SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
C 8210
Poslovnik
za poslovanje
občinskega odbora
C š& to
M 1. 1.
Občinski odbor ofečine .....tJH.ŽJOA......
v **e»u Q&dtyu Tef!^*»^klenil v svoji seji dne	... Wfäf. na podstavi § 59. zakona
o občinah sledeči poslovnik:
Občne določbe.
Člen 1.
Občinski odbor sklepa o zadevah, ki spadajo po zakonitih predpisih v njegov delokrog, v svojih sejah.
Seje odbora so javne ali tajne, redne ali izredne.
Člen 2.
Redno sejo odredi predsednik občine po potrebi, katero sam oceni; mora pa jo odrediti najmanj vsake tri mesece.
Izredno sejo mora odrediti predsednik občine, če to zahteva pismeno najmanj ena tretjina vseh odbornikov ali nadzorno oblastvo. Sklicati jo mora v roku treh dni od prejema pismene zahteve za izredno sejo.
Na izredni seji se sme razpravljati samo o predmetih, za katere se je seja zahtevala.
Člen 3.
Odborove seje so običajno javne, to je, dostopne vsakomur. Predsednik občine pa lahko sam odredi, da bodi seja tajna, in mora to odrediti, če zahteva najmanj ena petina prisotnih odbornikov.
Za pretvoritev javne seje v tajno sejo ni potreben sklep odbora.
Če se v teku tajne seje izkaže, da tajna seja ni več potrebna, se lahko pretvori s sklepom odbora v javno sejo.
Člen 4.
Proračun in zaključni račun se rešujeta vedno v javni seji.
Člen 5.
Sklepi odbora javne in tajne seje se vedno proglašajo v javni seji.
Na tajni seji smejo biti navzoči samo občinski odborniki, zapisnikar in predstavnik nadzorne oblasti.
Člen 6.
Seje občinskega odbora se vršijo v občinski posvetovalnici. Če posvetovalnice ni, se vršijo seje v občinski pisarni ali v kakem drugem primernem prostoru. Nikdar se pa ne smejo vršiti seje v gostilni ali v drugih prostorih, kjer se točijo alkoholne pijače.
Člen 7.
Seje se vršijo na sedežu občine.
Seje se lahko vršijo tudi ob nedeljah in praznikih, razen prvi dan božičnih, velikonočnih in bin-koštnih praznikov.
Vabilo za sejo.
Člen 8.
Seje (redne in izredne) sklicuje predsednik občine, če pa je zadržan, njegov namestnik.
Odborniki se morajo vabiti na seje s pismenim vabilom, ki se mora vsakemu vročiti pravočasno.
Ustmeno vabilo ne zadostuje.
V vabilu za sejo mora biti točno označen kraj, dan, čas ter dnevni red seje.
Vabila podpiše predsednik in jih opremi z občinskim pečatom.
Člen 9.
Vročitev vabila se mora opraviti v naslovljen-čeve roke. Če se to iz kakršnega koli razloga ne da izvršiti, se pozove odbornik, ki mu je vabilo vročiti, s posebnim pismenim naznanilom, naj bo radi sprejema vabila v svojem stanovanju, v obrtnem ali poslovnem prostoru, v delavnici ali pisarni na določen dan in določeno uro, katera se mu mora točno navesti. To pismeno obvestilo pusti organ, ki vrši vročitev, v stanovanju, obrtnem ali poslovnem prostoru, v delavnici ali pisarni. Če pa so ti prostori zaprti, se nabije naznanilo na vhodna vrata vpričo dveh polnoletnih oseb, ki se morata na naznanilu podpisati.
Če se odbornik tudi temu naznanilu ne odzove, položi vročevalec vabilo na občini. Na vrata stanovanjskega ali poslovnega prostora, delavnice ali pisarne pa se nabije o tem pismeno naznanilo vpričo polnoletne osebe, ki se mora na naznanilu podpisati.
Vročevalec mora označiti na naznanilu z besedami dan, ko je naznanilo nabil.
Vročitev se smatra za opravljeno, če se je naznanilo po predpisih nabilo in vročilnica položila na občini.
Na veljavnost vročitve ne vpliva, če se pismeno naznanilo poškoduje ali uniči.
Prejem vabila za sejo podpiše vsak odbornik lastnoročno na vročilnici ali vročilni poli in pristavi pred podpis datum, ko mu je bilo vabilo dostavljeno.
Člen 10.
Če občinski odbornik odpotuje iz občine za več kot štirinajst dni, mora to javiti na občini, da se ga more pravočasno pozvati na sejo. Temu odborniku pošlje občina vabilo na sejo priporočeno po pošti, in sicer toliko dni preje, da lahko še pravočasno pride na sejo.
Člen 11.
Vabilo za sejo se mora nabiti na občinsko desko.
Seja se ne sme vršiti, če ni vabilo vročeno vsem odbornikom pravočasno in pismeno in če ni nabito na občinski deski.
Vsa vabila je hraniti v izvirniku v občinskem arhivu. Kadar se predlagajo oblastem vabila, se predlagajo vedno le v overovljenem prepisu.
Člen 12.
Odborniki se morajo udeleževati vseh sej občinskega odbora (rednih in izrednih).
Če se odbornik seje radi bolezni ali drugih opravičljivih razlogov ne more udeležiti, mora to pismeno ali ustmeno sporočiti predsedniku občine vsaj do začetka seje.
Člen 13.
Od seje opravičeno odsoten je samo tisti odbornik, ki svojo odsotnost sporoči pismeno ali ustmeno predsedniku vsaj do začetka seje.
V spornih primerih, kdo je od seje opravičeno ali neopravičeno odsoten, odloča občinski odbor.
Člen 14.
Občinskega odbornika, ki izostane brez opravičljivega razloga zaporedoma od treh sej, sme
občinski odbor kaznovati v denarju do 300'— din v korist občine. Ce pa izostane odbornik v teku enega leta brez opravičljivega razloga več kot od polovice sej, ga sme občinski odbor razrešiti dolžnosti občinskega odbornika.
Proti odločbi odbora o kazni oziroma razrešitvi je dopustna v zakonitem 15 dnevnem roku pritožba na sresko načelstvo.
Sklepčnost seje.
Člen 15.
Sejo otvarja, vodi in zaključuje predsednik občine, če je pa ta zadržan, njegov namestnik (§ 71. zakona o občinah).
Člen 16.
Takoj po otvoritvi seje ugotovi predsednik na podstavi podpisanih vročilnic, ali so bili vsi odborniki na sejo pravilno vabljeni in ali je bilo vabilo pravilno nabito na uradni deski. Nato ugotovi predsednik, ali je seja sklepčna.
Za sklepčnost seje je potrebno, da je na seji prisotna vsaj polovica dejanskega števila občinskih odbornikov in eden več.
Člen 17.
Če so se med sejo odstranili nekateri odborniki, je seja sklepčna, čeprav ni več navzoče predpisano število odbornikov. Šele v primeru, da eden od prisotnih odbornikov osporava sklepčnost seje, mora predsednik ugotoviti število še navzočih odbornikov in v primeru, da ni več navzočih polovica dejanskega števila odbornikov in eden več, sejo zaključiti.
Člen 18.
Če se seja ni mogla vršiti, ker ni prišlo na sejo zadostno število odbornikov, ali če se je morala seja zaključiti radi ugotovitve, da ni več prisotno zadostno število odbornikov, skliče predsednik drugo sejo z istim dnevnim redom. Pri tej seji se lahko sklepa, če je prisotna vsaj ena tretjina dejanskega števila odbornikov. V vabilu za drugo sejo je treba odbornike na to izrecno opozoriti.
V drugi seji ne morejo odborniki predložiti nobenih novih predlogov.
Člen 19.
Odbornika, ki neopravičeno zapusti sejo in s tem onemogoči odboru delo, sme občinski odbor kaznovati v denarju do 300'— din v korist občine.
Proti odločbi odbora je dopustna v zakonitem roku pritožba na sresko načelstvo.
Dnevni red seje.
Člen 20.
V seji sme občinski odbor razpravljati in sklepati samo o tem, kar je na dnevnem redu.
Dnevni red za seje občinskega odbora sestavlja občinska uprava. Odbor ne more menjati dnevnega reda seje.
Vsi predmeti, o katerih se bo razpravljalo na seji, se morajo posamezno in izrecno navesti že v vabilu za sejo.
Člen 21.
Odborniki lahko predložijo predsedniku pred začetkom seje pismeno ali ustmeno samostojne
predloge, ki niso na dnevnem redu, o katerih pa naj bi se razpravljalo že v dotični seji.
Predsednik mora dati te predloge odboru na glasovanje, ali se naj o njih na tej seji razpravlja ali ne.
Če odborniki tak predlog z večino glasov odobrijo, se o njem razpravlja in sklepa že v tej seji, in sicer po izvršenem dnevnem redu. V nasprotnem primeru se tak predlog izroči občinski upravi, ki ga mora postaviti na dnevni red prve prihodnje seje.
Med sejo vloženi samostojni predlogi se ne smejo vzeti v razpravo in sklepanje v tej seji.
V	izrednih sejah se taki samostojni predlogi ne smejo vzeti v razpravo.
Člen 22.
Po ugotovitvi sklepčnosti seje se prične s čitanjem zapisnika zadnje seje, nakar poda predsednik svoje poročilo. Predsednik priobči odboru vse, kar se tiče odbora, daje odgovore na vprašanja, ki so mu jih stavili odborniki pred začetkom seje. Nato se preide k razpravi posameznih točk dnevnega reda.
Člen 23.
O predmetih, ki so na dnevnem redu, se razpravlja po vrstnem redu, ki je določen na vabilu za sejo. Predsednik pa lahko odloči, da se razpravlja po drugem vrstnem redu, če je to v korist razprave.
O vsaki točki dnevnega reda poda najprej predsednik kratko vsebino, nakar se otvori razprava.
Člen 24.
V	seji smejo govoriti samo občinski odborniki. Izjeme so dovoljene le v primerih, če so na sejo pozvani posebni strokovnjaki ali strokovni referenti,
da poročajo o kaki zadevi. Ti poročevalci sinejo govoriti, kolikor jih predsednik pooblasti ali pozove.
Predstavniku nadzorne oblasti mora dati predsednik besedo, kadar jo ta zahteva.
Člen 25.
Občinski uslužbenci smejo biti po naročilu predsednika ali po sklepu občinskega odbora navzoči pri sejah, da podajo od primera do primera potrebna pojasnila.
Odborniki smejo staviti vprašanja uslužbencu, strokovnjaku ali strokovnemu referentu samo po predsedniku; ta pa lahko dovoli, da stavijo odborniki vprašanja neposredno navedenim osebam.
Člen 26.
Vsak odbornik sme k vsaki točki dnevnega reda staviti samostojne predloge.
Člen 27.
Odbornik, ki želi govoriti h kaki točki dnevnega reda, se mora prijaviti predsedniku, brž ko se otvori razprava o dotični točki.
Zapisnikar zabeleži vse odbornike, ki so prosili za besedo, po vrstnem redu prijave. Če se je istočasno prijavilo več odbornikov, odloči o vrstnem redu govornikov predsednik.
Vsak odbornik mora takoj izjaviti, ali bo govoril za ali zoper predlog.
Vsak prijavljen odbornik sme odstopiti svoje mesto drugemu prijavljenemu odborniku.
Nihče ne sme govoriti, dokler ni zahteval in dobil besede od predsednika.
Predsednik daje besedo po vrsti prijave, in sicer tako, da da prvo besedo prvo prijavljenemu govorniku »za«, nato pa prvo prijavljenemu govor-
niku »zoper« predlog, če je tak priglašen. Predsednik mora paziti na to, da govori po govorniku za predlog govornik zoper predlog in da ne govori več govornikov istočasno.
Člen 28.
Vsak govornik sme pri razpravi o enem predmetu govoriti samo dvakrat. Drugič sme govoriti najdalje ...äI..... minut.
Samo predlagatelji predloga in poročevalci smejo govoriti večkrat in izven vrstnega reda, če je to v korist razprave. O tem odloča predsednik.
Člen 29.
Odborniku, ki hoče govoriti o kršitvi poslovnika ali dnevnega reda, katero je opazil, da predsednik besedo, brž ko jo ta zahteva. Ta govor sme trajati največ pet minut in o tej stvari ne sme govoriti noben drug govornik. Če vztraja govornik še po predsednikovem pojasnilu pri svoji trditvi, da se je kršil poslovnik ali dnevni red, pozove predsednik odbor, da o tem odloči. Če pa opazi predsednik, da se pogostokrat ponavljajo vprašanja o kršitvi poslovnika ali dnevnega reda, za to da bi se delo odbora oviralo ali zavlačevalo, sme predlagati odboru, da se taka vprašanja v tej seji ne smejo več staviti. Odbor odloči o tem brez razprave.
Izven reda da predsednik besedo tudi odborniku, ki predlaga, da se razprava o kakem predmetu zaključi ali preloži. Tak predlog mora dati predsednik brez razprave na glasovanje.
Člen 30.
Odborniki smejo govoriti samo o predmetu, ki je na dnevnem redu.
Ako se govornik oddalji od predmeta, ga mora predsednik pozvati »k stvari«, ako pa se govornik
poslužuje žaljivih ali nedostojnih besed, ga pozove »k redu«. Po trikratnem brezuspešnem opozorilu sme predsednik govorniku vzeti besedo.
Predsednik sme vzeti besedo tudi govorniku, ki hoče s svojim govorom motiti ali zavlačevati potek razprave. Će govornik temu ugovarja, odloči o upravičenosti odvzema besede odbor.
Nihče drugi razen predsednika ne sme prekiniti govornika ali ga opominjati k redu.
Člen 31.
Red pri sejah vzdržuje predsednik.
Predsednik lahko kaznuje odbornike, ki se ne pokoravajo njegovim odredbam, izdanim radi reda in dostojanstva in nemotenega dela pri seji, z opominom. Če ostane tak opomin brez uspeha, sme izreči odbor na predlog predsednika denarno kazen do 300'— din v korist občine. Če onemogoči odbornikovo vedenje še nadalje odborovo delo, ga sme odbor izključiti od te seje (§ 66. zakona o občinah).
Člen 32.
Izključeni odbornik se mora takoj odstraniti iz sejnega prostora. Če odbornik tega noče storiti, prekine predsednik sejo. Če tudi to ne pomaga, lahko zaključi predsednik sejo ter jo preloži z istim dnevnim redom na drug dan.
Glasovanje.
Člen 33.
Razprava o predmetu je končana, ko je red govornikov izčrpan. Predsednik da nato besedo še poročevalcu, če smatra, da je to potrebno. Nato
sestavi predsednik vprašanja, o katerih je glasovati, stavljene predloge in njih vrstni red.
Predsednik označi vprašanja vedno tako, da se o njih glasuje z »da« ali »ne«.
Predsednik je dolžan vrstni red predlogov določiti po istem redu, kot so jih stavili odborniki.
Ako je bilo stavljenih več različnih predlogov, odredi predsednik vrstni red, po katerem se glasuje. Ako je bil en predlog že sprejet z večino glasov, odpade glasovanje o ostalih predlogih. Več predlogov, ki se medsebojno spopolnjujejo, sme predsednik po sklepu odbora združiti.
Predsednik sme, če smatra, da je potrebno, ali če zahteva več kot polovica navzočih odbornikov, sejo pred glasovanjem prekiniti radi posvetovanja posameznih odbornikov. Prekinitev sme trajati največ deset minut.
Člen 34.
Za veljaven sklep je potrebna večina oddanih glasov.
Vsak odbornik sme glasovati samo osebno.
Predsednik glasuje hkrati z ostalimi odborniki.
Če je za in zoper predlog enako število oddanih glasov, je predlog zavrnjen.
Člen 35.
Odbornikov se ne sme siliti, da glasujejo, marveč se ti glasovanja lahko vzdržijo. Predlog je pravilno sprejet, čeprav se je vzdržalo glasovanja več kot polovica navzočih odbornikov. Pri glasovanju prešteje predsednik le oddane glasove.
Člen 36.
Odbor lahko glasuje javno ali tajno.
Javno se glasuje tako, da odborniki dvignejo roke ali da vstanejo s sedežev. Predsednik lahko odredi tudi drugačno javno glasovanje.
Če je izid javnega glasovanja dvomljiv, se glasuje po imenih. To glasovanje se izvrši tako, da poziva zapisnikar navzoče odbornike po imenih, ki oddajo glas za ali zoper. Odborniki, ki se pozivu niso odzvali, se smatrajo, da so se glasovanja vzdržali.
Pri javnem glasovanju je v zapisniku posebej označiti, kateri odborniki so se glasovanja vzdržali.
Člen 37.
Odbor lahko sklene, da se vrši tajno glasovanje. To se vrši z listki. Listki, s katerimi se glasuje, morajo biti iste velikosti, barve in oblike, na njih pa mora biti z isto pisavo napisano »za« — »zoper«.
Pri glasovanju se samo prečrta beseda »za« ali »zoper«.
Odborniki, ki se vzdržijo glasovanja, oddajo neprečrtan listek.
Listke razdelita in pobereta dva odbornika (skrutinatorja), ki ju določi predsednik. Skrutinator-ja preštejeta glasove vpričo predsednika in odbora. Predsednik objavi izid glasovanja. Po štetju glasov se morajo listki takoj uničiti.
Prizadetost posameznih odbornikov.
Člen 38.
Odborniki ne smejo razpravljati in sklepati niti na seji biti prisotni v primerih:
1.	v katerih je stranka on sam ali njegova žena, naj si je zakon razvezan ali ločen, ali zaročenka ali sorodnik po krvi v ravni vrsti ali stranski vrsti do 4., po zakonu (svaštvo) do 2. kolena;
2.	v katerih je stranka njegov posinovitelj, po-hčeriteljica, posinovljenec, rednik ali rejenec;
3.	v katerih je stranka njemu ali njegovim otrokom krstni boter ali obratno;
4.	v katerih je stranka bila ali je še poslodaja-lec, poslovodja, varuh ali skrbnik, varovanec ali oskrbovanec, ali pa je pričal o stvari, ali je nastopil kje kot izvedenec;
5.	v katerih je stranka pooblaščenec, s katero je po krvi soroden v premi vrsti, v stranski vrsti ali po zakonu do drugega kolena;
6.	v katerih je iz drugih važnih razlogov oči-vidno dvomna popolna pristranost.
Kadar obstoji kak tak razlog, obvesti odbornik o tem odbor in se odstrani od seje, dokler ni razprava o tem predmetu končana.
Če seja radi prizadetosti kakega odbornika ni več sklepčna (člen 16. in 17. tega poslovnika), se o tej točki ne more razpravljati in sklepati, marveč se ta točka da na dnevni red prve prihodnje seje.
Udeležba občinsfva.
Člen 39.
Javnim sejam sme prisostvovati tudi občinstvo, toda samo v prostoru, ki je določen za poslušalce.
Predsednik lahko odredi glede na razpoložljiv prostor, da prisostvuje seji samo določeno število poslušalcev.
Člen 40.
Poslušalci se morajo vesti dostojno in morajo molčati. Ako kdo od poslušalcev na kakršen koli
način moti potek seje, ga mora predsednik najprej pozvati k redu. V ponovnem primem ga da odstraniti iz sejnega prostora. Če se ne more takoj ugotoviti, kdo je motil sejo, da predsednik odstraniti ono skupino poslušalcev, kjer se je vršilo motenje. Ob večjih neredih sme predsednik odrediti, da se iz sejnega prostora odstranijo vsi poslušalci. Če tudi to ne pomaga, zaključi predsednik sejo in jo preloži na drug dan.
Poslušalci, ki jih da predsednik odstraniti, morajo takoj zapustiti sejni prostor. Če se protivijo, odredi predsednik, da se odstranijo s silo.
Člen 41.
Onega, ki se ne pokorava zakoniti odredbi predsednika, sme ta kaznovati v denarju do 50'— din ali z zaporom do 24 ur (§ 84., odst. 1. zakona o občinah).
Ta kazen se mora priobčiti kaznovanemu pismeno. Proti njej je dopustna v zakonitem roku pritožba na sresko načelstvo. Kazen se lahko izvrši ne glede na pritožbo.
Sejni zapisnik.
Člen 42.
O vsaki seji občinskega odbora se mora voditi zapisnik. Zapisnik se vpisuje v knjigo, ki je tako vezana, da se ne more izgubiti noben list. Vsi listi se zaznamujejo s tekočimi številkami.
Posamezne seje se zaznamujejo s tekočimi številkami, ki teko skozi vso delovno dobo enega občinskega odbora.
- i' ■> j	> Člen 43. -4	> • -	/
Zapisnik vodi redoma občinski tajnik. Predsednik pa lahko odredi, da vodi zapisnik kak drug občinski uslužbenec (pomožni tajnik, pisarniški pomočnik) ali odbornik.
Člen 44.
V sejni zapisnik se mora vpisati:
1. kraj in čas seje; f 2. j dnevni red;
3.	"ugotovitey, .ali je bilp.tvsepa odbprpi^ojij^-stavljeno vabilo" na sejo in ah je buo nabitp^pa občinski deski;
4.	ime predsedujočega in zapisnikarja;
5.	imena prisotnih odbornikov;
6.	imena opravičenih in neopravičenih odsotnih odbornikov;
7.	kratka vsebina vsakega predmeta;
8.	predlogi k predmetom in glavni potek razprave;
9.	izid glasovanja za vsak predmet;
10.	sklep odbora.
Govori odbornikov se vpisujejo v zapisnik v kratkih izvlečkih. Vedno pa se označujejo imena govornikov za in zoper predlog.
Člen 45.
O razpravi in predlogih tajne seje se mora voditi poseben zapisnik.
Zapisnik tajne seje se sme čitati samo v tajnih sejah. Sklepi tajnih sej se vpišejo v zapisnik javnih sej (člen 3. tega poslovnika).
Zapisnik se pišeKsproti na seji.)» Zapisnih lahko narekuje predsednik k vsaki točki dnevnega reda.
/iJ •	ß .	' ■	^ m * '
se zapisnik prečita. Predsednik lahko odredi, da čita zapisnik eden izmed občinskih odbornikov in ne zapisnikar.
Odborniki imajo pravico, če zapazijo, da se zapisnik ne strinja z izidom glasovanja, staviti k zapisniku svoje pripombe. O morebitnih popravkih zapisnika odloča občinski odbor.
Zapisnik k vsaki točki dnevnega reda je odobren, če na predsednikovo vprašanje, ali ima kdo kaj pripomniti, nihče ničesar ne pripomni. teßh'Xp&dV
ins« j r^en?-
■oJnapiiiaiik.ii
Člen 47.
Zapisnik podpišejo predsednik, večina navzočih odbornikov in zapisnikar.
Vsak odbornik ima pravico podati k zapisniku svoje ločeno mnenje.
Mnenje se poda pismeno ali ustmeno. Pismeno mnenje se priključi zapisniku, ustmeno pa pripiše zapisnikar v zapisnik pod podpisi. Ta pripis podpišejo predsednik, zapisnikar in odbornik, ki je podal mnenje.
Člen 48.
V podpisanem zapisniku se ne sme ničesar izbrisati, dodajati ali menjati. Mesta, ki so pri pisanju zapisnika črtana, morajo ostati čitljiva. Popravek overovi predsednik s svojim podpisom v zapisniku.
Člen 49.
Overovljen prepis zapisnika vsake seje mora občinska uprava predložiti v osmih dneh sreskemu načelstvu (§ 124. zakona o občinah).
Občinski uslužbenec, ki vodi opravilni zapisnik, vpiše pod vsak sejni zapisnik (v knjigi), kdaj
in pod katero opravilno številko je bil poslan prepis sreskemu načelstvu. Prepis zapisnika podpišeta predsednik in tajnik občine.
Člen 50.
Zapisniki občinskih sej se hranijo v občinskem uradu, in sicer javnih sej v navadnem, tajnih sej pa v tajnem arhivu.
Vsak občan lahko dobi uradni prepis zapisnika javne seje proti plačilu takse, ki se določi z vsakokratnim proračunom.
Zapisnik tajnih sej je na razpolago samo občinskim odbornikom.
Občinski odborniki so dolžni strogo varovati posameznosti razprave tajnih sej.
Odseki.
Člen 51.
Radi lažjega, skrbnejšega in hitrejšega poslovanja občinskega odbora sme ta izvoliti za proučavanje posameznih predmetov poedine odseke.
Odseki so posvetovalni organi predsednika in odbora.
Člen 52.
Odseki so stalni ali začasni (za proučavanje poedinih zadev).
Stalni odseki so: finančni, tehnični, zdravstveni, socialni, personalni,	'
Začasni odseki se volijo po potrebi za proučavanje občinskih krajevnih uredb, pravilnikov, pravil, statutov itd., kakor tudi za proučavanje drugih predmetov, o katerih sklene odbor, da jih je odka-zati posebnemu odseku.
Stalni odseki, razen finančnega, trajajo ves čas mandata enega občinskega odbora. Finančni odsek se voli vsako proračunsko leto posebej. Začasni odseki trajajo, dokler ne izvršijo poverjenega posla.
Člen 53.
Odseke voli občinski odbor.
Za člane odseka smejo biti izvoljeni samo občinski odborniki.
Izvoljeni odborniki morajo izvolitev v odsek sprejeti. Le oni odbornik, ki je že član dveh odsekov, lahko odkloni izvolitev v nadaljnji odsek.
Člen 54.
Vsak odsek ima ...T3’.'f~... član0S*Vsakemu
članu se hkratu izvoli tudi namestnik. Namestniki imajo, kadar nadomeščajo člane, iste pravice kot člani.
Člen 55.
Vsak odsek si izvoli v prvi seji, ki se vrši pod predsedstvom najstarejšega člana odseka, načelnika in njegovega namestnika. Imena teh je javiti predsedniku občine. Ta obvesti o tem občinski odbor na seji.
Člen 56.
Občinski odbor lahko določi rok, do katerega mora odsek podati svoje poročilo o zadevi, ki spada v njegov delokrog. Če odsek tega ne stori, sme občinski odbor rok podaljšati, ob zanemarjanju dolžnosti pa odsek razrešiti in izvoliti novega.
Člen 57.
Odsekom pripadajoče poslovne spise odkazuje predsednik občine pravočasno načelnikom odsekov,
načelniki pa razdelijo odkazane spise članom odseka radi proučavanja.
Odbor lahko odredi, da se kak predmet razpravlja na seji občinskega odbora, ne da bi bil predhodno izročen kakemu odseku.
Člen 58.
Dnevni red seje odseka določi načelnik odseka. Ta tudi sklicuje seje, in sicer po potrebi.
Člani odseka se pozivajo na seje s pismenim vabilom, ki se jim mora vročiti vsaj 24 ur pred sejo.
Člen 59.
Seje otvarja, jim predseduje ter jih zaključuje načelnik odseka, kadar je ta zadržan, njegov namestnik.
Člen 60.
Seja je sklepčna, če sta na seji navzoča poleg načelnika še dva člana. Sklepi odseka so veljavni, če glasuje zanje večina navzočih članov. Ob enaki razdelitvi glasov odloča glas načelnika.
Člen 61.
Člani odseka morajo redno prihajati k sejam. Ce so zadržani, morajo o tem pravočasno obvestiti načelnika odseka, da pozove namestnika.
Clan odseka, ki izostane brez zadostnega opravičila zaporedoma od treh sej, prestane biti član odseka. Na tozadevno poročilo načelnika odseka izvoli občinski odbor v odsek novega člana. Ravno tako se zasede tudi mesto v odseku, ki se izprazni na kak drug način.
Člen 62.
O sejah odseka vodi zapisnikar, katerega določi načelnik izmed članov odseka, zapisnik, v katerega se vpisujejo imena navzočih članov, predlogi, ki so dani na seji, ter sklepi. Zapisnik podpišeta načelnik odseka in zapisnikar.
Člen 63.
Sejam odseka smejo prisostvovati samo člani odseka ter predsednik občine.
Če je potrebno za razjasnitev kake zadeve posebno strokovno mnenje, sme odsek povabiti na sejo strokovne referente, občinske odbornike in uslužbence, da podajo v zadevi svoje mnenje.
Odsek lahko tudi sicer določi, da prisostvuje seji kaka določena oseba.
Člen 64.
Načelniki odsekov morajo priobčiti vse sklepe in predloge odsekov predsedniku občine, ta pa jih predloži občinski upravi, da jih uvrsti v dnevni red prve prihodnje seje občinskega odbora.
Odbor lahko predlog ali poročilo odseka, ki ni dovolj razjasnjeno, vrne odseku v ponovno proučevanje.
Sklepi odsekov so izvršni, ko jih odobri občinski odbor. Za seje odseka se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika.
Občinska uprava.
Člen 65.
Občinska uprava razpravlja in sklepa o predmetih, ki spadajo po zakonitih določilih v njeno pristojnost (§§ 83., 96., 101. in 102. zakona o občinah), v sejah.
Občinska uprava pripravlja snov za seje občinskega odbora, to je, ona zbira podatke in snov za seje ter tudi vodi razprave s strankami po predpisih zakona o občnem upravnem postopku. Za zadeve, ki ne spadajo v delokrog določenega odseka, stavi uprava občinskemu odboru konkretne predloge ter določa izmed sebe poročevalce za posamezne točke dnevnega reda.
Člen 66.
Občinsko upravo tvorijo predsednik in člani. Člani so drugi in naslednji z najmočnejše liste izvoljeni odborniki.
Članov more biti 2 do 5. Točno število članov določi občinski odbor po potrebi in glede na število odbornikov in obseg poslov v svoji prvi seji.
Člen 67.
Občinska uprava se sestaja na poziv predsednika.
Predsednik mora sklicati sejo uprave, da sestavi dnevni red vsake seje občinskega odbora, da sestavi proračun in zaključni račun, da pregleda vsake tri mesece občinsko blagajno, da izreče občinskim pogodbenim uslužbencem disciplinske kazni (člen 150. uredbe o občinskih uslužbencih) ter da razpravlja in sklepa o vseh onih poslih, ki spadajo v delokrog občinske uprave.
s	Člen 68.
• C •*'
Seje vodi, jim predseduje, skrbi za red ter jih zaključuje predsednik občine, kadar pa je ta zadržan, njegov namestnik.
Člen 69.
Uprava more sklepati polnoveljavno, ako sta na seji prisotna poleg predsednika najmanj še dva člana.
Za veljaven sklep uprave je potrebna večina glasov navzočih članov; ob enaki razdelitvi glasov odloča glas predsednika.
Sklepi uprave o predmetih, ki spadajo v pristojnost občinskega odbora, so izvršni, če in ko jih odobri odbor.
Sklepne določbe.
Člen 70.
Občinski odborniki, člani uprave in odsekov ne dobivajo za svoje delo pri sejah nobene plače od občine (§§ 67. in 75. zakona o občinah).
Člen 71.
Ta poslovni red se more spremeniti le na pismen predlog občinskih odbornikov, ki ga morajo podati predsedniku občine najmanj en mesec pred razpravo občinskega odbora.
Člen 72.
Ta poslovnik stopi v veljavo, ko ga odobri ban.
Kraljcvr.tM K'ipskr: uprava v bjubliani
JLSi. iiOVk.h Ljubljana, Aj. vutff, 193®.
Ta poslovnik se odobruje po § 59 z. o.
Po pooblastilu bana, načelnik upravnega oddelka;
Vzorec
Vabilo
na 8. sejo občinskega odbora, ki bo dne 5. dec. 1937 ob 14.30 uri v občinski pisarni
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnje seje
2.	Poročilo predsednika
3.	Poročilo članov uprave o pregledu občinske blagajne
4.	Ubožna podpora občinski revi Neži Vodeb
5.	Popravilo občinskega mosta pri Vehovarju
6.	Odobritev izplačanih potnin
7.	Najetje posojila za gradnjo občinskega doma
8.	Morebitni predlogi po § 59 Zo
Občina Vrhloga
dne 1. decembra 1937
Predsednik:
Klemenc Franc
Vrocilnica
občine Vrhloga o vročitvi vabila obč. odbornikom k seji z dne 5. decembra 1937
Št.	Ime in priimek občinskega odbornika	Dan vročitve	Podpis prejemnika
1			
2			
3			
4			
5			
6			
7			
8			
9			
10			
11			
12			
13			
14			
			
23			
24			
25			
26			
27			
28			
29			
30			
31			
32			
33			
34			
35			
36			
Vročitev vabila se mora opraviti v naslovljenčeve roke. Če se to iz kakršnega koli razloga ne da izvršiti, je postopati po čl. 8. in 9. „Poslovnika“.
Zapisnik
8. seje občinskega odbora, ki se je vršila dne
5.	XII. 1937 ob 14. uri v občinski pisarni z naslednjim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika zadnje seje.
2.	Poročilo predsednika.
3.	Poročilo članov uprave o pregledu občinske blagajne.
4.	Določitev podpore občinski revi Neži Vodeb.
5.	Popravilo obč. mosta pri Vehovarju.
6.	Odobritev izplačanih potnin.
7.	Najetje posojila za gradnjo obč. doma.
8.	Morebitni predlogi.
^	f i -f
Ob 14. uri 15. minuti predsednik, da so bili vsi obč. odborniki pismeno in pravočasno vabljeni, da je bilo vabilo nabito na občinski deski in da je seja sklepčna, ker je od 18 odbornikov navzočih 14, in sicer:
Predsednik občine Klemenc Franc,
Čl. uprave: Stakne Franc, Vodeb Miha, Ocvirk Blaž.
Občinski odborniki: Medved Jože, Čonč Ludvik, Čretnik Janez, Cencelj Anton, Mastnak Franc, Mlakar Florijan, Slatnar Matija, Novak Miha, Brglez Anton, Kurnik Jože.
Svojo odsotnost sta opravičila: čl. upr. Artnak Martin in o. o. Zdolšek Janez.
Brez opravičila sta izostala o. o. Verk Franc in Vöga Martin.
Predsednik seje: Klemenc Franc,
zapisnikar: Možina Anton.
Predsednik preide na dnevni red:
K točki 1.
Prečita se zapisnik sedme seje obč. odbora. K točki 2.
Predsednik poroča, da so sklepi pod tč. 2., 4. in 5. že izvršeni. Za izvršitev sklepa pod 3. so še potrebne poizvedbe in bo poročal o izvršitvi, ko bodo poizvedbe končane.
Predsednik nadalje poroča, da je č. u. Stakne Franc pred sejo vložil ustmeni predlog, da se naj že na tej seji sklepa o prekoračenju proračunske postavke 6/1 — potnine.
Predsednik da predlog na glasovanje.
Predlog je soglasno sprejet.
Med sejo pride Voga Martin in opraviči svojo zamudo.
K točki 3.
Podpredsednik občine Stakne Franc poroča, da je obč. uprava pregledala blagajniško poslovanje zadnjih treh mesecev in pri tem ugotovila: Izplačilo pod tek. štev. 97 je blagajnik izvršil brez nakazila predsednika, pobotnice pod 98, 101 in 105 niso kolkovane, čeprav je blagajnik kolkovino izterjal, izplačane so nekatere potnine brez odobritve odbora in je zato uprava dala izplačilo teh potnin na dnevni red današnje seje. Vplačila, ki je razvidno v poštni denarni knjigi dne 9. XI. 1937, ni blagajnik vpisal v depozitni dnevnik.
Po pregledu prilog in blagajniških knjig so se zaključili vsi blagajniški dnevniki in se je sestavil izpisek blag. stanja, ki izkazuje:
dohodkov...................din 73.544‘25
izdatkov........................ 62.43175
ki se krije:
din 11.112'50
a)	naložba v ček. uradu po izpisku št. 15 z dne 2. XII. 1937, din 10.530'—,
b)	ročna blagajna za tiskovine din 400'—,
c)	gotovina din 19175.
V blagajni je bilo din 3'25 več denarja, t. j. pobrana kolkovina; za ta znesek so se nabavili kolki in nalepili na pobotnice.
Iz razdelilnikov je razvidno, da je kredit za potnine in za ceste že ves izčrpan in bo moral obč. odbor te postavke povečati.
O. o. Mastnak predlaga, da se naj izdatki za potnine kolikor mogoče omejijo. Tajnik bi bil lahko tiskovine naročil pismeno in bi mu ne bilo treba iti osebno po nje in zaračunati potnino din 50'—.
Predsednik da besedo tajniku, ki pojasni, da je moral nujno izdati poslovno knjigo, ki je ni imel več v zalogi.
O. o. Mastnak izjavi, da se s pojasnilom tajnika ne more zadovoljiti, ker bi se moral tajnik pravočasno založiti z vsemi potrebnimi tiskovinami in vidi v tem nerednost v občinskem poslovanju.
Točka 3. se prečita in odobri.
K točki 4.
O. o. Medved Jože poroča, da ga je prosila Neža Vodeb iz Bukovja, da naj bi ji občina dala podporo. Dosedaj se je preživljala z beračenjem, pred dobrim tednom pa je zbolela in leži pri Skaletu Francu, ki pa zahteva za njeno oskrbo din 5'— na dan. Predlaga, da se njeni prošnji ugodi.
Č. u. Vodeb Miha predlaga, da se naj pred cerkvijo razglasi, če bi se ne našel kdo, ki bi jo prevzel za nižjo oskrbnino.
O. o. Slatnar pripomni, da je cena din 5'— že tako nizka, da pač ne kaže tega zneska znižati, ker
bi jo za nižjo ceno ne mogel nihče dostojno preživljati.
Predsednik pripomni, da je treba najprvo ugotoviti, ali je kredit na razpolago in naroči tajniku, da to takoj ugotovi.
Tajnik poroča, da je kredit za vzdrževalnino ves zavzet (angažiran) do konca leta, kredit je na razpolago v postavki za nepričakovane potrebščine din 850'—. Za oskrbo Vodebove se bo rabilo 4 krat po din 150'—, t. j. din 600'—.
Sklep
Predsednik da na glasovanje predlog o. o. Medveda, ki se glasi: Neži Vodeb se dovoli mesečna oskrbnina po din 150'—, ki se izplačuje Skaletu Francu od 1. XII. 1937 dalje. Predlogu doda še naslednje: oskrbnina se krije iz postavke za nepričakovane potrebe in se postavka za oskrboval-nine v ubožnem proračunu za din 600'— zviša.
Predlog sprejet s 14 glasovi za in z enim glasom proti (Vodeb).
Točka 4. se prečita in odobri.
K točki 5.
Poročevalec o. o. Gajšek Matija poroča, da je most pri Vehovarju v tako slabem stanju, da ne vzdrži večjega prometa. Pri vožnji večje teže bi se lahko pripetila nesreča, za katero bi odgovarjala občina. Predlaga, da se napravijo nove mostnice. Popravilo bo stalo okoli din 1200'—. Delo naj se razpiše in poiščejo trije ponudniki.
O. o. Mastnak je mnenja, da bi se naj zamenjale samo nerabne mostnice, ker so nekatere med njimi še dobre.
O. o. Gajšek Matija zagovarja predlog poročevalca. Treba pa je blagajnika vprašati, ali je še v
občinskem proračunu za to popravilo na razpolago kredit.
Tajnik poroča, da je v postavki 10/2 od odobrenega kredita din 1500'— na razpolago din 870'—.
Predsednik pojasni, da bo treba poiskati za to popravilo naknadni kredit in bo moral občinski odbor, če sprejme predlog poročevalca, odobriti tudi naknadni kredit.
O. o. Mastnak predlaga, da se naj popravilo izvrši v lastni režiji. Občinska uprava naj se pooblasti, da izvede popravilo mosta, izdati pa sme za popravilo največ din 870'—.
Sklep
Predsednik da na glasovanje najprvo predlog poročevalca. Za predlog glasuje šest odbornikov, proti šest odbornikov, trije odborniki se glasovanja vzdržijo. Konstatira, da je predlog zavrnjen.
Da na glasovanje predlog o. o. Mastnaka, ki je sprejet s 14 glasovi za in z enim glasom proti.
Točka 5. se prečita in odobri.
K točki 6.
Predsednik Stakne poroča, da so bile izplačane brez sklepa odbora naslednje potnine: pot tajnika k voj. referentu din 80'—, pot predsednika in o. o. Mlakarja za stavbeni ogled din 100'—, pot tajnika po tiskovine din 50'—. Predlaga, da se prvi dve potnini odobrita, tretja potnina pa se naj črta.
O. o. Mastnak zahteva pojasnilo, zakaj je bil potreben pot tajnika k voj. referentu.
Tajnik pojasni, da je po nalogu predsednika šel na okrajno načelstvo prepisovat naborni spisek.
Č. u. Ocvirk predlaga, da se naj odobrijo vse tri potnine, ker so bile vse dejansko izvršene.
Sklep
Predsednik da na glasovanje predlog č. n. Ocvirka. Glasovalo je 10 odbornikov za, 5 proti, predlog je sprejet, glasovanje o prvem predlogu odpade.
Točka 6. se prečita in odobri.
K točki 7.
Poročevalec č. u. Stakne poroča, da mora imeti vsaka občina svoj občinski dom. Tukajšnja občina bi dom nujno rabila, ker ima sedaj obč. pisarno v tujih prostorih in plačuje mesečne najemnine din 400'— ali letno din 4800'—. S tem zneskom bi lahko občina odplačevala posojilo za gradnjo občinskega doma do din 60.000'—. Po zakonu mora imeti občina v občinskem domu čakalnico, eno sobo za občinsko pisarno, eno sobo za posvetovalnico in občinski zapor. V obč. domu naj bi bilo tudi stanovanje obč. tajnika. Gradnja takšne hiše bi stala po priloženem načrtu din 98.000'—. Gradila bi se naj na občinskem zemljišču, ki ga imamo v vasi Osoje. Posojilo dobimo pri Banovinski hranilnici — podružnici v Celju. Občina bi morala plačevati po amortizacijskem načrtu letno din 8000'— skozi 20 let. Ker s tem odpade najemnina letno din 4800'—, bi bila občina obremenjena z din 3200'—; to bi pomenilo samo 5°/» zvišanje občinskih doklad, kar je za občino zelo ugodno.
Možen bi bil tudi še drug način, t. j., da bi občina začela zbirati fond za občinski dom in bi naj vsako leto vstavila v ta namen v obč. proračunu din 10.000'—. V 10 letih bi imela zbranih dinarjev 100.000'—; odplačala bi pa brez potrebe za najemnino din 48.000'— in se še ne ve, ali bo čez 10 let znesek din 100.000 zadostoval za občinski dom.
Predlaga, da občina najame pri Banovinski hranilnici posojilo din 98.000'— z letno amortizacijo
letno din 8000'— skozi 20 let, za gradnjo občinskega doma po priloženem stavbnem načrtu. Gradnjo naj izvrši občinska uprava tekom enega leta.
K besedi se oglasijo: Vodeb, Cencelj, Mastnak, Novak, Čonč.
O. o. Vodeb pripomni, da občinsko zemljišče v vasi Osoje ni primerno za občinski dom, ker ne leži v središču občine. Dom bi se naj gradil tik farne cerkve, ki je naravno središče občine. Občinsko zemljišče bi se naj zamenjalo za stavbišče v tukajšnji vasi, kjer je že sedaj občinska pisarna.
O. o. Cencelj je mnenja, da bi se naj z gradnjo obč. doma počakalo, da nastopijo ugodnejše gospodarske prilike.
O. o. Mastnak zagovarja predlog Vodeba.
O. o. Novak predlaga, da naj začne občina zbirati fond za občinski dom in da naj ne najema posojila. Kadar bo občina gradila, ga naj gradi v lastni režiji in s prostovoljnim delom, s čimer bi se stroški zelo zmanjšali.
O. o. Čonč se strinja s predlogom poročevalca. Vas Osoje je komaj četrt ure oddaljena in tudi na prometnem kraju. Gradnja doma se naj takoj razpiše, občina naj ne gradi v lastni režiji, ker ni potem nobenega, ki bi za delo in za stroške odgovarjal.
Poročevalec svoj predlog spremeni v toliko, da se naj občinski dom gradi v tukajšnji vasi, kjer se naj poišče primerno stavbišče, delo naj se takoj razpiše.
Sklep
Predsednik da na glasovanje ta-le predlog: Občina najame posojilo din 98.000'— z amortizacijskim zneskom din 8000'— skozi 20 let pri Banovinski hranilnici za gradnjo občinskega doma v tukajš-
nji vasi, kjer si naj občina pridobi stavbišče z zamenjavo obč. stavbišča v Osojah. Delo se naj takoj razpiše in odda najugodnejšemu ponudniku, ki naj zida po priloženem stavbenem načrtu. Predlog je sprejet z 12 glasovi proti trem (Novak, Cencelj, Medved).
Točka 7. se prečita in odobri.
Točka 8.
Čl. u. Stakne predlaga, da se naj poveča proračunska postavka 6/1 — potnine od din 1500'------
na din 2000'— in se naj razlika din 500'— krije iz partije rezervni kredit 17/1.
Predlog soglasno sprejet.
Točka 8. se prečita in odobri.
Ob 16.30 zaključi predsednik sejo.
Zapisnikar:	Predsednik:
Možina Anton 1. r.	Klemenc Franc 1. r.
Občinski odborniki: podpisi: 1. r.
Prepis seje zapisnika predložen okraj. nač. dne 7. XII. 1937, pod št. 3537.

Slovanska knjižnica
6K M
C 8210
66009004485
i
I
!
COBISS o