: MacGyver Vremenska napoved Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke, vmes (19.30) šport Nan.: Quelli della Spe-ciale, 22.15 Le ragazze della Terra sono meglic (i. D. Cameron) Varieteja: No limits, 23.45 Playboy Show Odprti studio in šport ® ITALIA 7 OEBP Avstrija 1 Risanke Nad.: Čara a čara Nan.: I Campbell News Line - Vesti Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita Deželni programi Filmske novosti Sette in allegria News Line -Vesti Nan.: Buck Rogers Il sasso nella scarpa Film: Punto zero (dram., ZDA ’71, i. Barry Nevvman) News Line - Vesti Colpo grosso story Film: La prima notte del dottor Danieli, in-dustriale col comples-so del giocattolo Čas v sliki Saratoga, ponovitev filma Sinha Moča, 94. del Trojica s štirimi pestmi Družina Meier, serija Peter Pan in gusarji Ukradeno jajce, lutkovna igrica Dekle iz prihodnosti Otroci se pogovarjajo z znanimi ljudmi Družinske vezi Velika svoboda Čas v sliki Po dolgem času, 2/4 nadaljevanke Aljaska Time Bandits, angl. fantazijski film, 1981 Zakon v L.A., ameriška nanizanka Poročila; Tisoč mojstrovin © TELEFRIULI Film Kratke vesti Starlandia Nan.: Villa Arzilla Nad.: Destini Večerne vesti Rubrika o obrtništvu Ena rastlina na dan Film: Ricercate Etta Plače (vestern, 1976) Nočne vesti # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi OtO Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška Poročila Zgodbe iz Monticella, 60. del Poročila TV šola Marijana, 7/13 del francoskega animiranega filma Poročila Ko se svet vrti, 60. del Monofon Poročila Slika na sliko Palača vetrov, ponovitev 4. dela Poročila Učimo o Hrvaški Divji svet otrok, 19/26 del Hrvaška država in ljudje Poročila Moja knjiga o džungli: Srečni sloni, 6/27 del Santa Barbara, 323. del Risanka Dnevnik 1 Slovo, ameriški film Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja Hrvaška 2 TV koledar Superveleslalom, M, posnetek iz Morioke Odbojka: Pokal evropskih prvakov Dnevnik 1 Pravi igralci, 8/15 del I ameriške humoristične serije Življenjske preizkušnje, 6/13 del dokumentarne serije Palača vetrov, 5/6 del nadaljevanke Glasbeni večer Horoskop SP v alpskem smuča- nju Igre življenja: Orien- tacija, 5. del Nove dogodivščine družine Robinson v divjini, am. film Poklicne slike: Optik SP v alpskem smuča- nju - studio Gaudimax, igra Čas v sliki Šport Hans Peter Heinzel, posn. iz dunajske koncertne dvorane Čas v sliki Šport Super veleslalom, 2, iz Marioke (do 03.00) Madžarska Čez dan Peklenski raj, brazilska serija Z zobmi, z nohti, pon. francoskega filma Literarna igra Kupil bom to žensko, 152. del Diskretni Sarm režima Kulturni referent Večerna pravljica Mesečina, ameriška kriminalka Dnevnik Plašč sv. Martina, francoski film Druga madžarska armada na Donu, dokumentarna serija Dnevnik Dnevnik BBC : ODDAJE V SLOVENŠČINI SLOVENIJA 1 Sprehodi po stari Ljubljani, 2/9 del, ponovitev Alfonz Mucha, portret, ponovitev Milena, 3/4 del koprodukcijske nadaljevanke, ponovitev, VPS 1105 Osmi dan, ponovitev, VPS 1200 Poročila Poslovna borza, ponovitev Morske steze, 5., zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije, ponovitev Filmsko popoldne V avtobusu, 3. epizoda angleške nanizanke, ponovitev, VPS 1405 Želite, milord?, 17. epizoda angleške nanizanke, VPS 1430 Ciklus filmov J.L. Godarda: Do zadnjega diha, francoski film, ponovitev, VPS 1520 TV Dnevnik 1 - slovenska kronika Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 16 Crk, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme, šport ZariSCe Film tedna: Živeti v temi, ameriški film, VPS 2030 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215; Šport Akcent Video strani fr SLOVENIJA 2 10.00 10.30 11.35 12.00 13.00 16.50 18.10 18.55 19.10 19.30 20.00 22.35 23.50 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini, ponovitev Anton Dermota, ponovitev Telesni slogi: Druga koža, 1/4 del angleške dokumentarne serije, ponovitev Glasba, show in cirkus: Neverjetne zgodbe, 8. oddaja, ponovitev Poročila SP v alpskem smučanju, posnetek iz Morioke Beverly Hills, 90210, 6/22 del ameriške naniz., ponov. Turizem: Latvija Slovenija - umetnostni vodnik: Od Kanalske doline do Trsta TV dnevnik 2, vreme, šport Ljubljana: DP v hokeju na ledu: Kompas Hertz Olimpija - Acroni Jesenice Sova Buntz z Beverly Hillsa, 7/13 del ameriške nanizanke Želite, milord?, 18. epizoda angleške nadaljevanke Video strani A KANALA 10.30 10.40 11.00 12.15 18.20 18.30 19.00 20.00 Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, ponovitev 92. dela Ninja želve, 5. del Božidar Jakac: Podobe na filmskem traku, 21. .zadnji del Male živali Ninja želve, 48. del ameriške nadaljevanke Risanka 20.15 20.30 21.05 22.05 22.00 23.10 23.25 00.00 00.10 Dnevnoinformativni program in vreme Kult-ura, pol ure kulture ! Smithsonian, 2. del dokumentarne serije Kulinarični kotiček, oddaja o new age kulturi prehranjevanja Drugačen svet, 93. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche Welle I Astrološka napoved MCM (do 01.00) ® KOPER Studio 2 - otroški program Primorska kronika iiltotj SREDA, 10 FEBRUARJA 1993 FILM DOKUMENTARNA ODDAJA GLASBENA ^ ODDAJA NADALJEVANKA I«lJ otroška OO RAZVEDRILNA • INFORMATIVNA * ŠPORT I™ ODDAJA ODDAJA ODDAJA oo TV SLOVENIJA 1 18.50 16 CRK, tv-igrice V tem tednu bodo tv-igrice v znamenju 16 črk, pri katerih boste uživali v premetavanju črk in sestavljanju besed na določeno temo. Gledalce, ki se bodo prijavili k sodelovanju in se pomerili v studiu, čakajo lepe nagrade. Tokrat jih podeljujeta sponzorja Mercator Oljarica Kranj in Založba kaset in plošč RTV Slovenija. Oddaje bo vodil Pavle Gregorc (na sliki). TV SLOVENIJA 2 18.55 TURIZEM, svetovalno-hamenski program Uredništvo slovenskega programa v Kopru vam v današnji oddaji Turizem predstavlja eno od številnih držav, ki so nastale na območju nekdanje Sovjetske zveze - Latvijo. S političnega vidika smo Latvijo spo- ________ znali maja 1990, ko je razglasila suverenost. Današnja oddaja pa nam bo približala njene kulturne in naravne znamenitosti, ki privlačijo številne turiste. Morda bodo po ogledu oddaje pritegnile tudi vas. TV SLOVENIJA 1 20.35 ŽIVETI V TEMI, ameriški film Film prikazuje resnično življenjsko zgodbo zakoncev Lee, Et-hel in Jamesa. Ethel se je rodila slepa, vendar je kljub temu živela srečno in polno življenje. Zaljubila se je v prav tako slepega Jamesa in se z njim poroči- ________ ________ ___ la. Njuna ljubezen je ob spoznanju, da ne moreta imeti otrok, na veliki preizkušnji. Odločita se za posvojitev, pri tem pa se spopadeta z okorelo birokracijo in močnimi predsodki do slepih. TV HRVAŠKA 1 20.05 SLOVO, angleški film Po odličnem scenariju pisatelja Toma Kempinskega so leta 1990 posneli film, ki prikazuje dramo dveh ljudi. On je pisatelj, ki je trenutno brez navdiha za pisanje, ona je invalid, ki se ukvarja z igralstvom. Po golem naključju se spoznata prek telefona. V mnogih urah telefonskih pogovorov se zbližata in nekega dne se tudi osebno spoznata. Med njima se stke prijateljstvo in na vidiku je ljubezen. Vendar se on ustraši in beži pred resno zvezo... Film je režiral Barry Davis, glavni vlogi pa sta odigrala Rosana Arquette, David Suc-het in drugi. RETE 4 20.30 BEN HUR ZDA 1959, režija William Wyler, igrajo Charlton Heston, Stephen Boyd,Jack Hawkins. V otroških letih sta Rimljan messala in judovski plemič Ben Hur velika prijatelja, vendar ko odrasteta postaneta huda sovražnika, bena Hura obsodijo zato na galejo, vendar se reši in pride v Rim, kjer ga bogati plemič posinovi. Vrne se tako v Palestino... Wyler je uspešno prestavil v filmski jezik istoimenski roman in posnel bogati bibljiski kolossal. V teh letih so bili filmi na to temo zelo popularni in Hollywood ni skoparil: film je stal kakih dvajset milijonov dolarjev, prejel pa je enajst Oskarjev. V filmsko zgodovino je prešel prizor tekme z vozovi. GOVORI SE Televizija na prepihu, zaprite vrata! Z vsem pompom napovedana premiera tv-filma Predsednik je za nami in po odmevih sodec so z njim bolj zadovoljni politiki kot gledalci. Med televizijskimi uslužbenci se Šušlja o visokih številkah, ki so povezane z nastankom filma, pa po ogledu verjetno še toliko bolj v nebo vpijoče, saj jih kvaliteta nikakor ne opravičuje. Zelo potiho se govori, da je film stal krepko Cez milijon mark, pa Čeprav odgovorni trdijo, da je stal vsekakor manj kot dva milijona mark. Ne glede na vprašljivo končno vsoto pa je preverjena številka stooseminšestdeset tisoč mark, kolikor stane povečava filma na 35 mm. Oseminštirideset tisoC mark je cena za štiri kopije filma, ostalo pa so honorarji. Pa marke sploh niso pomembne! Pomembno je, da imajo tv-uredniki in tehniki svoje zmote! Prvi z izborom slabih scenarijev, drugi pa s povzdigovanjem super-16-mm filma! Odkar je televizijska novinarka Rosvita Pesek v velikem Janinem intervjuju spregovorila o svojih željah, ambicijah in prepričanjih, se po televizijskih hodnikih vedno glasneje sprašujejo, zakaj sicer očitno zvita novinarka ni hotela odloCno odgovoriti na provokativno vprašanje kolegice iz Jane, ali je Članica katere od strank. Tokrat ji ponujamo poslednjo možnost, da zanika nevzdržno trditev, da je! (A.K.) ■1» i i RAI 1 (§8 RETE 4 ® TMC 8 Koper Aktualno: Unomatti- Nan.: Družina Euronevvs Harry O, am. tv. nan. na, vmes dnevnik Bradford, Družina Ad- Nad.: Doppio imbro- Pustite jih živeti, dok. Film: Abbasso la mise- dams, Jeffersonovi, glio, 9.45 Potere serija ria (kom., It. ’45), vmes od 7.30 dalje Rubrika: Zenska TV Stekleno srce, pon. fil- vmes (11.00) dnevnik vsakih 30 min. vesti SP v smučanju: ženski ma Vremenska napoved Nad.: General Hospi- superveleslalom TV novice Variete: Servizio a do- tal, 9.00 Marilena, TMC News - Šport Čarobna svetilka: Te- micilio, vmes (12.30) 10.00 Ines, 11.00 Film: Lettere smarrite čaj italijanskega jezika dnevnik 1 Amanda, 12.00 Cele- (ZDA 73, i. Barbara Sok moderne umetno- Dnevnik in Tri minute ste, vmes (10.30) vesti Stanwyck, J. Forsythe) sti, ameriška dok. seri- Fatti, misfatti e ... Variete: A časa nostra Risanke: Snack ja Aktualno: Primissima TG 4 vesti Nan.: Batman Bersaglio, ponovitev Variete: Buona fortuna Variete: Buon pome- Dok.: Prijateljska nara- Arhitektovi nasveti Otroška oddaja riggio va - Zivali-ribici Primorski forum Mladinski variete: Big Nad.: Sentieri, 15.10 Rubriki: Zenska TV. Primorska kronika V Parlamentu in vesti Grecia, 16.05 Anche i 19.10 Garderoba TV Dnevnik Aktualno: Italija, na- ricchi piangono, 17.00 Vremenska napoved Mannix, ameriška tv vodila za uporabo Febbre d’amore TMC News nanizanka Variete: Ci siamo? TG 4 vesti Nan.: Maguy Nočni sodnik, ame- Vreme in dnevnik Aktualno: C’ eravamo Film: Asilo di polizia riška tv nanizanka Variete: Partita doppia tanto amati (kom., It.-ZDA ’86, i. Meridiani (vodi Pippo Baudo) Nad.: La signora in ro- David Landsberg) Dolgo iskanje, angle- Variete: Caffe italiano, sa, vmes (18.55) vesti Snežni planet ška dokumentarna se- vmes (23.00) dnevnik Kviz: La cena e servita TMC News in vreme rij a Dnevnik in vreme Film: Greystoke: la Film: Truck drivers TV dnevnik Danes v Parlamentu leggenda di Tarzan (pust., ZDA 77, i. Pe- Juke box, glasbena od- Rubrika opolnoči Film: Momenti di Glo- ter Fonda, J. Reed) daja v živo, vodi Alex Film: The Cracker ria, vmes (23.30) vesti SP v smučanju: moški Bini Factory (dram., 79) veleslalom, 1. tek, (4.55) 2. tek, vmes (2.45) CNN News CANALE5 - k D Al 4 ■*ii] Na prvi strani Otroški variete Variete: Maurizio Co- Vesti - Euronevvs stanzo Show Rubrika o vrtnarstvu Nan.: La časa nella Film: LTsola dei delfi- prateria ni blu (pust., ZDA ’64) Variete: ore 12 Nan.: Lassie Dnevnik TG 5 Kratke vesti Sgarbi quotidiani Segreti per voi... Aktualno: Forum, Variete: I fatti vostri 14.35 Agenzia matri- Dnevnik, gospodarst- moniale, 15.00 Ti amo vo, Nonsolonero parliamone,15.30 Sce- Nad.: Quando si ama, ne da un matrimonio 14.40 Santa Barbara Otroški variete: Ri- Kronika v živo sanke in kviz Vesti in iz Parlamenta Kviz: OK il prezzo e Aktualno: 11 coraggio giusto, 19.00 La ruota di vi vere, nato šport della fortuna Nan.: Hunter, vreme RiJijI Dnevnik TG 5 Nad.: Beautiful M Striscia la notizia Dnevnik in šport 0 Kviz: Tutti per uno Variete: Ventieventi (vodi M. Bongiomo) TV film: La scalata Nan.: Časa dolce časa (dram., It. ’92) Variete: Maurizio Co- Aktualno: Rock caffe stanzo Show, vmes TG 2 - Pegaz (24.00) TG 5 vesti ® ITAUA 7 EMF Avstrija 1 RAI 3 ITAUA 1 Risanke Nad.: Čara a čara News Line - Vesti Nad.: Aspettando il domani, II tempo della nostra vita Deželni programi Sette in allegria News Line Nan.: Buck Rogers II sasso nella scarpa Film: Tre ore per ucci-dere (vestern, ZDA ’54, i. Dana Andrevvs, Dionne Foster) Vesti: News Line Colpo grosso story Film: Qualcuno ha tra-dito (dram., It. '68, i. Elsa Martinelli, Robert Webber) News Line - Vesti TELEFRIUU C as v sliki Po dolgem času, pon. 3. dela nadaljevanke Sinha Moča, 95. del Trojica s Štirimi pestmi Antični bogovi in junaki Knjiga o džungli Am, dam, des Alfred J. Kwak: Atlantida Artefix, otroški klub The Real Ghostbusters Mini Cas v sliki Družinske vezi Velika svoboda, nad. Čas v sliki, vreme Donavska princesa Lov na zlato, am. pust. film King Kobra, ameriška grozljivka Mike Hammer Poročila; Tisoč mojstrovin Otroški variete Dok.: L’altrarete, vmes Nanizanke (6.50, 12.00) dnevnik Odprti studio Chi e di scena Otroški variete Znanstveni dnevnik Nan.: Agli ordini papa Deželne vesti Varieteja: Non š la Popoldanski dnevnik RAI, 16.00 Unomania Dok.: Beli vulkan Nan.: Baywatch Samo za šport Varieteja: Twin Clips, Športna rubrika Derby 17.35 Mitico Neonevvs, nato pre- Nan.: MacGyver gled tujega tiska Vremenska napoved Tenis: turnir Milano Varieteja: Rock & Roli, Vreme in dnevnik 20.00 Karaoke, vmes Deželne vesti (19.30) Studio šport Telegiornale Zero Nan.: Beverly Hills Blob in Una cartolina 90210 Aktualno: Il rosso e il Film: Scappatella per nero (vodi M. Santoro) due (kom.. ZDA ’85, Dnevnik in Omnibus i.Rob Morrow) Dnevnik in vreme Odprti studio, pregled Variete: Fuori orario tiska in šport Nan.: Barney Miller Kratke vesti Starlandia Nan.: Villa Arzilla Nad.: Destini Večerne vesti Rubrika: Parliamone Film: I soldi o tua mo-glie (kom., ZDA 72, i. E. Ashley, T. Bessell)) Nočne vesti IHHF Avstrija 2 # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi SP v alpskem smučanju SP v alpskem smučanju, studio Bivanje, zadnji del Preplah v gradu groze, angl. komedija SP v alpskem smučanju, studio Kdo je kdo?, igra Regionalna poročila Čas v sliki, vreme Kultura Domače reportaže Trailer Pozor, kultura! Cas v sliki Goljufije v znanosti SP v alpskem smučanju DtO Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška Poročila Zgodbe iz Monticella, 61. del Poročila TV šola Ljubezenske zgodbe, 5. del mladim serije Poročila Ko se svet vrti, 61. del Monofon Poročila Slika na sliko, ponov. Oddaljena sreča, ponovitev 5/6 dela Poročila Učimo o Hrvaški Malavizija Hrvaška država in ljudje Poročila Znanost in mi Santa Barbara, 324. del am. nadaljevanke Dnevnik 1 Poslovni klub Me je kdo iskal? Ekran brez okvirja Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja OtO Hrvaška 2 TV koledar Kraljestvo senc, pon. filma Superveleslalom, 2, posnetek iz Morioke Dnevnik 1 Brooklynski most, 6/11 del ameriške humoristične nadaljevanke Oddaljena sreča, 6., zadnji del ameriške nadaljevanke Moč in slava, 12. del športnega dok. filma Metal-mania Horoskop Madžarska Dobro jutro Čez dan . Peklenski raj, brazilska serija Goya, španska biografska nadaljevanka Igra Poročila Popoldanski saldo Kupil bom to žensko, 153. del mehiške nad. Za menedžerje Svet denarja Večerna pravljica Igra Barkochba Upanje zanamcev Dnevnik Zasebni detektiv, kri-mi serija Aktualno Spomladanski festival '91, 3. del Dnevnik IT SLOVENIJA 1 Zgodbe iz školjke Živeti v temi, amerišk film, ponovitev Poročila Filmsko popoldne Buntz z Beverly Hillsa, 7/13 del ameriške nanizanke, ponovitev, VPS 1400 Želite, milord?, 18. epizoda angleške nanizanke, ponovitev, VPS 1425 Beach Boys - poletne sanje, ameriški film, VPS 1515 TV dnevnik 1 - slovenska kronika Otroški program: Živ žav Regionalni studio Maribor 16 Grk, tv-igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme Šport Zarisce F.Huby: Ljubezenska preizkušnja, 2/7 del nemške nadaljevanke, VPS 2040 Tednik, VPS 2130 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215 Šport Poslovna borza Video strani fr” SLOVENIJA 2 10.20 10.35 10.45 15.25 16.25 17.00 18.00 18.45 19.17 19.30 20.05 2105 01.50 04.55 05.45 Latvija, ponovitev Slovenija - umetnostni vodnik: Od Kanalske doline do Trsta, ponovitev Šport Akcent, ponovitev Svet poroCa, ponovitev SP v alpskem smučanju: Superveleslalom (Z), posnetek iz Morioke Videošpon Že veste, svetovalno namenski program Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov TV dnevnik 2, vreme, šport Umetniški veCer Portret: Igor Ozim Karol Szymanowski: Koncert za violino Letni koncert Big Banda RTV, 1. del Sova Dragi John, 42. epizoda ameriške nanizanke Želite, milord?, 19. del angleške nanizanke Morioka: SP v alpskem smučanju, veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Morioke Morioka: Veleslalom (M), 2. vožnja, prenos Video strani A KANALA 10.30 10.40 11.00 12.15 19.00 19.40 20.00 20.15 20.30 21.00 22.30 23.20 23.35 00.10 00.20 01.00 Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, ponovitev 93. dela Ninja želve, 6. del Ninja želve, 49. del ameriške risanke MCM Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Dance session, 17. oddaja o plesu Domoljub, ameriški akcijski film Drugačen svet, 94. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved MCM Video strani ® KOPER ' Primorski forum Primorska kronika ČETRTEK,! 1. FEBRUARJA 1993 BB FILM Lil DOKUMENTARNA GLASBENA 1 ODDAJA ^ ODDAJA S NADALJEVANKA UJ OTROŠKA ™ ODDAJA m RAZVEDRILNA ODDAJA • ■ INFORMATIVNA ODDAJA * ŠPORT | TV SLOVENIJA! 15.15 TV SLOVENIJA 2 18.45 1 * BEACH BOYS - POLETNE -J SANJE, ameriški film ŽE VESTE, svetovalno-namenski program Beach Boys, ki so poosebljali generacije mladostnikov sončne Kalifornije, so predstavljali ameriški »odgovor« na Beatlese. Leta 1961 so bratje Carl, Brian in Den-nis Wilson ustanovili svojo skupino in s skladbo Surfin' na mah zasloveli. Filmska zgodba o rojstvu, uspehu in zatonu ene najuspešnejših skupin, ki je opevala sonce, morje in zapeljiva dekleta, je sicer deloma prirejena, kljub temu pa prikaže duh tistega časa. Do konca prejšnjega stoletja je bila ovčjereja še močno razširjena na Koroškem in Gorenjskem. Razvita je bila tudi v Ribniški dolini in sploh v hribovitih predelih Notranjske in Dolenjske. Oddaja nam bo posredovala utrinek s podeželja, kjer so na jesen predli. Arhitekturo zemeljske plasti lahko opazujemo na vsakem koraku in človek lahko le strmi ob stvaritvah tektonskih sil, ki so oblikovale slovensko deželo. Nekaj tega bo prikazano v drugem prispevku oddaje. V stalni rubriki Človek in paragrafi pa bodo opozorili na neprijetnosti, ki doletijo »netočne« plačnike položnic. Na koncu se boste lahko naučili še sami izdelovati pustne maske. TV SLOVENIJA 2 20.05 UMETNIŠKI VEČER V nocojšnjem umetniškem večeru lahko pobliže spoznate odličnega violinista in izjemnega violinskega pedagoga Igorja Ozima. Čeprav že dolga leta živi in dela v tujini, v Kčlnu je profesor na Visoki glasbeni šoli, še vedno mnogo koncertira. V portretu se Igor Ozim odkriva kot prijatelj mnogih slovenskih skladateljev, tako pogovor poteka med Ivom Petričem, Urošem Krekom, Marjanom Lipovškom, Janezom Matičičem in Danetom Škerlom. Za konec boste lahko prisluhnili Koncertu za violino in orkester št. I Karola Szymanowskega, v izvedbi Igorja Ozima in Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije z dirigentom Harthu-tom Haenchenom. TV SLOVENIJA 2 21.35 LETNI KONCERT BIG BENDA RTV SLOVENIJA Ljubitelje koncertne glasbe vabimo k ogledu posnetka koncerta Big Benda RTV Slovenija, na katerem je taktirko iz rok Jožeta Privška prevzel Lojze Krajnčan. Koncert bo izzvenel v znamenju del Janeza Gregorca in Milka Lazarja, kot solisti pa se bodo predstavili: D. Grašič (kitara), D. Krajnčan (trobenta), S. Nestorovič (saksofon), E. Sprug (trombon), P. Ogrin (trobenta) in A. Rendla (bobni). RETE 4 22.55 MOMENTI Dl GLORIA (Chariots of Fire) Velika Britanija 1981, režija Hugh Hudson, igrajo Ben Cross, lan Charleson, Nicholas Farrel, Lindsay Anderson. Harold Abrahams je Jud in študira v-Cambridgu. Erič Liddell je sin misionarja in je študent v Oxfordu. Vežejo ju ljubezen do atletike in priprave na pariške Olimijade. Za oba je glavna tekma tek na 100 metrov. Liddell ne bo tekel finalne tekme, ker je nedelja. Zmagal bo zato Abrahams... Film prikazuje trening obeh, njuno življenje pred samim tekmovanjem in same tekme. Zanimiv je pogled na različen pristop do športa, ki si ga danes težko predstavljamo. Prav zato pa je film dramatično učinkovit. DOGAJA SE Učbeniki, ki so, pa niso učbeniki Pretekli petek smo lahko na drugem programu TV Slovenija v izobraževalni oddaji Znanje za znanje, učite se z nami spremljali prvo oddajo iz serije Učbeniki, ki so, pa niso učbeniki avtorice Katarine Lavš. Predstavila nam je tri knjige: Dežela slovničarija, Berte Golob, Vesoljsko jajce, Polonce Kovač, in Kratko svetovno zgodovino, Ernsta H. Gombricha. Vedno so se »lomila kopja«, in najbrž se tudi nikoli ne bodo prenehala lomiti, pedagoških strokovnjakov, ki imajo nalogo, in so tako ah drugače poklicani, da pod strokovno lupo dajejo knjige, imenovane učbeniki. Diskusij o tem, ali imamo na voljo dobre ah slabe, primerne ali neprimerne, uporabne ali neuporabne, bolj ali manj privlačne in lepe učbenike nikoli ne manjka, predvsem pa nikdar nič ne rešijo. Večina staršev, učencev in tudi učiteljev se jezi, razburja in kritizira obstoječe učbenike, hkrati pa jih vsi zelo vestno in pridno uporabljajo. Le redki popestrijo in obogatijo svojo učno uro z ide- jami, knjigami in uradno ne-predpisanimi zanimivostmi, ki poglabljajo učenčevo znanje in mu vhvajo voljo in veselje do učenja. Prav ta »popestritveni« korak je storila Katarina Lavš, ko se je odločila, da bo mesečno pripravljala oddajo o knjigah, ki lahko požlahtnijo in poplemenitijo učenje. »Predstavitev tovrstnih knjig lahko pomeni vsaj skromen delež v prizadevanjih, da bi naše znanje postalo večje in kvalitetnejše, učenje pa prijetnejše,« pravi Katarina Lavš. 1 i RAI 1 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Film: Abbasso la rie-chezza, vmes vesti Variete: Servizio a do-micilio, vmes vesti Dnevnik in Tri minute Fatti, misfatti e... Italijanska kronika Dok.: Supertelevision Variete: Buona fortuna Otroška oddaja Mladinski variete: Big! V Parlamentu in vesti Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Ci siamo? Vreme, vesti in šport Aktualno: Uno Sette (vodi Gino Nebiolo) Aktualno: Caffe Italia-no (vodi E. Gardini), vmes (23.00) vesti Vreme in dnevnik Danes v Parlamentu Rubrika opolnoči Film: Irresistibile bu-giardo (kom., Fr. ’85) i | RAI 2 Risanke in nanizanke Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Film: Pištole roventi Nan.: Lassie Kratke vesti Segreti per voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, rubrikaTrentatre in vreme Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronike v živo Vesti in iz Parlamenta Aktualno: II coraggio di vivere Športne vesti Nan.: Hun ter, vreme Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Variete: I fatti vostri TG 2 - Pegaz NoCni dnevnik Tenis: turnir Milano ^ RAI 3 Dok.: L’altrarete, vmes (6.50,12.00) vesti Chi e di scena? Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dok.: Mistral Športno popoldne Športna rubrika Derby Aktualno: On-Off Tenis: turnir Milano Dnevnik, deželne vesti Telegiomale Zero Blob in Una cartolina Dan na preturi Variete: Avanzi Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Milano, Italija, 23.40 Voglia di te-nerezza Dnevnik in vreme S 3 RETE 4 Nan.: Družina Bradford, Družina Ad-dams, Jeffersonovi, vmes od 7.30 'dalje vsakih 30 min. vesti Nad.: General Hospi-tal, 9.00 Marilena, 10.00 Ines, 11.00 Amanda, 12.00 Cele-ste, vmes vesti Variete: A časa nostra TG 4 vesti Buon pomeriggio Nad.: Sentieri, 15.10 Grecia, 16.05 Anche i ricchi piangono, 17.00 Febbre d’amore Rubrika o lepoti TG 4vesti Aktualno: C’eravamo tanto amati Nad.: La signora in ro-; sa, vmes (18.55) vesti Kviz: La cena e servita Nad.: Renzo in Lucia Film: Agente 007 -Una cascata di diamanti, vmes vesti M CANALE5 Na prvi strani Variete: Maurizio Co-stanzo Show Nan.: La časa nella prateria Variete: Ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotiadiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matri-moniale, 15.00 Ti amo parliamone,15.30 Scene da un matrimonio Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Varieteja: Scherzi a parte, 22.45 Gomma-piuma Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti) Danes v kioskih ITALIA1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Agli ordini papa Varieteja: Non e la RAI, 16.00 Unomania Nan.: Baywatch Varieteja: Twin Clips, 17.35 Mitico Nan.: MacGyver Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke, vmes (19.30) Studio šport Film: Chi protegge il testimone (krim., ZDA ’87, i. Tom Berenger, Mimi Rogers) Aktualno: L’istruttoria (vodi G. Ferrara) Odprti studio, pregled tiska in Studio šport ® TMC Euronews Nad.: Doppio imbro-glio, 9.30 Potere Rubrika: Zenska TV (vodi Carla Urban) SP v smučanju: moški veleslalom TMC News - Šport Film: Voglio danzare con te (glas., ZDA ’37, i. Fred Astaire, Ginger Rogers) Risanke Nan.: Batman Dok.: Prijateljska narava - Leteča lisica Rubriki: Zenska TV, 19.10 Garderoba Vremenska napoved in TMC News Nan.: Maguy - E’ un lavoro essere disoccu-pati, 20.30 Matlock -L’uomo delPanno SP v smučanju Dok.: Amsterdam TMC News - Vreme Film: La strada sba-gliata (dram., ZDA ’66, i. Jennifer Jones) SP v smučanju H3P ITAUA7 Risanke Deželni programi Nad.: Čara čara Nanizanka: I Campbell News Line - vesti Nad.: Aspettando il domani, 14.30 II tempo della nostra vita Deželni programi Sette in allegria News Line - Vesti Nan.: Buck Rogers II sasso nella scarpa Film: Mariti mogli amanti (kom., Fr. ’89) News Line - Vesti Colpo grosso story Film: La sfinge sorride prima di morire - Stop Londra (krim., It. ’65, r. Duccio Tessari) News Line - Vesti ® TELEFRIUU Telefriuli non stop Kratke vesti Starlandia Nan.: Villa Arzilla Nad.: Destini Večerne vesti Rubriki o Deželi in Občina tedna Rubrike: Diagnoza, Led in sneg, 22.00 Motorji no- stop S TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi @ Koper Mannix, am. tv naniz. Juke box, glasbena oddaja TV novice Čarobna svetilka Dolgo iskanje, angl. dokumentarna serija Vohuna, am. naniz. Meridiani, aktualna tema, ponovitev Studio 2, pogovor z gosti Primorska kronika TV dnevnik Mannix, am. naniz. Nočni sodnik, ameriška nanizanka Koncert: Irena Grafe-nauer-flavta, Maria Graf-harfa Kvartet Tartini: M, Ravel: Kvartet v F-duru TV dnevnik Globus Krvava prisega, nemška kriminalka, 1961; igrajo: Karin Dor, Joachim Fuchs-berger in drugi BMP Avstrija 1 Cas v sliki Lov na zlato, ponovitev am. fdma Sinha Moča, 96. del Trojica s štirimi pestmi Jaz in ti, otroški spored Heidi, risana serija Am, dam, des Muppet babys, risana serija Cool Video uspešnice in kviz Mini cas v sliki VVurlitzer Cas v sliki Velika svoboda Cas v sliki, vreme XY-nerešeno Charleston, it. komedija Umor iz minulih let, kanadska kriminalka Mike Hammer: Nevarna strast BM-P1 Avstrija 2 Veleslalom, M, prenos iz Morioke SP nonstop Nibelungi, nemški zgod. spektakel, 1966 Ptici - japonski simbol za srečo, 2. del SP v alpskem smučanju, studio Mibjonsko kolo Regionalna poročila Cas v sliki, vreme Kultura Alpe: Poti po Tirolski, 5. del Šiling Cas v sliki m Najboljše iz serije Comdey Express i Morioka: Slalom, Z, 1. tek; drugi ob 4.45 DtO Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška Poročila Zgodbe iz Monticella, 62. del Poročila TV šola Operacija Barbarosa, 6. del mladinske nanizanke Poročila Ko se svet vrti, 62. del Mikser M Poročila Slika na sliko Oddaljena sreča, ponovitev 6., zadnjega dela Poročila Tečaj nemškega jezika, 20. lekcija Beverly Hills, 90210, 19/23 del amer. naniz. Hrvaška država in ljudje Poročila Santa Barbara, 325 del amer. nanizanke Dnevnik 1 Film-video-film Mikrokozmos, ameriški znanstveno-fan-tastični film Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila Sanje brez meja M Hrvaška 2 TV koledar Veleslalom, M, posnetek iz Morioke Oskar med detektivi Dnevnik Fina gospa, 1. del humoristične nanizanke Cro-pop.rock Gospodična Marple, 5/8 del Haggart, 3/7 del hum. serije Magija, 6/12 del Amityville IV: Demon je na prostosti, ameriška grozljivka Horoskop @ Madžarska ■ Cez dan Žrebanje lota Dallas, 112. del Igra Sotrpini Naravno zdravilstvo Poročila Popoldanski saldo Spored za upokojence Kupil bom to žensko, 154. del Risanke Okno Shakespearov humor Dnevnik Dallas, pon. 112. dela Moji ljubljeni z onega sveta, japonski film Jazz festival Debrecen Dnevnik Dnevnik BBC IT SLOVENIJA 1 Videošpon, ponovitev Umetniški večer Portret: Igor Ozim Karol Szymanowski: Koncert za violino Poročila Poslovna borza, ponovitev Filmsko popoldne Dragi John, 42. del ameriške nanizanke, ponovitev, VPS 1440 Želite, milord?, 19. epizoda angleške nanizanke,VPS 1505 Vrnitev na otok zakladov, 2/10 del angleške nadaljevanke, VPS 1555 TV dnevnik 1 - slovenska kronika Silas, 9/12 del nemške nadaljevanke Prvi uspehi: Eva Sotelšek Regionalni studio Koper 16 Crk, tv-igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme Šport Forum Na robu zakona, francoski film, VPS 2025 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2210 Šport Intervju: Tatjana Ličen, VPS 2240 Video strani e r SLOVENIJA 2 Že veste, svetovalno namenski program, ponovitev Gospodarska oddaja: Evropa 2000, ponovitev F.Huby: Ljubezenska preizkušnja, 2/7 del nemške nadaljevanke, ponovitev Poročila Osmi dan, ponovitev Alpe-Donava-Jadran SP v alpskem smučanju: VSL (M), posnetek iz Morioke Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Euroritem, 11. oddaja, ponovitev TV dnevnik 2, vreme Koncert simfonikov RTV Slovenija, prenos Sova Popolna tujca, 17/28 del ameriške nanizanke Želite, milord?, 20. epizoda angleške nanizanke Barve nasilja, ameriški film Morioka: SP v alpskem smučanju, Slalom (Z), 1. in 2. vožnja, prenos Video strani A KANALA 10.30 10.40 11.00 12.15 18.35 19.00 19.40 20.00 20.15 20.30 21.00 22.30 23.20 23.50 00.05 00.40 00.50 Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, ponovitev 94. dela Ninja želve, 7. del Oddaja o new age kulturi prehranjevanja Ninja želve, 50. del ameriške risanke MCM Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Dan po jutrišnjem, 6. del ameriške serije Prazlo, ameriška grozljivka Drugačen svet, 95, del ameriške nadaljevanke Rock starine, 1. oddaja o starem rocku Dnevnoinformativni program in vreme Poročila v angleščini: Deutche VVelle Astrološka napoved MCM (do 01.00) B KOPER 18.00 Studio - pogovor z gosti PETEK, 12. FEBRUARJA 1993 H FILM LIJ DOKUMENTARNA 1^ GLASBENA ODDAJA ^3* ODDAJA S NADALJEVANKA Va' otroška ™ ODDAJA m RAZVEDRILNA -S INFORMATIVNA ODDAJA ODDAJA * ŠPORT TV SLOVENIJA 1 20.25 NA ROBU ZAKONA, francoski film 6 * *• «uu« V filmu Na robu zakona Jean-Paul Bel-mondo odlično odigra vlogo Šaljivega inšpektorja Jordana, ki svoje naloge jemlje na-dve resno, čeprav se pri tem dostikrat požvižga na zakone. To pot ga pošljejo v Marseille, da bi zasegel veliko količino mamil. Mafija iz časopisov izve za prihod pariškega komisarja, zato se nanj temeljito pripravi. Jordan spozna, da oblasti niso kos lopovom, zato začne delati na lastno pest. Petkov večer vam bodo, s koncertom, polepšali simfoniki RTV Slovenija v neposrednem prenosu iz Cankarjevega doma v Ljubljani. Najprej bo na sporedu krstna izvedba Oda vsakdanjosti za dva solista (Jurij Reja. Neven Belamarič), mešani zbor in orkester na besedilo Cirila Zlobca. Avtor glasbe je skladatelj Pavel Šivic. Sledila bo točka Fanfare za plesno suito La Peri. V Mendel-sohnovem Koncertu za klavir, violino in godalni orkester v d-molu bosta nastopila pianistka iz Italije Stefania Mormone in violinist Sergej Krilov. Koncertni večer pa bo zaključil Ravelov Bolero. Dirigent večera bo francoski mojster Philippe Bender. TV SLOVENIJA 1 22.40 INTERVJU: Tatjana Ličen Nocojšnji intervju, ki ga pripravlja Lado Ambrožič (na sliki), je uvod v obsežno razpravo, s katero želi avtor raziskati ozadja vseh povojnih političnih procesov. Dachavski proces nam bo osvetlil s . *• * pogovorom z že- ' Av«/ no Vladimirja Učena, ki je bil žrtev tega procesa, ostale politične procese (duhovniški, mauthausenski, buchenvvaidski, vojaški in Nagodetov) pa s številnimi gosti v oddaji Omizje, ki bo na sporedu 2. marca. TV SLOVENIJA 1 20.00 1 KONCERT SIMFONIKOV RTV 1 SLOVENIJA TV SLOVENIJA 2 23.20 SOVA: BARVE NASILJA, ameriški film Režiser Dennis Hopper, ki ga poznamo tudi kot igralca, je film Barve nasilja posnel leta 1988. V njem je želel na primeru Los Angelesa prikazati pestrost ameriških velemest, v katerih so se od nekdaj zbirali ljudje vseh barv in socialnih struktur. Izhodišče filma predstavljajo dokumentarni podatki o tolpah različnih etničnih skupin, ki si nasprotujejo med seboj. Gre za veristično in kritično predstavitev tega nasprotovanja. RETE 4________________________________________________________3.30 DIEGI INCREDIBILI GIORNI (La decade prodigieuse) Francija 1971, režija Claude Chabrol, igrajo Anthony Perkins, Michel Piccoli, Marlene Jobert, Orson Welles. Zena bogatega Thea Van Horna ima ljubezensko razmerje z moževim posinovljencem. Stvar postane kočljiva, ko ženo ubijejo. Profesor, ki naj bi skrivnost odkril, ne ve, kaj storiti... Zgodbo so posneli po romanu dvojice piscev kriminalk, ki je ustvarila znanega detektiva El-■lerija Queena. Chabrol se je v tem filmu močno zgledovat pri Hitchocku, vendar ni dosegel njegovega nivoja. Zanimiv je predvsem prvi del, v katerem Orson Welles igra družinskega tirana, ki hoče živeti, kot da bi se svet ustavil leta 1925. SPOZNAJMO SE mSm Katarina Lavš nima šans biti »in« Preprosto je drugačna. Ze od nekdaj. To pri njej ni modna muha odvisna od vseh sprotnih sprememb, ki so ali odraz prilagajanja ali pa splošne družbene tendence. Ona taka je. Vidi to, česar drugi nočejo videti ali si zastirajo oči (upravičeno, saj vemo, da se avreola blešči). Sliši in posluša to, čemur se drugi praviloma izogibajo in se s tem sploh ne obremenjujejo. Kaj čuti, misli in doživlja, pa nemalokrat zapiše. Televizijo je zapustila dvakrat. Prvič pred mnogimi leti, ko so jo pogrešali v Mladin- skeiji programu, in lani, ko se je odločila za »svobodo«. V Dokumentarnem programu je iskala »pot do sebe« in odkrivala »-strah pred strahom«. Ob »nepravem« času se je lotila teme o abortusih, pa se je našla gledalka, ki ji je zagrozila, da se bo cvrla v peklu. In ker Katarina očitno ima vest, je začela »Zdaj pa po slovensko«. Prevzela jo je nostalgija po domači slovenski lipi in pred odhodom je zagrešila še serijo petdesetih oddaj. Kako Katarina Lavš razmišlja o sebi, pa preberite na zadnji strani, (ja) i i RAI 1 S ] RETE 4 ® TMC US Koper DtO Hrvaška 1 Dok.: Velike razstave Nan.: Družina Euronevvs Mannix, am. tv naniz. TV koledar Film: La carovana dei Bradford, Družina Ad- Snežni planet Krvava prisega, pono- Dobro jutro, Hrvaška Mormoni (vestern) dams, Jeffersonovi, Nan.: Get Smart, 11.15 vitev nemške krimi- Edukon, šolski kon- Film: Controfigura per vmes od 7.30 dalje Quartieri alti nalke takt program un delitto (kom., 70) vsakih 30 min. vesti Rubrika o motorjih N.V.P.D., nadaljevan- Magija, ponovitev 6. Aktualno: Ciao Italia Nad.: General Hospi- Crono ka dela D tal, Marilena, 10.00 Šport Show (vodi M. Čarobna svetilka: Poročila Vreme in dnevnik Ines, 11.00 Amanda, Sbardella), vmes Daffy Duck, risanka Moč in slava, pono- Rubrika: Check-up 12.00 Celeste (12.45) SP v Pustite jih živeti, dok. vitev 11. dela Izžrebanje lota Variete: A časa nostra smučanju: ženski sla- serija Haggart, pon. 3. dela Dnevnik in Tri minute TG 4 vesti lom, 14.00 košarka Koncert: I. Grafenauer Me je kdo iskal?, pon. Aktualno: Prizma Buon pomeriggio NBA, 16.00 nogomet: in Maria Graf, ponov. Poročila Rubrika za avtomobili- Nad.: Sentieri, 16.05 pokal VB Kvartet Tartini, pon. Pozdravi iz domovine ste TG Uno Auto Anche i ricchi piango- Rubrika: S trike - Ribo- Globus Beverly Hills,90210, Sobotni Šport no, 17.00 Febbre lov na ekranu TV dnevnik ponovitev 19. dela 7 dni v Parlamentu d’amore, vmes (15.00) Vremenska napoved Verska oddaja Poročila Variete: Disney Club rubrika o lepoti Vesti: TMC News Mannbc, am. naniz. Televizija o tv Dnevnik 1 in loto TG 4vesti Nan.: Maguy - Falli- Caseyeva senca, ame- Poročila Rubrika: Piu sani piti Aktualno: Lui, lei 1’ al- mento - Eccoci qua riška komedija; igrajo: TV razstava: Zagreb- belli (R. Lambertucci) tro (vodi M. Balestri) Film: Caboblanco (pu- VValter Matthau, ski zbiratelji: Pozab- Nedeljski evangelij Nad.: La signora in ro- st., ZDA-VB '79, i. Alexis Smith, Robert ljena imena Vreme in dnevnik sa, vmes (18.55) vesti Charles Bronson, Do- VVebber in drugi; Santa Barbara, 326. Športne vesti Kviz: La cena e servita minique Sanda, Jason režija: Martin Ritt del amer. nadaljev. Variete: Saluti e baci Nad.: Maria Robards) TV dnevnik V začetku je bila be- NoCni dnevnik Parlamento in, vesti SP v smučanju Stanje stvari seda Posebnosti TG 1 Film: Dracula, princi- Lahka atletika: medna- Vohuna, am. naniz. Risanka Dnevnik in vreme pe delle tenebre (srh., rodni miting indoor Horoskop Dnevnik 1 Film: 11 cervello di Do- VB J65, i. C. Lee) SP v smučanju: moški TV tednik novan (fant., ZDA ’53) slalom, 1. tek, 4.55 2. Tendre poulet, fran- tek, vmes (2.45) CNN coskifilm News Dokumentarna oddaja Ul CANALE5 Dnevnik 2 € | RAI 2 Slika na sliko Poročila v angleščini ifliKfiF Avstrijo 1 /TF? IT Al IA 7 Poročila Na prvi strani J iiftkin a Sanje brez meja Aktualno: Mattina 2, Nan.: Časa Keaton Čas v sliki vmes (8.00,9.00, Aktualno: Sabato 5, 10.00) kratke vesti) 10.30 Nonsolomoda, Risanke Brat Sonce, sestra Lu- Nan.: Lassie 11.00 Anteprima Deželni programi na, angl./it. film D? □ Hrvaška 2 Rubrika o lepoti: Tua Variete: ore 12 Glasba in show Moda osebno Aktualno: Scrupoli m Dnevnik TG 5 Borsaffari Živalski raji: Čudoviti Dnevnik 2, rubrika Imj Sgrabi quotidiani Nan.: I Campbell svet v Velikem grebe- Dribbling in vreme Nad.: Quando si ama, lkjkjj Aktualno: Forum gio- Nad.: Aspettando il nu Video strani vani, 14.30 Amici domani, Il tempo della Prfoksi gredo v zrak, TV koledar 14.35 Santa Barbara Kviz: Lingo nostra vita nemška komedija Šport Aktualno: Videl boš, Otroški variete: Topo VVeekend Lepote Češke Svetovno prvenstvo v Scanzonatissima Gigio in risanke Deželni programi Ko so živali zapustile alpskem smučanju, Izžrebanje lota Kviz: OK il prezzo e Sette in allegria gozd: Lisica izgine * slalom 2, posnetek iz TGS Parquet, vmes IP giusto, 19.00 La ruota Nan.: I Cambell, 19.30 Otroški VVurlitzer Marioke v odbojki in košarki della fortuna Buck Rogers Mini čas v slikah Dnevnik 1 Nan.: Hun ter Dnevnik TG 5 Film; La poliziotta Slika Avstrije Cmo-belo v barvah: Vreme in dnevnik Striscia la notizia della squadra del Grad ob Vrbskem je- V avtobusu, 25/51 del Športne vesti Film: 11 bambino d’oro buoncostume (kom., zeru, zadnji del angleške humoristične Variete: Ventieventi (fant., ZDA '86, r. Mi- It. 79, i. Edvvige Fene- Čas v sliki, vreme nanizanke Film: Sussurri e omi- chael Ritchie, i. Eddie ch, Lino Banfi) Šport Bojevniki podzemlja, cidi (krim., ZDA '88, i. Murphy, V. Wong) Nan.: Gliter Domača glasba s Kar- ameriški film Loni Andreson) Nan.: Časa dolce časa Filmske novosti lom Moikom Hit depo Kronika v živo Glasba: Prince in con- Film: Tradimento Zlata dekleta Horoskop Dnevnik certo, vmes (24.00) (dram., ZDA ’68) Popotnik z dežja, psi- Senza scrupoli nočni dnevnik hološka kriminalka Nočni Šport S tem tipom so same težave, am. komedija 68 TELEFRIULI > ITALIA 1 (mtv) Madžarska mik n a i o X, B AMI V 101^ Avstrija 2 Otroški variete Kratke vesti Dobro jutro E Dok.: Gulliver Rubrika o kmetijstvu Nanizanke Rubrika: Mavrica Verski program Aktualno: Videl boš Odprti studio Italia Cinquestelle SP v alpskem smuča- Spored za otroke Film: La prigioniera Otroški variete Večerne vesti nju TV magister del Sudan (pust., ’59) Nan.: Agli ordini papa TG posebnosti Po Kolumbovih sledeh Blues-festival, 1. del Koncert RAI 3 Varieteja: Non e la Rubrika: Coldiretta- Ljubite klasiko? Georgov ples, nemški Dok.: Pred 20 leti RAI, 16.00 Unomania mente Ljuba družina tv film Dnevnik ob 12-ih Glasba: TopVenti Film: In tandem Kdo me hoče: Živali i- Naše zveze Film: S. Holmes va a Nan.: Ultraman (dram., ZDA 74) ščejo dom Kultura bivanja VVashington (ZDA ’43) Aktualno: A tutto vo- Nan.: Barney Miller SP v alpskem smuča- Predsodki, dok. film Deželne vesti lume nju Kolo sreče, kviz Popoldanski dnevnik Variete: Mitico Avstrija danes Večerna pravljica Športna oddaja Nan.: MacGyver Čas v sliki Dnevnik Tenis: turnir Milano Varieteja: Rock & Roli, S TELE 4 Kultura Vizitke: Pomagaj kapi- Športni tednik 20.00 Karaoke, vmes Pozabi Palermo, poli- talu, Salomon v stolpu Vreme in dnevnik (19.30) Studio šport tična srhljivka A. Hepburnovi v spo- Deželne vesti Artigli di tigre - 11 ri- Čas v sliki ,min: Vojna in mir. Aktualno: Insieme, torno (pust., ZDA ’89) (Se povezuje s sporedi Rodni kraj, 3. del it./ameriški film 20.15 Lo dico al TG 3 Film: La moglie in Italia 1) Mike Hammer Rožnata erotika za od- Ultimo minuto bianco... 1’amante al Lastne oddaje: Morioka: Slalom, M, rasle Dnevnik ob 22.30 pepe (kom,, It.-Sp. ’80) Kronika in komentar 1. tek: 2. tek ob 4.45 Dnevnik Aktualno: Harem Odprti studio in Šport Dogodki in odmevi IT SLOVENIJA 1 Radovedni TaCek: Lev, ponovitev Zaljubljeni zmaj, 2/3 del, ponovitev Brvar - Pediček: Domača naloga za profesorja A.K., ponovitev Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike, ponovitev Na robu zakona, francoski film, ponovitev Poročila Tednik, ponovitev Filmsko popoldne Popolna tujca, 17/28 del ameriške nanizanke, ponovitev, VPS 1400 Želite, rnilord?, 20. del angleške nanizanke, ponovitev, VPS 1430 Vroče poletje, češki film, VPS 1520 TV dnevnik 1 Potovanje po človeškem telesu, 2/8 del nemške poljudnoznanstvene serije, VPS 1710 RPL TV mernik Žrebanje 3x3, VPS 1912 TV dnevnik 2, vreme, šport Utrip Križkraž, VPS 2025 Šampanjski Charlie, 3/4 del ameriške nadalj., VPS 2130 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215; Šport Sobotna noč Nočni videomeh, VPS 2300 Marvin Hamlisch: Mojo pesem igrajo, VPS 0020 Video strani SLOVENIJA 2 Jakec in čarobna lučka, 18/26 del angleške risane nanizanke, ponovitev Denver - poslednji dinozaver, 15/20 del am. nanizanke Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke, ponovitev Zgodbe iz školjke, ponovitev Poročila Operne zgodbe: Netopir, 6. oddaja Športna sobota Moja knjiga o džungli, 18/27 del nemške poljudnoznanstvene serije TV dnevnik 2, vreme, šport Rojstvo Evrope, 2/7 del angleške dokumentarne serije Homo turisticus Poglej in zadeni Sova Znaki zodiaka: Kozorog, 10/12 del nemške nanizanke Cas za ples, 1/3 del angleške nadaljevanke Dejanje, ameriški film Morioka: SP v alpskem smučanju, slalom (M), 1. in 2. vožnja, prenos [do 05.45) SOBOTA,! 3. FEBRUARJA 1993 ležal 1 FILM LU DOKUMENTARNA j^l GLASBENA 1 ODDAJA ODDAJA 3 NADALJEVANKA otroška ™ ODDAJA g RAZVEDRILNA 1 ODDAJA 11 INFORMATIVNA 1 ODDAJA * | ŠPORT TV SLOVENIJA 1 15.20 VROČE POLETJE, -1 češki film TV SLOVENIJA 2 20.05 S filmom Vroče poletje se začenja cikel filmov češkega režiserja Františka Čapa, ki je zrežiral tudi veliko priljubljenih slovenskih filmov, kot so Vesna, Ne čakaj na maj, Trenutki odločitve ... Zgodba filma Vroče poletje, ki ga je režiser posnel leta 1939, nam predstavi mladeniča Julia, ki se po osmih letih šolanja v tujini vrne domov. V idiličnem podeželskem okolju in neproblematičnem času skupaj s sovrstniki doživlja prijetne ljubezenske dogodivščine. Film odlikujejo privlačni etnografski vložki s folklornim petjem in plesom, tako da je bil na Češkem dolgo časa ena največjih filmskih uspešnic. N ROJSTVO EVROPE, dokumentarna oddaja Pred 180 milijoni let se je evropska celina ločila od ameriške. Afrika je trčila ob južno Evropo in izrinila skalovje na morskem dnu v vrh Evrope, rob celine pa je stisnila tako, da so se izoblikovale Alpe, ki so bile torej prvotno del afriške celine. Gorovja za ljudstva niso pomenila le fizične zapreke, temveč tudi vir bogastva rudnin, ki so omogočila prehod človeštva iz kamene v bronasto dobo. >:l-r ? J:*-L )ir !f J • ■ - f mirnMm TV SLOVENIJA 2 23.00 ČAS ZA PLES, angleška nadaljevanka Kratka nadaljevanka, postavljena v slikovito okolje škotske TV SLOVENIJA 2 23.50 pokrajine Lake Di-strict, je zgodba o nenavadni ljubezni med upokojencem in mladenko, ki izhajata iz različnih socialnih okolij in ju loči kar šestintrideset let. Andrevv je upokojeni bančnik, Bernadette pa nemirna najstnica, ki se zaradi razočaranja izpred nekaj let zelo naveže na nežnega Andrevva. Njuno razmerje pa povzroči dosti pohujšanja v mestu, kjer živita. DEJANJE, ameriški film Nocojšnji film Dejanje, popolnoma neznanih avtorjev in igralcev - torej neodvisne produkcije, s svojo temo sega na področje »mejnega«. Njegova osnovna misel je, da hodita visoka politika in kriminal z roko v roki. Politični kriminal je ozadje ropa hotelskega trezorja, ki ga brezhibno izpelje skupina ljudi, prisiljenih v to dejanje zaradi izsiljevanja. Film je politična kriminalka z nekaterimi satiričnimi ostmi, ki so usmerjene v same vrhove ameriške politike in razkrivajo njeno ozadje, zato seveda ni nič čudnega, če se sicer zanimiv in provokativen film ni uspel prebiti v ospredje. RETE 4 23.20 'A KANALA DRACULA, PRINCIPE DELLE TENEBRE (Dracula, Prince of Darkness) Velika britanija 1966, režija Terence Fisher, igra Cri-stopher Lee. V zapuščenem gradu grof Drakula ponovno oživi s smrtjo nevednega turista, proti njemu pa se borijo turistovi sopotniki in duhovnik Sandor... Vampiri so od nekdaj močno vplivali na ljudsko domišljijo, nekateri pa vanje še vedno verjamejo. V Angliji je neki moški prepričan, da bo po smrti se spremenil v vampira, zato vsak dan pije živalsko kri. Prav te dni pa v kinodvoranah vrtijo zadnji Coppolov film Dracula, zvesto posnet po istoimenskem Stokerjevem romanu. 10.30 10.35 11.00 12.35 18.30 19.00 20.15 20.30 21.05 22.40 22.55 23.15 00.30 02.00 02.20 Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Praži o, ponovitev ameriške grozljivke Ninja želve, 9. del Jazzbina, ponovitev prve oddaje o jazzu Srečni Luka, 8. del kanadske risanke Dnevnoinformativni program in vreme Modna dežela, 1. oddaja o modi Mesečeva sonata, finski film | Dnevnoinformativni program, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Video Grom, glasbena oddaja z Anjo Rupel j Astrološka napoved Erotična uspavanka I Erotični film 04.00 Video strani @ KOPER KINO DOMA__________ Videokasete za vašo zbirko Konec preteklega leta smo na sporedu TV Slovenija lahko spremljali animirano nadaljevanko v šestih delih, Marijana, ki jo je režiral Bahram Robani. Marijana Flambelle je hčerka sabljaškega mojstra iz La Rochel-la. Do svojega petnajstega leta je živela v Ameriki in zdaj se s stricem Jacquesom, La Fayettovim tovarišem, vrača v rodno Francijo. Želi najti starše, ki so izginili po spopadih med republikanci in rojalisti. Spremljajo jo mladi mornariški častnik Francois in dva Američana, traper John in Indijanec Modri lisjak. Marijani-ni republikanski ideali iz otroštva jo poženejo v boj proti njeni mladostni prijateljici Claire de Broc in rojalistom. Zlovešči Co-urtard je zagrozil s smrtjo vsem Flambellovim in jih na vsakem koraku preganja. Za vsako ceno pa skuša dobiti tudi zaklad, ki so ga izseljenci zaupali Marijanine-mu očetu. Marijana se odloči, da bo odšla obiskat brata v Pariz. S svojimi prijatelji sreča na poti nenavadne ljudi. Proti svoji volji se »zapletejo« v dramatične in nevarne dogodke francoske revo- lucije, na primer v bitko pri Fle-urusu, v kateri zmagajo s pomočjo balonov, ali pa v zajetje holandskega ladjevja, v srečanje s parniki hudobnega Carrierja, v psihološko vojno ob Renu, v strelski spopad pri cerkvi Sv. Roka, kjer poveljuje Bonaparte, in tako naprej. Marijana se je sa-bljaštva naučila od svojega očeta in je prava mojstrica, tako da v vseh bitkah dosega prav čudežne zmage. Po vsemogočih peripetijah in nenavadnih dogodkih pa uspe Marijani najti tudi svoje starše - in na koncu celo zaklad. Februarska televizijsko-filmska doživetja na TVS Tudi februarski televizijski spored na TV Slovenija je prežet s filmskimi podobami z vseh koncev sveta. V ciklu filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev boste ob torkih v Sovinem sporedu na drugem programu TVS spremljali filme Jeana-Luca Godarda. Bil je sin buržoazne družine, svojo filmsko umetnost pa je namerno ustvarjal instinktivno. Prav ta značilnost mu je služila za odkrivanje sveta, ki ga sam pravzaprav ni poznal. Njegovi filmi imajo krhko, nedefinirano obliko in prav v tem gledalec lahko najde Car. V ciklu filmov Jeana-Luca Godarda boste videli tri filme: A bout de souffle (Do zadnjega diha) iz leta 1959 (9. februar), Le petit soldat, ki ga je posnel leta 1960 (16. februar) in Les carabiniers, ki sega v leto 1962 in 1963 (24. februar). V sredinih terminih filma tedna bodo v tem mesecu na ogled se trije filmi: Eye On The Sparrow (10. februar), Ruby and Rata (17. februar) in Te rua (24. februar). Prvi je ameriške proizvodnje, druga dva filma pa sodita v cikel novozelandskega filma. Med filmskimi uspešnicami, ki jih lahko spremljate ob petkih zvečer na 1. programu TVS si boste v naslednjih tednih lahko ogledali francoski film Le marginal režiserja Jacquesa Derayja, ki je posnel mnoge uspešnice, med drugim tudi oba slavna Borsalina. V zadnjih letih je predvsem rad segal po zgodbah, ki so ustrezale njegovima priljubljenima igralcema, Jeanu-Paulu Bel-mondu, ki igra v omenjenem filmu, in slavnemu Alainu De-lonu. Devetnajstega februarja si boste lahko ogledali ameriški film The Hot Rock, v režiji Petra Yatesa. V filmu so zaigrali Robert Redford, George Segal in drugi. Umazani Harry, videli ga boste 26. februarja, pa je ameriški triler režiserja Don Siegla, v glavnih vlogah nastopata Clint Eastwood in Harry Guardi-no. Petkova Sova na drugem pro-gramu TVS prinaša na male zaslone prav tako tri filme: Barve nasilja (12. februar), Dnevi zla (19. februar) in, z originalnim naslovom, Falcon And The Snowman (26. februarja). V sobotni Sovi boste gledali tri ameriške celovečerce: The Act, ki ga je režiral Sig Shore (13.februar), Something In Cormnon, režiserja Glenna Jordana (20. februar), in Face Of Rage, v režiji Donalda Wryeja (27. februar). Vsekakor pa si velja ogledati tudi nedeljske mladinske filme. Kar trije med njimi so nastali po literarni predlogi Charlesa Dickensa: Oliver Twist (7. februar), Nicholas Nichleby (14. februar) in Veliko pričakovanje (28. februar). Enaindvajsetega februarja pa bo v nedeljskem popoldnevu na sporedu film Vražja brata, ki je nastal po scenariju Jeanie McPherson. ____ESAD BABAČIČ / NA UDARU_ Moj očka se igra s pištolo Gledamo vse te dnevnike, iz dneva v dan, in se počasi staramo. Neopazno, truplo za truplom, se v naših glavah rojeva apokalipsa. Mi, odrasli, bomo to kri Se nekako preživeli, ker nam je obup blizu, bolj kot prihajajoča smrt, se tolažimo. Sprva odreagiramo Čustveno, osuple nas za trenutek celo zapeče vest, toda kmalu se bolečina razprši. Navsezadnje vsa tista iznakažena trupla, ki jih gledamo iz dneva v dan, ne morejo biti resnična. Najprej le potihem upamo, da bo takšnih poročil kmalu konec, ko pa se moramo »soočiti« z dejstvom, da tega ne bo konec, se z vsem skupaj sprijaznimo. Podobno se dogaja tudi z bolečino beguncev, ob katero se kdaj pa kdaj obregne program katere od strank in zaradi tega postane vroča tema. Toda kmalu se tudi zdrahe okrog njih poležejo in vse je tako, kot je nekoC že bilo. Nekateri se brez televizije počutijo osamljene, toda kako osamljeni so tisti, ki so odvisni od pojavljanja na njej. Ko sem tako razmišljal o možnem scenariju z begunsko tematiko, me je najbolj bremenila prav ta prenasice-nost z informacijami, ki nam nemalokrat povzroča takšna in drugačna poCutja. Huje je, da novinarji že dolgo niso vec prinašalci zgodb, temveč so tudi sami postali Srbi, Hrvati ali Muslimani. Zdi se, da so že zdavnaj izgubili tisti potrebni košCek naivnosti, kot da se ne morejo obraniti klicu norosti, ki jih spremlja pri njihovem delu. Prav novinarji so nas oropali vsakršne distance do pekla. Poročevalci iz Bosne ne morejo biti tudi pripovedovalci, saj so se ujeli v pripoved politikov. Vsi smo se umazali s to vojno. Prav zato sem si za pripovedovalca v svojem scenariju izbral begunskega otroka, ki mora tudi sam ob večerih zreti v glavni dnevnik in preklinjati sovražnike, ki si jih ni izbral po svoji volji. Glavo mu polnijo s Hrvati, Srbi in Muslimani, enkrat je Bosanec, drugič pa fundamentalist ali krvoločni Četnik, ki požiga svojo lastno hišo. Ko mu vse presede, bi se rad igral. Toda kaj, ko se namesto njega igrajo že njegovi starši. NekoC je prebiral stripe, v katerih so bili junaki, s katerimi je lahko vedno pobegnil iz dolgočasnega sveta odraslih. Ugotovi, da ne zna veC bežati. Prepričan je, da tudi na onih drugih planetih živijo Hrvati, Srbi in Muslimani, da se tam pobijajo med seboj, lahko vidi svojega očeta, kako se igra s pištolo, ki jo je svojemu sinu kupil za rojstni dan. Starši so mu vzeli sanje, zato jih prezira. Počuti se kot starček, čeprav je starost še desetletja daleč. V njegovem tako kratkem življenju se je nakopičilo preveč izkušenj, ki pa jih ne more udejanjiti v normalnem svetu. Katarina Lovš o sebi: »Če se ti oblak ne zdi podoben kameli...« Če se ti oblak na nebu zdi podoben kravi ali Leninovemu plašču, potem ti res ni pomoči; potem ni niti najmanjše šanse, da bi bil lahko kdaj »in«. Če v času, ko je bila knjiga Umberta Eca Ime rože brevir vsakega pravega Slovenca, bereš Neznalčka na luni, in v času »premikov« citiraš opata Abona, je res najbolj pametno, da se držiš čim bolj doma in prideš na TV ali v kakšno drugo delovno organizacijo samo kaj postorit. Kaj je rekel opat Abon menihu Viljemu, pa lahko razlagaš za šankom, če nisi paranoičen in ne vidiš vse naokrog špiclje. No rekel mu je: »... kajti niso vse resnice za vsa ušesa, ne more vsak verni duh prepoznati vseh laži kot laži ...«, in navsezadnje so menihi v skriptoriju zato, da dokončajo točno določeno delo, za katero morajo prebrati določene knjige in ne drugih, ne pa zato, da se vdajajo vsakršni novi radovednosti, ki se jih poloti zaradi šibkosti duha, bodisi iz napuha bodisi na hudičev namig. Sicer pa trenutno vnovič berem Vesoljsko jajce ali 2 + 2 = 5 To mi še nekako gre, da je dve plus dve pet; dosti teže pa bi rekla tako kot Polonij, da se mi oblak na nebu res zdi podoben kameli. Ta znameniti pogovor med Hamletom in Polonijem bi me res lahko odvrnil od nepotrebnega tečnarjenja v letih ponovnega delovanja na TV. Saj veste, za kaj gre v tem pogovoru? Ko kraljevič sprašuje Polonija, ali se mu oblak zdi podoben kameli, Polonij pritrdi, Hamlet pa ga brž zavrne, da je oblak v resnici tak kot riba. In tako naprej. Polonij se je vedno strinjal. Hamlet se je namreč natančno zavedal, da je kraljevič in mu zato gredo določene pravice. Treba pa je priznati, da tudi Polonij ni bil tako neumen, da ne bi vedel, da je Hamlet kraljevič in da ima zato vselej prav. Lepo me je podučil ta prizor, da ima vsakdo svojo družbeno vlogo in da v družbeni igri (ta se igra seveda tudi na TV in jaz ne vidim v tem nič slabega) veljajo stroga pravila. Kdor jih krši, zmede odnose. In seveda potem nihče več ne ve, kaj naj reče ali stori v določenem trenutku. To pa seveda lahko povzroči nervozo, in če je človeku kaj do mentalnega zdravja, ukrepa. Ali reče, da je oblak res podoben kameli oziroma ribi, ali pa gre s svojim videnjem (malo zmeden sicer) ven, misleč, da bodo tam zunaj pravila manj stroga. Potem pa ne prihajaš več vsak dan, prideš samo takrat, kadar si dovolj trden v sebi in veš, da ne boš težil, da se ti oblak zdi podoben klobuku tovarišice Kolontajeve ali plašču tovariša Lenina, da ne rečem kuti patra Pavla. In vsi smo zadovoljni ... Ni časa, da bi poslušala svoje vrle kolege, ki te zmerjajo s stalinistko, ki v času razpada boljševističnih manir dela neko čudno »demode« serijo o mednarodnem delavskem gibanju. Tudi ne utegneš vznemirjati in se vznemirjati ob zvonovih na sveti večer, če zanje še ni »pravi čas«. Živimo v burnih časih. Ljudje potrebujejo predvsem informacijo, pa malo zabave, pa za osvežitev kakšen škandal in senzacijo. No, v teh naših poteh do sebe, pa delavskih gibanjih in abortusih, da o »kurjih očeh« ne govorim, pa nič senzacije, nobenega škandala, nobenega veselega tekanja okrog skrinj. Je potem čudno, da takšnih reči niti gledalci, še manj pa zahtevni tv-kritiki, ne opazijo? Ni mi uspelo biti »in«, in najbrž sem na neki hudičev namig zdaj začela razmišljati o dokumentarcu, ki bi spregovoril o streljanju mačk v Kašlju, in o mladcih, ki bi jih nemara površni opazovalec »iz prve« ocenil kot potencialne strelce. Toda kaj, ko imajo ti fantje svoje medvedke, plišaste ... eni v omari, drugi na fotelju, tretji iščejo zanje izgubljeno oko. Ne, to ni mačji kašelj. No, s takšnimi idejami res ne moreš biti »in«, in počasi se pripravljam na priznanje, da je res težko s takšnimi, ki bi celo princu rekli, da se jim zdi oblak kot krava in ne kot kamela ... Ni vsak Hamlet, ki bi lahko rekel: »Nekaj je gnilega ...« KATARINA LAVS