167DR, XVI (2000), 34-35: 167-187 * Matjaæ Hanæek, univ. dipl. sociolog, Urad R Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana; Jana Javornik, univ. dipl. sociologinja, πtudentka podiplomskega πtudija na Fakulteti za druæbene vede Univerze v Ljubljani; Ana TrπeliË, mag. ekonomije, Urad R Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana. Matjaæ Hanæek, Jana Javornik, Ana TrπeliË* SPOLNA NEENAKOST V NEKATERIH TRANZICIJSKIH DRUÆBAH POVZETEK Kljub napovedim nekaterih razvojnih teoretikov o zmanjπevanju razlik med ljudmi in narodi, se sodobni svet vse bolj sooËa z blaginjo ljudi na eni strani, ki jo spremlja revπËina vse veËjega πtevila ljudi na drugi. Kljub napredku na podroËju socialnega in ekonomskega razvoja (veËja pismenost, veËja stopnja vkljuËenosti v izobraæevanje, daljπanje priËakovane dolæine æivljenja, itd.), demokratiËnih institucij in veËjega spoπtovanja Ëlovekovih pravic, se bolj kot prej veËa deleæ ljudi (posebej mladih in æensk), ki trpijo zaradi πtevilnih pomanjkanj. Vedno bolj naraπËa prepad med bogatimi in revnimi ljudmi, med razvitimi in manj razvitimi dræavami. »eprav globalizacija poveËuje skupno svetovno bogastvo, postaja vrsta dræav vedno bolj revnih, saj ima veË kot 80 dræav manjπi dohodek, kot ga je imela pred desetletjem ali dvema. Leta 1995 so pri OZN, poleg dotedaj æe znanega HDI, predstavili dva nova indeksa, in sicer GDI in GEM. Medtem ko GDI kaæe πirjenje osnovnih Ëloveπkih virov (zdravja, izobrazbe ter dohodka) in s tem æivljenjske pogoje za oba spola, pa nam GEM kaæe, ali imajo æenske aktivno vlogo v gospodarskem in politiËnem æivljenju. Oba indeksa sestojita iz sledeËih sestavin: deleæa æensk na vodstvenih in vodilnih poloæajih, deleæa æensk v parlamentu in deleæa dohodka æensk. Po indeksu Ëlovekovega razvoja (HDI) se med tranzicijskimi dræavami najviπje uvrsti Slovenija (na 28. mesto), sledijo ji, »eπka, Slovaπka in Poljska. Po izraËunih ZMAR znaπa vrednost HDI 0,864, z vrednostjo GDI, ki se od HDI razlikuje za 0,001, pa se uvrπËamo na 26. mesto. Vrednosti GDI in HDI sta za Slovenijo skoraj enaki, kar ni sploπna znaËilnost drugih dræav. Rezultat je posledica visoke stopnje vkljuËenosti æensk v vse tri ravni izobraæevanja, ter relativno visokega deleæa dohodkov æensk v primerjavi z moπkimi. Vrednost indeksa GEM znaπa za Slovenijo 0,486, kar nas uvrπËa na 42. mesto med 102 izbranima dræavama. Kazalca, ki Sloveniji zniæujeta vrednost GEM, sta deleæa æensk v parlamentu in na vodstvenih in vodilnih poloæajih, zviπuje pa ga deleæ BDP na prebivalca po kupni moËi, ki ga prejme æenska in je med tranzicijskimi dræavami najviπji (9,137 USD). Ker neenakost po spolu obstaja v vsaki dræavi, sta vrednosti GDI in GEM praviloma niæji od vrednosti HDI, ne pa nujno tudi uvrstitev dræave. 168 DR, XVI (2000), 34-35: 167-187 PovpreËni deleæ æensk v parlamentu v Vzhodni Evropi in Skupnosti neodvisnih dræav znaπa 9,1% (v Evropskem parlamentu æenske predstavljajo 30%), Slovenke pa po parlamentarnih volitvah 1996 zasedajo 7,8%. Zaposlenost æensk v Sloveniji in ostalih tranzicijskih dræavah je nasprotno æe vseskozi visoka, kljub temu pa je prisotna, sicer v manjπi meri kot v EU, plaËna vrzel med spoloma. Tako, denimo, so æenske v Sloveniji v letu 1991 prejemale 88,7% povpreËne plaËe moπkega, Ëez pet let pa se je deleæ zmanjπal πe za dve odstotni toËki v πkodo æensk. Ko smo dodatno analizirali stanje v letu 1998, smo ugotovili, da so se razlike v plaËah zmanjπale. Æenske so v letu 1998 v povpreËju zasluæile 88,7% moπkih plaË in se tako vrnile v poloæaj, v katerem so se nahajale leta 1991. Na tej toËki lahko sklepamo, da tranzicija ni bistveno vplivala na spremembo v razlikah v plaËilu glede na spol, saj se le-ta v opazovanem obdobju ni poveËala. KljuËne besede: tranzicija, plaËna vrzel, indeks Ëlovekovega razvoja (HDI), spolno neenaka razporeditev moËi. 1. Uvod RazliËni koncepti razvoja doloËajo uporabo merskih instrumentov razvoja in izbor kazalcev. V tem smislu se prepletajo razliËni koncepti ekonomske rasti in njenega vpliva na druæbeni razvoj. Ekonomska rast in druæbeni razvoj pa bi morala biti taka, da ne bi bogatila le druæbe v celoti, paË pa naj bi bili tega deleæni vsi posamezniki in posameznice. Tako naenkrat postane pomembna enakomernejπa porazdelitev materialnih in socialnih dobrin, s tem pa dobijo drugaËno prioriteto tudi kazalci druæbenega razvoja: niË veË ni najpomembnejπi kazalec bruto domaËi proizvod, ampak postanejo enako pomembni tudi kazalci, kot so distribucija dohodka (Ginijev koeficient), izobrazba in njena porazdelitev, udeleæba v druæbenem (javnem) æivljenju, sreËa in tudi zdravje, ki je eden najpomembnejπih integralnih kazalcev kakovosti æivljenja v druæbi. Da bi lahko opazovali neenakost po spolu, in da bi bila moæna celovitejπa mednarodna primerjava razvitosti posamezne dræave na razliËnih podroËjih, je potrebno razviti orodje, ki bi to omogoËalo. Zato so pri OZN leta 1995 poleg æe (od leta 1990) znanega indeksa Ëlovekovega razvoja, katerega idejni tvorec je A. Sen,1 predstavili dva nova indeksa: - po spolu prirejen indeks Ëlovekovega razvoja (GDI - gender-related development index) in - merilo razporejenosti moËi po spolu (GEM - gender empowerment measure), s katerima naj bi poskuπali prikazovati razlike po spolih in njihove uËinke na socialni razvoj. V prvem delu Ëlanka tako predstavljamo indeks Ëlovekovega razvoja (HDI) in po spolu prirejena indeksa GDI in GEM. Nadaljujemo s pregledom nekaterih dejavnikov, ki posredno vplivajo na zgoraj omenjene indekse, kot sta priËakovana dolæina æivljenja in deleæ æensk v politiki ter na vodilnih mestih. V tretjem poglavju analiziramo razlike v plaËah po spolu, iπËemo vzroke za takπno stanje in ugotavljamo, ali se razlika med moπkimi in æenskami plaËami poveËuje ali ne. V vseh poglavjih izhajamo iz slovenskih Matjaæ Hanæek, Jana Javornik, Ana TrπeliË 169DR, XVI (2000), 34-35: 167-187 razmer, ki jih sproti primerjamo z razmerami v drugih dræavah. Sklepe podajamo v zakljuËnem delu. 2. Indeks Ëlovekovega razvoja (HDI), po spolu prirejen indeks Ëlovekovega razvoja (GDI) in merilo razporejenosti moËi po spolu (GEM) Indeks Ëlovekovega razvoja so razvili, da bi ponudili instrument, s pomoËjo katerega bi presegli merjenje razvoja zgolj po ekonomski dimenziji, kot so to poËeli dotlej s pomoËjo BDP. Raziskovalni interes so namreË æeleli preusmeriti πe na druge dimenzije razvoja: æivljenjski standard, zdravje in izobrazbo. HDI naj bi torej kazal sploπno razvitost dræave v primerjavi z drugimi dræavami glede na celovito razumljen pojem razvoja. Njegov izraËun namreË temelji na tistih osnovah, ki doloËajo Ëlovekov razvoj: gospodarska razvitosta, zdravje in izobrazba, in ni usmerjen le v gospodarsko uspeπnost dræav. Indeksu danes priznavajo tako prednosti kot pomanjkljivosti. Kritiki namreË opozarjajo, da so kazalci, ki sestavljajo indeks, zelo elementarni in ne pokaæejo nujno tistega, kar so idejni snovalci tega indeksa z njimi æeleli prikazati. PriËakovana dolæina æivljenja namreË ne predpostavlja nujno dejstva, da so ljudje zdravi; vpisni koliËnik sicer pokaæe moænosti vkljuËevanja v izobraæevanje, ne pa tudi kvalitete izobraæevanja in dohodek, nenazadnje, ni edini kazalec æivljenjskega standarda. Prav tako dvomijo o izraËunu indeksa (npr. ali je preprosto povpreËje vseh treh komponent primerno, in ali je prevajanje vrednosti teh komponent v toËke sploh pravilno). Prav tako indeks ne upoπteva razlik po spolu. HDI izraæa torej le del koncepta Ëlovekovega razvoja, saj je nemogoËe v eni sami meri zajeti vsa vitalna podroËja, ki predstavljajo Ëlovekov razvoj. Mnoga podroËja æivljenja so namreË nemerljiva. Kljub temu pa HDI daje osnovno kvantificirano mero, ki lahko vsaj okvirno doloËa stopnjo razvitosti posamezne dræave. Torej je HDI bolj vsestranska mera kot BDP. Na podlagi teh kritik so indeks redefinirali in razvili serijo dopolnjujoËih indeksov, med katerimi je tudi GDI, ki po strukturi sledi vzorcu HDIja, s to razliko, da so kazalci, ki tvorijo vzorËni indeks, pri GDI prirejeni po spolu. Medtem ko HDI odslikava le razvitost dræave v povpreËju, GDI prikazuje neenakost te porazdelitve med spoloma. Oba indeksa tvorijo naslednji kazalci: - priËakovana dolæina æivljenja ob rojstvu; - stopnja izobraæenosti (ki kaæe sedanjo politiko izobraæevanja in njeno usmerjenost v prihodnost); - bruto domaËi proizvod na prebivalca po kupni moËi (ki je rezultat preteklega in sedanjega razvoja druæbe). Mejne vrednosti priËakovane dolæine æivljenja se pri GDI razlikujejo glede na spol, izhajajoË iz bioloπkega dejstva, da je priËakovana dolæina æivljenja æensk v (svetovnem) povpreËju pet let daljπa od moπke. Fiksirana minimum in maksimum sta pri HDI tako 25 in 85 let, pri GDI pa 27,5 in 87,5 let. Spolna neenakost v nekaterih tranzicijskih druæbah 170 DR, XVI (2000), 34-35: 167-187 Slika 1 Rangi HDI, GDI, GEM za leto 1997 Vir: Human Development Report (1999), UNDP, New York. Stopnja izobraæenosti se za oba indeksa raËuna enako in je sestavljena iz dveh kazalcev: stopnje pismenosti odraslih kot rezultat preteklega razvoja (kar predstavlja 2/ 3 teæe) in skupnega vpisnega koliËnika v vse tri nivoje izobraæevanja, kar kaæe sedanjo politiko izobraæevanja in njeno usmerjenost v prihodnost (1/3 teæe). Vrednost kazalca se giblje med 0 in 100 odstotki. Za distribucijo dohodka se izraËunavajo proporcionalni dohodkovni deleæi, vrednosti kazalca pa se gibljejo od 100 do 40.000 ameriπkih dolarjev. NaËin izraËunavanja GDI je v bistvu enak izraËunavanju vrednosti HDI-ja, od katerega se razlikuje le po tem, da se podatki zbirajo in prirejajo po spolu. Za to prilago- ditev se uporablja uteæena formula, ki izraæa zmeren odklon od neenakosti (podrobnejπa navodila in formule za izraËunavanje glej v HDR, 1999: 159-165). Merilo razporejenosti moËi po spolu (GEM) so uvedli isto leto kot GDI. Medtem ko GDI kaæe πirjenje osnovnih Ëloveπkih virov (zdravja, izobrazbe, dohodka), ter s tem æivljenjske pogoje za oba spola, pa nam GEM kaæe, ali imajo æenske aktivno vlogo v gospodarskem in politiËnem æivljenju. OsredotoËa se na udeleæbo, in sicer meri neenakost med spoloma na kljuËnih podroËjih gospodarske in politiËne participacije ter s tem moænosti odloËanja. Tako kot prej opisana kazalca sestoji iz treh nizov sestavin: - deleæa æensk na vodstvenih (izvrπilnih in menedæerskih2) in strokovnih (profe- sionalnih3) poloæajih; - deleæa æensk v parlamentu in - deleæa dohodka æensk (v %). HDI GDI GEM Slovenija »eπka Slovaπka Madæarska Litva Latvija Norveπka ©vedska 80 70 60 50 40 30 20 10 0 Ra ng i Matjaæ Hanæek, Jana Javornik, Ana TrπeliË 171DR, XVI (2000), 34-35: 167-187 Prvi niz sestavin naj bi prikazoval ekonomsko aktivnost in moænost (moË) odloËanja, deleæ æensk v parlamentu pa politiËno aktivnost æensk ter moænost politiËnega odloËanja. Namen dohodkovne komponente je prikazati moË (moænost) razpolaganja z ekonom- skimi viri. Tabela 1 Mednarodna primerjava indeksov HDI, GDI in GEM HDI - 1997 GDI ‡ 1997 GEM - 1997 Vrednost Rang1 Vrednost Rang2 Vrednost Rang3 Slovenija 0.845 33 0.842 31 0.496 42 Kanada 0.932 1 0.928 1 0.742 4 ©vedska 0.923 6 0.919 5 0.777 2 Avstrija 0.904 16 0.898 16 0.684 12 Italija 0.900 19 0.894 18 0.523 26 Portugalska 0.858 28 0.853 28 0.571 19 »eπka 0.833 36 0.830 34 0.521 27 Madæarska 0.795 47 0.792 47 0.458 48 Hrvaπka 0.773 55 0.769 50 - - Vir podatkov: UNHDR, 1999. Opombe:1 med 174 dræavami,2 med 143 dræavami,3 med 102 dræavami. Ker neenakost po spolu obstaja v vsaki dræavi, sta vrednosti GDI in GEM praviloma niæji od vrednosti HDI, ne pa nujno tudi uvrstitev dræave (Tabela 1). Vrednosti indeksov se gibljejo med 0 in 1, pri Ëemer 1 pomeni ciljno razvitost. Vrednost posameznih indeksov nam torej pove, na kateri toËki Ëlovekovega razvoja se neka dræava glede na opazovane komponente nahaja in koliko je oddaljena od popolne razvitosti. In izziv za vsako dræavo je najti naËine, kako bi to pot Ëim hitreje prehodila. Vendar pa je z letom 1999 za izraËunavanje indeksov za leto 1997 (indeksi se zaradi pridobivanja in usklajevanja podatkov izraËunavajo za dve leti nazaj) priπlo do spremenjene metodologije izraËu- navanja indeksa bruto domaËega proizvoda pri vseh treh indeksih, pri Ëemer so komplicirano Atkinsonovo formulo nadomestili z logaritmiranjem vrednosti (podrob- nejπe formule za izraËunavanje glej v HDR, 1999: 159-165), zato primerjave brez pred- hodnih preraËunavanj niso smiselne. »e si podrobneje ogledamo GEM vidimo, da ima le deset dræav vrednost nad 0,7 in ena sama nad 0,8 (Norveπka), zato pa ima kar 66 dræav vrednost GEM pod 0,5. Ko opazujemo uvrstitev Slovenije med ostalimi izbranimi dræavami, vidimo, da se jih je velik del uvrstilo viπje od Slovenije. Vrednost za Slovenijo za leto 1997 znaπa 0,486, kar nas uvrπËa na 42. mesto (med 102 izbranimi dræavami). Vrednost GEM Norveπke, ki se na tej lestvici uvrπËa na prvo mesto, je za 0,324 viπja. Ravno tako zasedajo viπja mesta od Slovenije »eπka, Slovaπka, Poljska, Litva, Latvija, med drugimi tudi Kitajska (40.), Dominikanska republika (20.) in Kuba (21.). Kazalca, ki Sloveniji zniæujeta vrednost GEM, sta deleæa æensk v parlamentu in na vodstvenih in vodilnih poloæajih, Spolna neenakost v nekaterih tranzicijskih druæbah 172 DR, XVI (2000), 34-35: 167-187 zviπuje pa ga deleæ BDP na prebivalca po kupni moËi, ki ga prejme æenska in je med tranzicijskimi dræavami najviπji (9,137 USD). Tabela 2 Vrednosti HDI in komponent za Slovenijo 1992, 1994, 1995 in 1997 (izraËuni po novi metodologiji) 1992 1994 1995 1997 Sprememba v % PriËakovana dolæina æivljenja ob rojstvu 0.806 0.820 0.830 0.830 + 0.026 (3.2%) Rang v svetu 36 35 35 34 Bruto vpisni koliËnik 0.767 0.769 0.791 0.820 + 0.053 (6.9%) Rang v svetu 29 28 21 21 Izobrazba 0.916 0.916 0.924 0.930 + 0.014 (1.5%) Rang v svetu 20 21 18 20 BDP po kupni moËi na prebivalca (v USD) 0.748 0.796 0.810 0.825 + 0.077 (10.3%) Rang v svetu 35 32 34 33 HDI 0.823 0.843 0.852 0.864 + 0.041 (5,0%) Rang v svetu 30 30 28 28 Vir: PoroËilo o Ëlovekovem razvoju 1999, ZMAR. Po indeksu Ëlovekovega razvoja se med tranzicijskimi dræavami najviπje uvrstijo Slovenija, »eπka, Slovaπka in Poljska, ki tako pripadajo skupini dræav z visoko stopnjo Ëlovekovega razvoja, Ëeprav so njihove sosede na lestvici predvsem dræave Latinske Amerike in ne dræave Evropske Unije. Slovenija se uvrπËa na 28. mesto, ob bok GrËiji, Portugalski in Koreji in se med vsemi tranzicijskimi dræavami uvrπËa najviπje. »eπka in Slovaπka se uvrπËata na 36. in 42. mesto, tik ob Kuvajt, Argentino in Urugvaj; Poljska pa na 44. mesto, s Ëimer se za las obdræi med dræavami z visoko stopnjo Ëlovekovega razvoja (Trinidad in Tobago s 46. mestom æe padeta v skupino s srednjo stopnjo razvitosti). Tranzicijske dræave imajo torej vrsto komparativnih prednosti na podroËju zdravja in izobrazbe, zato pa fltrpijo« sistematiËne pomanjkljivosti na podroËju ekonomskega razvoja v primerjavi z dræavami zunaj te regije. Kaj nam kaæejo zadnji izraËuni GDI in GEM? Kakπen poloæaj uæivajo æenske? Na katerem delu lestvice so? Za leto 1997 so izraËunane vrednosti GDI za 143 dræav (kriterij izbora je razpoloæljivost in primerljivost podatkov). Vrednost in rang tega kazalca nam povesta naslednje: manjπa ko je razlika med HDI in GDI neke dræave, manjπe so razlike med spoloma glede uæivanja osnovnih Ëloveπkih virov. Najviπje so se uvrstile Kanada, Norveπka, ZDA, Avstralija in ©vedska (v tem vrstnem redu), najslabπe pa pet afriπkih dræav, med katerimi je najniæje Nigerija (glej Tabelo 3). 43 dræav od 143 se po GDI uvrπËa niæje kot po HDI, kar pomeni neenakost pri πirjenju osnovnih Ëloveπkih virov glede na spol. Pri 60 dræavah pa je situacija obrnjena, na podlagi Ëesar moremo sklepati, da so moπki in æenske v teh dræavah bolj enakomerno deleæni posledic Ëlovekovega razvoja. Med te dræave se uvrπËajo tudi srednje in vzhodno evropske tranzicijske dræave, Matjaæ Hanæek, Jana Javornik, Ana TrπeliË 173DR, XVI (2000), 34-35: 167-187 med njimi tudi Slovenija, kar dokazuje, da enakost po spolu ni odvisna samo od ravni dohodka. Tabela 3 Najboljπih pet in najslabπih pet dræav po kazalcih Ëlovekovega razvoja Indeks Najboljπih pet Najslabπih pet HDI Kanada Burundi Norveπka Burkina Faso ZDA Etiopija Japonska Nigerija Belgija Sierra Leone GDI Kanada Gvineja Norveπka Burundi ZDA Burkina Faso Avstralija Etiopija ©vedska Nigerija GEM Norveπka Jordan ©vedska Mauricius Danska Togo Kanada Pakistan NemËija Nigerija Vir: HDR, 1999. 3. Tranzicijske dræave Glede na prej opisana HDI in GDI Slovenija med tranzicijskimi dræavami æe nekaj let dosega najviπje vrednosti in s tem najviπja mesta. Tako znaπa po izraËunih (ZMAR, 1999/2000) vrednost HDI 0,864, s Ëimer se uvrπËa na 28. mesto, z vrednostjo GDI, ki se od HDI razlikuje za 0,001, pa na 26. mesto. Vrednosti GDI in HDI sta za Slovenijo skoraj enaki, kar ni sploπna znaËilnost drugih dræav. Rezultat je posledica visoke stopnje vkljuËenosti æensk v vse tri ravni izobraæevanja, ter relativno visokega deleæa dohodkov æensk v primerjavi z moπkimi. Od tranzicijskih dræav je Sloveniji glede na vrednost GDI najbliæe »eπka (36. in 34. mesto), sledita pa ji Slovaπka in Poljska (glej Tabelo 4). Med opazovanimi tranzicijskimi dræavami najbolj izstopa Latvija, ki se v primerjavi s HDI povzpne kar za πtiri mesta. Nobenih (pozitivnih) sprememb ni opaziti le pri Hrvaπki in Estoniji. Viπje mesto po GDI pa zavzema tudi Rusija. Sploh so Poljska, Madæarska, Slovaπka in »eπka v zadnjih letih dosegle velik napredek glede svoje uvrstitve na lestvici GDI. V tranzicijskih dræavah Jugovzhodne Evrope je bila Albanija pred obdobjem tranzicije izredno izolirana dræava. Po GDI se uvrπËa na 80. mesto, v neposredno bliæino Kitajske in Irana. Sosednji dræavi, Bolgarija na 56. mestu in Romunija na 59., se sicer uvrπËata precej viπje, a kljub temu vse tri spadajo med dræave s srednjo stopnjo Ëlovekovega razvoja. Spolna neenakost v nekaterih tranzicijskih druæbah 174 DR, XVI (2000), 34-35: 167-187 Tabela 4 Primerjava indeksov HDI in GDI Dræava HDI GDI Razlika Razlika HDI - GDI HDI rang GDI rang HDIr - GDIr Kanada 0.932 0.928 -0.004 1 1 0 Norveπka 0.927 0.927 0.000 2 2 0 ZDA 0.927 0.926 -0.001 3 3 0 Japonska 0.924 0.917 -0.007 4 8 -4 Belgija 0.923 0.918 -0.005 5 6 -1 ©vedska 0.923 0.919 -0.004 6 5 1 Australija 0.922 0.921 -0.001 7 4 3 Nizozemska 0.921 0.916 -0.005 8 9 -1 Islandija 0.919 0.918 -0.001 9 7 2 Zdruæ. Kraljestvo 0.918 0.915 -0.003 10 11 -1 Francija 0.918 0.916 -0.002 11 10 1 ©vica 0.914 0.909 -0.005 12 12 0 Finska 0.913 0.908 -0.005 13 13 0 NemËija 0.906 0.904 -0.002 14 15 -1 Danska 0.905 0.904 -0.001 15 14 1 Avstrija 0.904 0.898 -0.006 16 17 -1 Luksemburg 0.902 0.894 -0.008 17 19 -2 Nova Zelandija 0.901 0.900 -0.001 18 16 2 Italija 0.900 0.894 -0.006 19 18 1 Irska 0.900 0.892 -0.008 20 20 0 ©panija 0.894 0.888 -0.006 21 21 0 Izrael 0.884 0.879 -0.005 23 23 0 GrËija 0.867 0.861 0.006 27 27 0 Slovenija 0.864 0.863 -0.001 28 26 2 Portugalska 0.858 0.853 -0.005 29 29 0 »eπka 0.833 0.830 -0.003 36 34 2 Slovaπka 0.813 0.811 0.002 42 39 3 Poljska 0.802 0.800 -0.002 44 40 4 Madæarska 0.795 0.792 -0.003 47 43 4 Vir: PoroËilo o Ëlovekovem razvoju, 1999. Matjaæ Hanæek, Jana Javornik, Ana TrπeliË 175DR, XVI (2000), 34-35: 167-187 4. PriËakovana dolæina æivljenja Ekonomske in druæbene neenakosti povzroËajo poslabπanje zdravstvenega stanja prebivalcev in prebivalk, ki se kaæe predvsem v veËji umrljivosti. Za vse tranzicijske dræave je znano, da se je s tranzicijo poslabπalo zdravstveno stanje, skrajπala priËakovana dolæina æivljenja in poveËala umrljivost prebivalcev. Na to je le malo vplivalo poslabπanje zdravstvenih sistemov. PriËakovana dolæina æivljenja moπkih in æensk se je v zadnjem desetletju (1985-94) v Evropski Uniji podaljπala za dve leti (od 75,32 na 77,35), v srednji in vzhodni Evropi za manj kot leto (od 70,40 na 71,28), Ëeprav je bila æe prej za 5 let krajπa, v dræavah bivπe Sovjetske zveze se je celo skrajπala za veË kot 2 leti (od 68,26 na 66,09) in je krajπa od zahodnoevropske za veË kot deset let. Enako kaæejo podatki o sploπni umrljivosti, tako za celotno prebivalstvo kot za mlajπe od 65 let. Spreminjanja v umrljivosti so po razliËnih dræavah ali skupinah dræav razliËna po obsegu in jakosti, imajo pa skupen imenovalec: slabπanje in zaostajanje za dræavami Evropske Unije, Ëeprav bi normalen razvojni trend potekal v smeri zbliæevanja. Namesto tega se stanje po letu 1990 πe slabπa, kolikor bolj proti vzhodu gremo. Slovenija je npr. po tem letu svoj zaostanek v celotni umrljivosti poslabπala za sedem odstotnih toËk, dræave srednje in vzhodne Evrope pa kar za 10 odstotnih toËk v primerjavi z EU. Najslabπe jo je odnesla Rusija, kjer se je umrljivost po letu 1990 poveËala za 23%. Spremembe v Sloveniji niso bile tako izrazite. PriËakovana dolæina æivljenja se je namreË v drugi polovici osemdestih let podaljπala skupno za 2 leti (0,4 letno). To podaljπanje je bilo hitrejπe kot v EU, kjer se je podaljπevala za pribliæno Ëetrtino leta letno (skupaj 1,2 leti). V tem Ëasu se je razlika med Slovenijo in EU zmanjπala s 3,0 na 2,3 leta. V srednji in vzhodni Evropi se je priËakovana dolæina æivljenja za moπke skrajπala v Bolgariji in Romuniji (med leti 1980 in 1995), nespremenjena pa je ostala na Poljskem in Madæarskem. PriËakovana dolæina æivljenja æensk se je v vseh dræavah tega dela Evrope podaljπala, najveË v Albaniji in na Hrvaπkem (za 4 leta). V baltskih dræavah se je priËakovana dolæina æivljenja moπkih najbolj opazno skrajπala v Litvi (za tri leta), prav tako za æenske (1 leto). Najbolj zaskrbljujoËe je skrajπanje priËakovane dolæine æivljenja ruskih moπkih, ki se je v letih od 1980 do 1995 zmanjπala za 4 leta, danes pa beleæimo padec æe za 7 let. PriËakovana dolæina æivljenja ruskih moπkih je bila tako leta 1997 60,6 let, ruskih æensk pa 72,8 (HDR, 1999: 139). Tranzicija je na tem podroËju v veËji meri prizadela moπke. V 12 od 16 opazovanih tranzicijskih dræav so tako ugotovili, da je deleæ moπkih v primerjavi z deleæem æensk nizek - po definiciji je normalen deleæ moπkih 96 na 100 æensk - glede na projekcije prebivalstva je moπkih torej manj kot priËakovano (HDR for Europe and the CIS, 1999: 42). Zato so izraËunali, koliko moπkih flmanjka« v tem delu sveta, pri Ëemer so iz raziskave izvzeli Slovenijo, »eπko republiko in Armenijo, kjer je na vsakih 100 æensk 94 moπkih (povpreËje je 96). Spolna neenakost v nekaterih tranzicijskih druæbah 176 DR, XVI (2000), 34-35: 167-187 Slika 2 ManjkajoËi moπki v Ukrajini, leto 1998 Vir: HDR for Europe and the CIS, 1999: 43. ©tevilo flmanjkajoËih« moπkih je torej instrument (merilo), s katerim ugotavljajo, kako je tranzicija prizadela moπke in ga definirajo kot razliko med priËakovanim πtevilom moπkih (glede na projekcije) in dejanskim πtevilom moπkih v populaciji (HDR for Europe and the CIS, 1999: 42). V dræavah srednje in vzhodne Evrope tako flprimanjkuje« moπkih na Madæarskem (220.749), v baltski regiji jih flprimanjkuje« v vseh treh dræavah, samo v Rusiji pa jih flmanjka« 5,9 milijona. Tabela 5 ©tevilo samomorov, 1989-1993 (na 100.000 prebivalcev) Moπki Æenske Albanija 2 1 Bolgarija 25 10 »eπka Rep. 28 10 Madæarska 55 18 Poljska 25 5 Slovenija 30 7 Vir: HDR for Europe and the CIS, 1999: 43; Slovenija WHO database, 1998. V vseh tranzicijskih dræavah je poraslo πtevilo samomorov, med temi je viπja moπka samomorilnost (v nekaterih dræavah tudi 4-5 krat viπja od æenske; na Poljskem, v baltskih dræavah in Rusiji). Ravno tako je samomorilnost moπkih v skoraj vseh teh dræavah viπja od samomorilnosti moπkih v dræavah EU. Tranzicijo je namreË spremljalo poveËano samouniËevalno obnaπanje, posebej med moπkimi. Razlogi so πtevilni in kompleksni. Upad ekonomske aktivnosti, poveËanje brezposelnosti, sprememba veljavnih vrednotnih sistemov (iz solidarnosti v anarho-liberalistiËni model), s Ëimer sta se poveËala neenakost in druæbena dezintegracija. To je povzroËilo razpad obstojeËe socialne mreæe, ki se kaæe v apatiji in strahu pred prihodnostjo. Pomembni pa so tudi psiholoπki dejavniki ManjkajoËi moπki ©tevilo moπkih v populaciji 2.6 mio 24.1 mio Matjaæ Hanæek, Jana Javornik, Ana TrπeliË 177DR, XVI (2000), 34-35: 167-187 (pomanjkanje samoaktualizacije, slaba samopodoba, pomanjkanje obËutka obvladovanja lastnega poloæaja). 5. Deleæ æensk v politiki Eno od priËakovanj prebivalcev in prebivalk dræav, ki so vstopile v tranzicijo, so bile poveËane moænosti sodelovanja v javnem æivljenju in v sferi odloËanja. V druæbah, ki spoπtujejo enakost, to pomeni predstavniπtvo dræavljanov in dræavljank na vseh ravneh in podroËjih sprejemanja zanje pomembnih odloËitev. Æenske v Sloveniji so sicer res predstavljale moËno, predvsem pa mnoæiËno, podporo politiËnih odloËitev iz zaËetka tega desetletja, a o njih nikakor ne moremo govoriti kot o politiËnih subjektih ali akterkah tega gibanja. ©e posebej ne, Ëe vemo, da so æenske v trenutku, ko se je nova politiËna moË preselila v vlado in parlament nove dræave, dobesedno izginile iz njiju. KritiËni deleæ 30% æensk v parlamentu so po podatkih Interparlamentarne unije (IPU, 2000) presegli samo v sedmih dræavah. DaleË najveËjo zastopanost æensk v parla- mentu ima ©vedska (42,7%), sledijo ji Danska (37,4%), Finska (33,5%), Norveπka (36,4%), Nizozemska (36,0%), Islandija in NemËija. Takπni rezultati so posledica egalitarnega modela praks glede spolov v sodobnosti (ali pa vsaj modifikacije tega mo- dela), ki se je v skandinavskih dræavah zaËel razvijati æe v πestdesetih (©vedska je npr. leta 1968 sprejela strategijo uresniËevanja enakih moænosti æensk in moπkih). Skandinavske dræave so po πtevilu prebivalcev in prebivalk majhne in etniËno relativno homogene. Vse to jim omogoËa uveljavljanje podobnih vrednot, med njimi tudi vrednot, ki se veæejo na enake moænosti spolov. Obenem je v teh druæbah dræava vedno igrala pomembno vlogo in uæivala relativno podporo njenih dræavljanov in dræavljank, kar se odraæa v relativni druæbeni solidarnosti. To so namreË pomembni elementi za sprejemanje moπkim in æenskam prijaznih razvojnih strategij. Med dræavami, ki so dosegle 30% deleæ, je tudi Mozambik, kjer æenske po zadnjh volitvah (decembra 1999), zasedajo 30% parlamentarnih sedeæev, pribliæa pa se jim na primer tudi Bosna in Hercegovina, ki je poveËala deleæ æensk iz 2% (kar je bil najniæji deleæ v regiji) na 28,6%. Æenskam v BiH je uspelo doseËi 30% kvoto za vse politiËne stranke, kar jim zagotavlja volilni zakon na nacionalni in lokalni ravni (na zadnjih lokalnih volitvah je bilo tako na odprtih listah izvoljenih 18% æensk). BiH ima tako najviπji deleæ parlamentark v parlamentih dræav v tranziciji. Izredno poveËanje deleæa je posledica moËne podpore æensk, ki so se po teæki izkuπnji vojne odloËile, da bodo konËno izstopile iz vloge veËnih ærtev in vzele usodo v svoje roke. Med seboj so zaËele sodelovati ne glede na nacionalno ali versko pripadnost. Naπle so podporo v nevladnih organizacijah, sindikatih in medijih. Hkrati pa so pomembno vlogo odigrale mednarodne organizacije, ki se trenutno nahajajo v BiH, da bi pomagale vzpostaviti dræavni aparat. PovpreËni deleæ æensk v parlamentu v Vzhodni Evropi in Skupnosti neodvisnih dræav znaπa 9,1% (v Evropskem parlamentu æenske predstavljajo 30%), Slovenke pa po parlamentarnih volitvah 1996 zasedajo 7,8% (s prehodom dveh moπkih parlamentarcev na drugi delovni mesti, ki sta ju zamenjali æenski, znaπa ta deleæ sedaj Spolna neenakost v nekaterih tranzicijskih druæbah 178 DR, XVI (2000), 34-35: 167-187 10%) parlamentarnih sedeæev. Niæjo zastopanost æensk v politiki imajo med dræavami v tranziciji samo Rusija (7,7%), Romunija (7,3%), Makedonija (6,7%), Albanija (5,2%), Jugoslavija (5,1%) in Belorusija (4,5%). ©e veËjo zapostavljenost æensk v slovenskem politiËnem æivljenju odraæa πtevilo æupanj oziroma æupanov. Od leta 1994 pa do zadnjih volitev leta 1998 so æupanje æupa- novale le petim od 147 slovenskih obËin, v obËinskih svetih pa je imela vsaka obËina v povpreËju po dve svetnici. Rezultati zadnjih volitev decembra 1998 podreprezentiranosti æensk v lokalnih vejah oblasti niso obËutno spremenili. Nekoliko bolj razveseljiv je podatek, da devet æupanj vodi kar 21,2% slovenskega prebivalstva (med drugim tudi prestolnico z najveËjim πtevilom prebivalstva), poleg tega pa imajo æenske na lokalni politiËni ravni v povpreËju tudi viπjo izobrazbo kot njihovi moπki kolegi (P»R, 1999). Slika 3 Udeleæba æensk v javni sferi Vir: UNHDR, 1995, 1999. Iz podatkov je moË sklepati, da je visok deleæ æensk v politiki vezan predvsem na levo usmerjene in liberalne politiËne stranke, opazna izjema pa je npr. ©panija, kjer je desna koalicija leta 1996 poveËala deleæ æensk v parlamentu na 24%. Nizkemu πtevilu æensk v slovenski politiki botruje cela vrsta okoliπËin, od volilne geometrije do kulturne usmeritve Slovenk in Slovencev. Slovenska druæba je namreË πe vedno androcentriËna, kar se z vzpostavljanjem kapitalizma πe poglablja. Tako je opaziti zatiranje vsakega poskusa naËrtnega in sistematiËnega spreminjanja politiËnega delovanja (npr. argument, s katerim so leta 1996 zavrnili sprejem kvot). Mehanizmi razporejanja kandidatov in kandidatk v strankah ravno tako delujejo po principih, ki æenskam niso naklonjeni. 60 50 40 30 20 10 0 Portugalska ©vedska Italija Menedæerka ©tudentka Ministrica Zap. æenska Parlamentarka Slovenija »eπka 60 50 40 30 20 10 0 60 50 40 30 20 10 0 60 50 40 30 20 10 0 Matjaæ Hanæek, Jana Javornik, Ana TrπeliË 179DR, XVI (2000), 34-35: 167-187 Poslabπanje poloæaja æensk v politiki v Sloveniji (in tudi v ostalih tranzicijskih dræavah) lahko torej pripiπemo obËi tendenci repatriarhalizacije in oæivljenega oziroma okre- pljenega antifeminizma, ki se razen v postsocialistiËnih dræavah pojavlja tudi v najbolj razvitih demokracijah, kot so npr. ZDA. 6. Vodilni in vodstveni poloæaji Deleæ æensk na vodstvenih in vodilnih poloæajih je bil v tranzicijskih dræavah od nekdaj nizek. Nizek deleæ æensk na teh poloæajih tako πe bolj nazorno kot zastopanost v politiËnih telesih ponazarja asimetrijo moËi in vpliva glede na spol. Ti. flekonomski voditelji« (direktorji velikih podjetij, voditelji sindikatov, poslovnih organizacij in poslovneæi) namreË sodoloËajo smer ekonomske politike in s tem ekonomskega razvoja, saj predstavljajo del ekonomske elite ‡ elite moËi. Æenske-direktorice velikih podjetij so v teh dræavah redkost. »e æe, potem zasedajo preteæno mesta z manjπim strateπkim vplivom in pomembnostjo. Po podatkih svetovnega PoroËila o Ëlovekovem razvoju ima 14 svetovnih dræav veËji deleæ æensk na vodilnih in vodstvenih poloæajih kot Slovenija, med temi daleË najveË Italija (53,8%), kar bi delno lahko pripisali velikemu πtevilu majhnih in privatnih podjetij, ki so v lasti æensk, ali pa jih vodijo æenske. Slovenijo tudi v tem kazalcu prekaπajo ostale tranzicijske dræave, za katere so na voljo podatki. Kot se torej kaæe, æenske niso enako vertikalno mobilne kot moπki in zanje so stekleni stropi niæji. 7. Elementi zaposlovanja æensk in plaËna vrzel v Sloveniji Zaposlenost æensk v Sloveniji in ostalih tranzicijskih dræavah je æe vseskozi visoka (v nobeni od teh dræav, z izjemo Hrvaπke in Makedonije stopnja zaposlenosti æensk ni niæja od 40%4). Na zaËetku 20. stoletja je znaπal deleæ æensk med zaposlenimi v Sloveniji okoli 25% vseh zaposlenih, med 1. in 2. svetovno vojno okoli ene tretjine, po drugi svetovni vojni pa se je deleæ poveËeval do 48,4% (Jogan, 1986). Visoka stopnja udeleæbe æensk na trgu dela je posledica ekonomske nujnosti, kasneje pa tudi socialistiËne ideologije, danes pa zaposlitvi priznavamo πe druge prednosti, kot so npr. zadovoljstvo, socialni stiki, ipd. Z viπjo izobrazbeno ravnjo æensk (vpisanost æensk na tretji ravni izobraæevanja je v veËini tranzicijskih dræav viπja od moπke) se je pojavila teænja po ekonomski samostojnosti in moænosti vkljuËevanja v potroπniπki naËin æivljenja. Danes je veËina æensk zaposlenih s polnim delovnim Ëasom (v Sloveniji 36-42 ur tedensko), kljub temu pa moænosti æensk in moπkih na trgu delovne sile v nobeni od tranzicijskih dræav niso popolnoma izenaËene. Horizontalna in vertikalna segregacija πe vedno ostajata med kljuËnimi problemi, obe pa se odraæata v plaËnih razlikah po spolu. PovpreËna meseËna plaËa æensk v Evropski Uniji dosega 75% meseËnega zasluæka moπkega5 (Eurostat, 1999). Dejstvo, da so æenske manj plaËane kot moπki, lahko potrdimo æe s tem, da vedno izrazimo æensko plaËo kot odstotek moπke plaËe in ne obratno (razlika med tem odstotkom in 100%, kar je moπka plaËa, je oznaËena kot Spolna neenakost v nekaterih tranzicijskih druæbah 180 DR, XVI (2000), 34-35: 167-187 plaËna vrzel, v angleπkem jeziku ,earning gap‘). Objektivne razloge za nastalo razliko je moË iskati v znaËilnostih obeh populacij zaposlenih, tako æensk kot moπkih. »e naπtejemo samo nekatere: prviË, æenske in moπki ne opravljajo istih poklicev oz. enakega dela. Tabela 6 Delovno aktivno prebivalstvo v Sloveniji po glavnih poklicnih skupinah, po spolu (struktura, v %, 2. Ëetrtletje) Leto 1996 1997 1998 1999 Poklici / Spol Moπki Æenske Moπki Æenske Moπki Æenske Moπki Æenske Skupaj 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 Zakonodajalci, visoki uradniki, managerji 7.7 3.5 6.9 3.1 7.4 3.0 7.7 4.1 Strokovnjaki 7.0 12.9 6.6 12.0 7.0 12.7 8.0 14.1 Tehniki in drugi strokovni sodelavci 13.8 16.3 12.3 12.8 12.6 12.8 14.1 13.4 Uradniki 6.3 15.7 6.3 18.1 6.3 17.8 6.1 17.0 Poklici za storitve, prodajalci 7.0 17.7 7.8 17.7 7.8 16.7 8.0 16.7 Kmetovalci, gozdarji, ribiËi 9.6 8.7 11.0 11.5 11.1 11.5 9.6 10.2 Poklici za neindustrijski naËin dela 23.0 3.0 22.5 2.4 19.7 1.7 19.2 1.4 Upravljalci strojev in naprav 21.1 15.3 22.2 14.7 23.8 16.9 23.5 15.9 Poklici za preprosta dela 3.9 6.7 3.6 7.4 3.1 6.6 2.6 6.9 Vojaπki poklici 0.4 - 0.5 - 0.4 - 0.6 - Vir: StatistiËne informacije 195/96, 165/98, 219/99, 62/00. V celotni populaciji delovno aktivnega prebivalstva je ponavadi deleæ zaposlenih æensk (s polnim delovnim Ëasom), registriranih kot administrativnih delavk, veliko veËji kot enak deleæ v moπki populaciji, na drugi strani pa najdemo veË fiziËnih delavcev med moπkimi. Æenske torej niso enakomerno prisotne v vseh dejavnostih, paË pa je njihova koncentracija na posameznih strokovnih podroËjih in v posameznih poklicnih panogah veËja, drugod pa manjπa. Tako se æenske zaposlujejo v πolstvu, socialnem skrbstvu, zdravstvu, administraciji itd. Ta dela so se hitro relativizirala in postala slabπe plaËana ter niæje vrednotena v primerjavi z moπkimi poklici, ki so zahtevali enako stopnjo izobrazbe. Tudi v panogah in poklicih, kjer prevladuje æenska delovna sila, se na vodilna mesta razporeja veËinoma moπke. Kolikor bolj cenjen in ugleden je posamezen poloæaj, toliko manjπa je verjetnost, da ga zasede æenska. Ta dejavnik, znan kot horizontalna segregacija (glede na spol), se torej kaæe v prevladovanju æenske delovne sile zlasti v storitvenih dejavnostih, znotraj industrijskega sektorja pa v tobaËni, tekstilni in obutveni industriji (glej Tabelo 7). Znotraj teh dejavnosti njihov deleæ presega 50% zaposlenih, zato jih imenujemo feminizirane dejavnosti. Matjaæ Hanæek, Jana Javornik, Ana TrπeliË 181DR, XVI (2000), 34-35: 167-187 Tabela 7 Delovno aktivno prebivalstvo v Sloveniji po podroËjih dejavnosti in po spolu, 1999/2 Deleæ v skupni zaposlenosti, v % Moπki Æenske Kmetijske dejavnosti 53.1 46.9 Nekmetijske dejavnosti (razen storitvenih) 66.2 33.8 Rudarstvo 100.0 0.0 Predelovalne dejavnosti 60.8 39.2 Oskrba z elektriko, plinom in vodo 85.7 14.3 Gradbeniπtvo 91.1 8.9 Storitvene dejavnosti 45.0 55.0 Trgovina, popravila motornih vozil 48.6 51.4 Gostinstvo 42.4 57.6 Promet, skladiπËenje, zveze 79.2 20.8 FinanËno posredniπtvo 25.0 75.0 Poslovanje z nepremiËninami 51.0 49.0 Dejavnost javne uprave 51.0 49.0 Izobraæevanje 23.3 76.7 Zdravstvo in socialna varnost 20.0 80.0 Druge javne, skupne in osebne storitve 47.2 52.8 Vir: StatistiËne informacije 62/2000. Dalje, prihaja do razlik, ki so povezane z dolæino skupne delovne dobe, ki je spolno neenaka. Tretji razlog za razlike v plaËah med moπkimi in æenskami najdemo v stopnji izobrazbe. PovpreËna izobrazbena struktura æensk je niæja od izobrazbe moπkih. Razlogi so krajπe formalno in sploπno izobraæevanje, po drugi strani pa manjπe usposabljanje na samem delovnem mestu. Vsi ti dejavniki nujno pogojujejo manjπo plaËo za opravljeno delo. V Tabeli 8 je tako razvidna raven strokovne usposobljenosti zaposlenih v Sloveniji. Deleæ zaposlenih æensk v populaciji delovno aktivnih je v Sloveniji relativno visok, saj je leta 1991 znaπal 47,0% in se je v obdobju sedmih let rahlo poveËal (v EU znaπa deleæ æensk v skupni zaposlenosti 41,9%).6 Dejstvo pa je, da med zaposlenimi najdemo manj æensk z visokoπolsko, magistrsko ali doktorsko izobrazbo kot med moπkimi, zato pa æenske prevladujejo med zaposlenimi s srednjo stopnjo izobrazbe. S pomoËjo vseh naπtetih dejavnikov pa lahko razloæimo le del razlik v plaËah med spoloma, medtem ko najveËji del razlik ostaja nepojasnjen.7 Spolna neenakost v nekaterih tranzicijskih druæbah 182 DR, XVI (2000), 34-35: 167-187 Tabela 8 Deleæi in razlike zaposlenih moπkih in æensk (v %) po posameznih izobrazbenih razredih Leto 1991 1993 1998 Moπki Æenske Razlika Moπki Æenske Razlika Moπki Æenske Razlika (%) (%) Æ - M (%) (%) Æ - M (%) (%) Æ - M NKV 3.83 5.12 1.30 4.18 5.34 1.17 5.60 5.97 0.37 PKV 5.37 5.96 0.58 4.56 5.36 0.81 3.38 3.56 0.18 KV 21.23 11.27 -9.97 19.87 11.53 -8.34 19.50 10.52 -8.98 VKV 3.05 0.63 -2.43 2.37 0.58 -1.78 0.38 0.65 0.26 Niæja 0.52 1.06 0.54 0.52 0.96 0.44 1.23 0.37 -0.86 Srednja 9.20 14.07 4.87 9.89 14.90 5.01 11.35 15.61 4.26 Viπja 3.99 5.26 1.27 4.05 5.66 1.61 4.23 5.99 1.75 Visoka 5.33 3.50 -1.83 5.66 3.95 -1.72 6.03 5.02 -1.01 Magistri 0.24 0.12 -0.12 0.27 0.14 -0.12 0.23 0.15 -0.07 Doktorji 0.20 0.05 -0.15 0.19 0.04 -0.15 0.19 0.05 -0.14 Skupaj 52.96 47.04 -5.93 51.54 48.46 -3.09 52.12 47.88 -4.24 Vir: StatistiËne informacije πt. 173/93,174/95, 339/99, Rezultati raziskovanj πt. 691/97, 693/97. Tabela 9 PovpreËna meseËna bruto plaËa æenske kot odstotek moπke Razmerje Æ/M ‘91 Razmerje Æ/M ‘93 Razmerje Æ/M ‘98 NKV 84.3 82.8 79.8 PKV 88.5 87.0 85.7 KV 86.3 84.4 81.0 Niæja 87.9 85.4 89.3 VKV 97.4 96.3 93.6 Srednja 90.7 89.4 88.1 Viπja 89.8 87.8 89.9 Visoka-ostali 86.5 84.4 87.3 Magistri 88.8 95.9 86.8 Doktorji 86.8 84.8 82.1 Skupaj 88.7 86.5 88.7 Vir: StatistiËne informacije πt. 173/93, 174/95, 339/99, lastni preraËuni. Ker smo æeleli ugotoviti, ali obstajajo razlike v plaËah med moπkimi in æenskami oziroma, kakπne te razlike dejansko so, in ali je priπlo zaradi tranzicije in transformacije ekonomije do kakπnih sprememb v razlikah v plaËilu glede na spol, smo opravili analizo, v kateri smo zajeli obdobje od leta 1991 do 1998/99. Skuπali smo ugotoviti vpliv prehoda iz netrænega v træno gospodarstvo na samo distribucijo plaË moπkih in æensk. V analizi Matjaæ Hanæek, Jana Javornik, Ana TrπeliË 183DR, XVI (2000), 34-35: 167-187 smo uporabili razliËne vire. Za Slovenijo smo podatke zajemali iz StatistiËnih informacij in StatistiËnega letopisa SURS-a, za mednarodne primerjave pa smo uporabljali podatke Eurostata. »e primerjamo bruto plaËe zaposlenih oseb v podjetjih in drugih organizacijah po stopnji strokovne usposobljenosti (Tabela 9), opazimo, da so se razlike v prejetih plaËah med moπkimi in æenskami v obdobju 91-93 poglobile v povpreËju za 2,2 odstotne toËke. V tem Ëasu je svoj poloæaj v primerjavi z moπkimi uspelo izboljπati le æenskam z magistrsko izobrazbo. Leta 1998 pa se je poloæaj zaposlenih æensk izboljπal, saj so se s prejeto plaËo v viπini 88,7% moπke plaËe vrnile v poloæaj iz leta 1991. Takrat je æenska v povpreËju prejela 11,3% manjπo plaËo od zaposlenega moπkega, 1993 pa 13,5%. V celotnem obdobju 91-98 so svoj poloæaj izboljπale zaposlene z niæjo in viπjo-visoko izobrazbo. »e te podatke primerjamo s podatki razvitih evropskih dræav, dobimo naslednjo sliko: Tabela 10 Bruto plaËa æenske kot deleæ (v %) moπke plaËe SLO8 B DK D EL E F I L NL A P FIN S UK % 86.5 83.2 88.1 76.9 68.0 74.0 76.6 76.5 83.9 70.3 73.6 71.7 71.6 87.0 73.7 Vir: Eurostat 1999, SURS 1999. Tabela 10 kaæe, da so razmere v drugih dræavah (najhuje je v GrËiji, kjer æenske za svoje delo dobijo le 68% moπke plaËe) slabπe. Tudi ko smo slovenske plaËe æensk in moπkih razvrstili po decilih in nato opazovali razmerja med povpreËnimi plaËami æensk in moπkih sumarno po decilih,9 se rezultati niso bistveno spremenili. Tako, denimo, so æenske v letu 1991 prejemale 88,7 odstotkov povpreËne plaËe moπkega, Ëez pet let pa se je deleæ zmanjπal πe za dve odstotni toËki v πkodo æensk (Tabela 11). Ko smo dodatno analizirali stanje v letu 1998, smo ugotovili, da so se razlike v plaËah zmanjπale. Pri tem je treba opozoriti na podatek, da so razlike med æenskami v zadnjih, viπjih decilih (z viπjimi plaËami) v primerjavi z moπkimi manjπe (to nam kaæe dejstvo, da se kljub temu, da se podatki kumulativno seπtevajo po decilih, razmerje med moπko in æensko plaËo poveËuje). Æenske so tako v letu 1998 v povpreËju (seπtevek mase bruto plaË po spolu delimo s πtevilom zaposlenih po spolu) zasluæile 88,7% moπkih plaË in se tako vrnile v poloæaj, v katerem so se nahajale leta 1991. Na tej toËki lahko sklepamo le, da tranzicija ni bistveno vplivala na spremembo v razlikah v plaËilu glede na spol, saj se le-ta v opazovanem obdobju ni poveËala. Spolna neenakost v nekaterih tranzicijskih druæbah 184 DR, XVI (2000), 34-35: 167-187 Tabela 11 Razmerja med plaËami moπkih in æensk sumarno po decilih za leta 1991, 1996 in 1998 Decili Razmerje 1991 (v %) Razmerje 1996 (v %) Razmerje 1998 (v %) 1 83.5 81.4 81.8 2 83.4 80.7 80.7 3 82.7 80.6 80.9 4 83.7 80.9 80.9 5 84.5 85.1 86.2 6 89.7 90.1 90.5 7 91.2 89.8 90.0 8 91.1 90.5 91.2 9 90.5 87.9 89.1 10 88.7 86.7 88.7 Vir: StatistiËne informacije πt. 173/93, 174/95, 339/99, RR 691/97, 693/97, lastni preraËuni. Tabela 12 Mera koncentracije po spolu Mera koncentracije/ Leto 1991 1993 1996 1998 Moπki 0.1728 0.1969 0.2176 0.2476 Æenske 0.1741 0.1944 0.2125 0.2517 Vir: StatistiËne inf. 173/93,174/95, 37/98, 339/99, RR 691/97, 693/97, 706/98, lastni preraËuni. IzraËun mere koncentracije10 (Tabela 12) po vrsti spola za posamezna obdobja kaæe na prisotnost neenakosti v porazdelitvi plaË. Po izraËunih sodeË lahko trdimo, da je bila razlika v plaËilu glede na spol v Sloveniji vse do leta 1998 praktiËno enaka, saj razlika na tretjem decimalnem mestu ne pomeni veliko. A naraπËanje mere koncentracije je opazno. Glede na vrednosti v zadnjih letih sklepamo, da so bile razlike v plaËilu v letu 1998 viπje med zaposlenimi æenskami kot med zaposlenimi moπkimi. V ostalih primerjanih evropskih dræavah podobnega trenda ni opaziti. Tabela 13 Ginijevi koeficienti ‡ primerjava z drugimi dræavami SLO11 B DK EL12 E F13 I L S UK Moπki 0,2176 0.2143 0.2230 0.2560 0.2985 0.3297 0.2423 0.2370 0.1735 0.3134 Æenske 0.2125 0.1878 0.1726 0.1776 0.2715 0.2623 0.1783 0.2332 0.1249 0.2697 Vir: Statistics in Focus, 1999; SURS, lastni preraËuni. Na osnovi vrednosti izraËunanih mer koncentracije lahko za te dræave EU sklepamo, da je distribucija plaË med moπkimi manj izenaËena kot med æenskami. To pomeni, da Matjaæ Hanæek, Jana Javornik, Ana TrπeliË 185DR, XVI (2000), 34-35: 167-187 so razponi plaË v moπki populaciji (obstaja veË tistih moπkih z ekstremno visokimi pla- Ëami) veËji kot v æenski. Kako torej pojasniti drugaËne razmere v Sloveniji? »e opazu- jemo strukturo zaposlenih po poklicih (glej Tabelo 6), vidimo, da se je deleæ æensk tako med zakonodajalci, visokimi uradniki in managerji, kot med poklici za preprosta dela, poveËal. Na eni strani se torej vse veË æensk poskuπa uveljaviti v najbolje plaËanih in uglednih poklicih, na drugi strani pa se veËa deleæ nizko kvalificiranih æensk. Obe tendenci preprosto poveËujeta razlike med æenskami. S tem se spreminja distribucija zaposlenih in poslediËno neenakost v plaËah znotraj skupine zaposlenih æensk. Na podlagi analize zakljuËujemo, da so v Sloveniji, Ëeprav v manjπi meri kot v dræavah EU, tudi opazne razlike v plaËilu glede na spol. Le te se sicer, izhajajoË iz razpoloæljivih podatkov, umirjajo. Razlika med plaËo, ki jo v povpreËju dobita æenska in moπki za svoje delo, znaπa 11,3%. Æenske za svoje delo prejemajo manjπe plaËilo v vseh tranzicijskih in razvitih dræavah, zato bodo potrebne podrobnejπe analize, ki bodo pokazale, zakaj razlike, ko odstranimo vpliv ti.objektivnih dejavnikov (segregacije delov- nih mest, stopnje izobrazbe…), ostajajo. Doslej sta bila opravljena le dva poskusa podrob- nejπe analize, v katerih so raziskovalci/ke poskuπali/e razloæiti ostanek razlike: ena v okviru πvedskega ministrstva in druga v okviru Druπtva za vrednotenje dela v Sloveniji. Medtem ko tovrstna πvedska raziskava ni bila prevedena, pa izsledki Druπtva za vrednotenje dela zaradi (ne)razpoloæljivosti vseh potrebnih statistiËnih podatkov niso poglobljeni. Pokaæejo sicer, da se najveËje razlike v plaËilu med spoloma pojavljajo v postavki stimulacije in druge bonitete, kjer moπki prejemajo viπji znesek (ti zneski so majhni), zaradi omejenosti pa se ne spuπËajo v podrobnosti teh razlik. V vseh tranzicijskih dræavah æenske ne prejemajo le niæjih plaË, temveË se sooËajo tudi s krπitvami zakonov in pravnih predpisov (kot so razne uporabe doloËil v pogodbah o delu). Tako npr. æenske v Kirgistanu kljub zakonski prepovedi opravljajo noËno delo, pri svojem delu uporabljajo orodje, ki ne ustreza varnostnim predpisom in so izpostavljene teækim fiziËnim naporom (HDR, 1995). Raziskava nekaterih industrijskih dræav od leta 1960 do leta 1990 je pokazala, da najveË neplaËanega dela opravijo æenske v Vzhodni Evropi: Bolgariji, »eπki, Vzhodni NemËiji, Madæarski, Poljski in v dræavah bivπe Jugoslavije. Tako npr. bolgarske æenske delajo tedensko v povpreËju 59 ur, MoldavËanke pa 73.5 ur (HDR, 1995). Æenske v tej dræavi predstavljajo veËino delovne sile, zato nosijo (tako kot v ostalih tranzicijskih dræavah) trojno breme: - breme plaËanega dela; - breme zaposlitve s skrajπanim delovnim Ëasom zunaj rednega delovnega Ëasa in - breme neplaËanega dela. Moπki v tej dræavi porabijo za gospodinjska opravila tedensko 11 ur. Delovni teden kirgistanskih æensk traja 76,3 ure, moπkih pa 59,4 ure. Za Slovenijo po podatkih raziskave Kvaliteta æivljenja iz leta 1994 ugotavljamo, da æenske porabijo v povpreËju za gospodinjska dela 25,8 ur (moπki 7), za nego otrok pa 27,3 ur (moπki 17,9). To pomeni, da se delovni teden æenski podaljπa za dodatnih 42 ur, delovni Ëas zaposlene æenske - matere pa znaπa okrog 84 ur na teden. Spolna neenakost v nekaterih tranzicijskih druæbah 186 DR, XVI (2000), 34-35: 167-187 Kljub visoki stopnji zaposlenosti æensk ostaja Ëas, namenjen gospodinjskim opravilom, neenakomerno porazdeljen po spolu in poveËanemu πtevilu æensk v javni sferi ne sledi enakovredna udeleæba moπkih v zasebni sferi. Kljub relativno enakomerni plaËani obremenitvi pa πtevilne πtudije kaæejo, da so æenske v primerjavi z moπkimi bolj podvræene revπËini, ki pa se skriva znotraj gospodinjstva pod predpostavko, da se dohodek enakomerno porazdeljuje med Ëlani le-tega. K temu pripomore tudi nepriznano gospodinjsko delo, ki ga v veËini opravljajo æenske. Nepriznavanje tega dela pa vpliva na druæbeni status æensk in na njihove moænosti v javni sferi. In kot je na zaËetku 20. stoletja dejal A.C. Pigou: fl»e bi se æenska, ki je kot gospodinja zaposlena pri samskem moπkem, poroËila z njim, bi se nacionalni dohodek zmanjπal, saj bi se njeno prej plaËano delo izvajalo brezplaËno« (UNHDP, 1995: 87). 8. Sklep V nobeni druæbi æenske ne uæivajo enakih moænosti kot moπki. Ta neenak status ohranja moËne razlike med tem, koliko æenske prispevajo k Ëloveπkemu razvoju, in tem, koliko imajo same od tega. Razvoj v sodobnem svetu postaja vse bolj odvisen od Ëloveπkega faktorja. Pri tem postaja vedno bolj pomembno vpraπanje kakovosti æivljenja, ki pa je veË kot le materialni standard ljudi. VkljuËuje namreË tudi znanje, zdravje, zaposlenost, odpravljanje materialne, socialne in kulturne revπËine, Ëlovekove pravice ipd. Tako se mora ves koncept razvoja osredotoËati na πirπe podroËje in ustvarjanje okolja, ki bo ljudem obeh spolov omogoËalo dolgo in zdravo æivljenje, πirπe moænosti izbire, sproπËanje potenciala ljudi in njihovo aktivno vkljuËevanje v razvoj. OPOMBE 1. Nobelov nagrajenec, zaradi katerega je indeks in z njim celotni koncept Ëlovekovega razvoja postal πe posebno zanimiv tudi za medije. 2 . Ti poklici so izbrani zato, ker naj bi bili blizu odloËanja. 3. Ti naj bi bili bliæe oblikovanju poslovne kariere æensk. 4. V Evropski uniji so æenske npr. v letu 1997 predstavljale 42% vseh zaposlenih. 5. V letu 1995. 6. Deleæi zaposlenih æensk v skupni zaposlenosti v nekaterih dræavah EU: Avstrija 43,6%, Belgija 42,7%, GrËija 36,7%, Irska 39,0%, Italija 36,1%, NemËija 42,9%, Portugalska 45,0%, ©panija 35,2%, (Eurostat, 1999). 7. Obstaja πe vrsta neraziskanih dejavnikov (vpliv bonitet, izrabe razliËnih oblik dopustov, itd.), vendar raziskave, ki bi to dokazala, πe ni. 8. Za Slovenijo je podatek iz SURS-a, zajeta je povpreËna bruto meseËna plaËa, leto 1993. Za ostale dræave EU je opazovano leto 1995, urna postavka zaposlenih s polnim delovnim Ëasom, brez bonitet. 9. Sprva torej primerjamo povpreËne plaËe deset odstotkov najmanj plaËanih zaposlenih æensk in moπkih, nato prvih dvajset odstotkov skupaj, v tretji vrstici tabel prvih trideset odstotkov skupaj - v zadnji vrstici Tabele 10 tako pridemo kumulativno do povpreËne moπke in æenske plaËe. Matjaæ Hanæek, Jana Javornik, Ana TrπeliË 187DR, XVI (2000), 34-35: 167-187 10. Ginijev koeficient oz. mera koncentracije meri stopnjo neenakosti v porazdelitvi dohodkov (v naπem primeru bruto plaË) in dosega vrednosti med 0 (popolna enakost) in 1 (popolna neenakost). 11. Leto 1996. 12. Rezultati industrije. 13. Za Francijo je vzeto leto 1994, za vse ostale EU dræave leto 1995. LITERATURA IN OSTALI VIRI Eurostat Yearbook 1998/99, 1999. Eurostat, Luksemburg. Health for All ‡ WHO Statistical Database, 1999. Copenhagen. Human Development Report, 1990. UNDP, Oxford University Press, New York. Human Development Report, 1995. UNDP, Oxford University Press, New York. Human Development Report, 1997. UNDP, Oxford University Press, New York. Human Development under Transition for Europe and the CIS, 1997. Regional Bureau for Eu- rope and the CIS, Bratislava. Human Development Report ‡ Kazakhstan, 1998. UNDP, Almaty. Human Development under Transition, 1998. Summaries of the 1997 National Human Develop- ment Reports for Europe and the CIS. Regional Bureau for Europe and the CIS, UNDP. Human Development Report ‡ Russian Federation, 1998. UNDP, Moscow. Human Developmet Report ‡ Turkey, 1998. UNDP, Ankara. Human Development Report ‡ Uzbekistan, 1998. UNDP, CER, Tashkent. Human Development Report, 1999. UNDP, Oxford University Press, New York. Human Development Report for Europe and the CIS, 1999. UNDP, Oxford University Press, New York. Women in Parliaments: World Classification, 2000. Inter - Parliamentary Union, http:// www.ipu.org/wmn-e/classif.htm, stanje 23. april. Jogan, M., Fischer, J., KonËar, P., Koπak, M., Rener, K., Boh, K. in MiloπeviË, V., 1986. Æenske in diskriminacija. Delavska enotnost, Ljubljana. Kaufman, B. E., 1986. The Economic of Labour Markets and Labour Relations. Georgia State University, The Dryden Press, Georgia. National Human Development Report ‡ Kyrgyzstan, 1998. UNDP, Bishkek. Notburga, O., Wagner, G. G., 1997. Income Inequality and Poverty in Eastern and Western Eu- rope. Physica - Verlag, Heidelberg. PoroËilo o Ëlovekovem razvoju, 1998. UNDP, UMAR, Ljubljana. PoroËilo o Ëlovekovem razvoju, 1999. ZMAR/UNDP. Ljubljana. Statistics in Focus, 1999. Theme 3-6/1999. Eurostat, Luksemburg. StatistiËne informacije, 1993, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000. SURS, Ljubljana. World Development Indicators, 1998. The World Bank, Washington. Spolna neenakost v nekaterih tranzicijskih druæbah