z raznim i drugim i objekti pa sodi, da je trgovina s sosednjimi pokrajinam i bila zelo živa. Nato sledi obširen katalog grobov z risbam i vseh objektov, razvrščenih po grobovih, k aterim ustrezajo tudi fotografije predm etov v tablah, k je r so razvrščene po načinu uporabe. W erner nam je s svojo m onografijo podal zelo detajlno studijo in katalog na način, ki bi ga bilo potreba usvojiti. Kdorkoli želi danes p re ­ učevati to gradivo, ima možnost, da si sam ustvari svoje m nenje. Čeprav bi se m orda zdelo, da so m arsikatere stvari odveč, n. pr. risbe in fotografije istih predm etov, vendar ni tako. Na ta način je delo izčrpno in lahko za­ dovolji vsakega raziskovalca. Kar pa tiče avtorjevih sklepov, je uspel na tem elju današnjega stan ja znanosti podati vse, ki se sploh m orejo podati, tako glede razprostranjenosti posam eznih tipov, tehničnega dela, oblik, ornam entike itd. Uspelo mu je celo rek o n stru irati n ekatere doslej neznane momente, ki so nadvse pomembni tako pri nadaljnjem studiju, kakor za u stv a rjan je neke sintetične slike. Že s tega gledišča je ta m onografija dragocen doprinos arheologiji zgodnjega srednjega veka. Josip Korošec Festschrift für Rudolf Egger, Beiträge zur älteren Europäischen Kulturgeschichte, Band II, K lagenfurt 1953. — Verlag des G eschichtsvereins fü r K ärnten, str. 436 in dve tabli. V uvodu razloži urednik dr. G otbert Moro, da so se v drugem zvezku pridružili Eggerjevim častilcem in sodelavcem iz avstrijskih dežel še dva iz Jugoslavije, eden iz Nem čije in eden iz Švice. Prispevki so razvrščeni po deželah po alfab etu pisateljev; prvi iz N em čije je E rnst Sprockhoff, ki obravnava zapestnice iz zgodnje-bronaste dobe s posameznimi obroči na enem, p ri večjih pa celo na šestih mestih. Te zapestnice so razširjene deloma po severnoevropskih pokrajinah, deloma v S rednji in Zahodni Evropi. Glede na nahajališča sklepa avtor, da so tem m lajše, čim bolj so oddaljene od nordijskega ozemlja, To svoje m išljenje podpre z dvema skicama. V obročkih, ki razdele zapestnico na več delov, vidi avtor simbo­ lično predstavo sonca kot božanstva. N ajstarejše pripadajo k ulturi m lajših um skih grobišč. Y Srednji Evropi se pojavijo za časa popolnom a razvitega H allstatta, na severu pa v tem času izginejo. N adaljuje pa se tip teh za­ pestnic deloma še v Laterni ob Maasi in M arni. Zapestnice z obroči so se v sred n ji Evropi širile od vzhoda proti zahodu, dočim so na severu produkt en k ra tn e podobe. Y popisu po deželah predstavi posam ezne tipe tudi s slikami. Jos. Kastelic agnoscira žensko m arm ornato glavo, ki jo je dobil L ju b ljan sk i narodni muzej iz M akedonije konec druge svetovne vojne, po p rim erjav i z drugim i kipi in reliefi na denarjih, kot kip cesarice F austine m lajše. Dim. Sergejevski govori o ilirskih čeladah na kam nitih spomenikih. Tip ilirske čelade, ki ga tu k a j obravnava, je polokrogla kalota, ki se n a d a lju je v širokih krajcih. Široki robovi, ki so včasih nagubani, pričajo, da je bilo te vrste pokrivalo prvotno iz usnja. Tako obliko im ajo tudi severnogrške čelade. Na znanem A leksandrovem sarkofagu nosi Parm enion tako čelado. Seveda so Iliri nosili tudi drugačne čelade, kakršne smo našli v grobovih. S tem i pa se pisatelj v tem članku ne bavi. A lfred Schmid ugotovi v razpravi »Die frühm ittelalterliche K irche von Sursee« srednjeveško cerkev v S ursee-ju (kanton Luzern). Ko so m arca le ta 1941 pričeli kopati tem elje za ribiško hišo, so zadeli na ostanke zidov sta re cerkve, ki je ležala med plastm i bronaste dobe. Rimsko periodo je označevalo le n ekaj ostankov hipokausta. Iz srednjega veka je p a bilo nekaj m alega keram ičnih in kovinastih fragmentov. Enoladijska cerkev je zgrajena iz kam na lom ljenca, deloma iz rečnih oblic, in leži na hrastovih pilotih. V gornji tretjini ji je desno in levo prigrajenih dvoje m anjših apsidastih zgradb, kar pokaže sl. i —3. V bližini so odkopali skeletno gro­ bišče z enim sam im kam nitim sarkofagom . K daj je bil zgrajena ta cerkev, ni točnih podatkov. Celo pravljica ne ve nič o tem. Avtor p rim erja načrt te cerkve z mnogimi znanimi v Švici in drugod (sl. 5—7). Po dolgih razmo- trivanjih in srednjeveških virih pride do rezultata, da om enjena cerkev ni dolgo služila nam enu in da je bila zgrajena v 10. stoletju. P raktično področje, to je »O sttiroler Bergbau fragen« obravnavata E. Preuschen in R. Pittioni. Slavljenec R. Egger in C. P raschniker sta ob­ ja v ila leta 1928 nagrobnik senatorja Popaia iz Pichla v Vzhodni Tirolski. 2e ta k ra t je Egger sklepal na rudnike v bližini tega k raja, k ar je potrdila preiskava dom ačinke R. Ghedine, ki je našla s poizvedovanjem pri kmetih številne ostanke žlindre. Ugotoviti je bilo mogoče na tem elju ostankov nekdanjih topilnic in srednjeveških virov kontinuiteto n aselja od prazgo­ dovinskih časov do današnjega dne. Iz k arte (sl. 3) je razvidno, da je bilo rudarstvo v dolini reke Isel močno razvito. Težko pa je d atiran je teh ostankov, k er so keram ični fragm enti v bližini zelo redki. Prof. Menghin je iz kovinastih predm etov ugotovil, da so iz časa grobišč z urnam i, hall- statta C—D in celo laténa. K asneje so našli tudi še drugod mnogo ostankov, ki tudi p o trju je jo kontinuiteto današnjih naselbin. V erjetno je, da so prav zaradi velikega rudnega bogastva prodrli Iliri in kasneje K elti tako globoko v doline T urskih Alp. D a so se tudi R im ljani zanim ali za te kraje, nam p o trju je že om enjeni napis. V področje klasične arheologije pa spada razprava O. W alterja »Die Bose am N ordportal des Erechteion«. Med drugim i nepravilnostm i om enja neke vrste bulo izpod druge rozete na zunanji 1. strani vrat. T ake izbok­ line so služile za ovijanje vrvi okoli kam na ali da so z orodji laže dvignili kam en s svojega mesta. K asneje so te izbokline odklesali. V mnogih p ri­ m erih so pa vseeno ostale, kar razlaga avtor s praznovernim m nenjem , da m ora zgradba na ta način ostati nedovršena. E. B raun poskuša razložiti v razpravi »Die Besetzung der obrigkeit­ lichen Ä m ter nach Aristoteles«, kako so v A tenah upeljavali oblastnike v službo. A vtor citira n ajp re j del A ristotelove »Politikà«, ki govori o tem, nato pa n av a ja posamezna mesta, ki govore o načinu izbiranja kandi­ datov v upravno službo. Vseh 12 od A ristotela navedenih načinov im a lahko svoj vzrok ali v dem okraciji, lahko pa tudi v oligarhiji ali v politeji z aristokratskim priveskom . K urt v. W illvonseder je pa prispeval k študiju naselitve Vzhodnih Alp s člankom »Zur keltischen Besiedlung des O stalpenraum es«. G lavne in najbolj ugodne ravnine za naselitev so bile v Vzhodnih A lpah D unajska in Celovška kotlina. V vzhodnem alpskem prostoru so do D onave stanovali Iliri in Veneti. Avtor n av aja različna m išljenja o naselitvi Keltov, med drugim tudi m nenje P. Reineekeja. V ta prostor so vdrli za časa velikega p reseljev an ja Kelti. V južnoalpskem prostoru se je ohranila posebna keltska k u ltu ra do prihoda Rim ljanov, ki so ta ozem lja rom anizirali. V Ko­ roški dokazujejo keltski elem ent n ajd b e od začetka 2. sto le tja pr. n. š. do konca 3. stoletja po n. š. Tudi mnoga im ena to dokazujejo. Saj so nekatera keltska im ena postala celo gentilicija. Tudi češčenje keltskih božanstev na Koroškem govori za to. Častili so n. pr. M arsa Latobia in genija s ku k u ­ ljice (kapuco). Iz teh podatkov sledi, da je bil v Koroški keltski elem ent v m lajšem latènu in do konca 3. stoletja po n. š. odločilen. N ekateri avtorji, n. pr. Pittioni, R einecke itd., m islijo nekoliko drugače. V vzhodni Š tajerski in G radiščanskem je številčno najm očnejši ilirski elem ent; stoji pa n ajp rej pod močnim keltskim , kasneje pod rim skim kulturnim vplivom. Prvotno prebivalstvo dokazujejo predvsem im ena rek. A vtor n av aja novejše pisa­ telje, ki so se bavili s tem problem om. Kelti so se naselili v prvi vrsti v plodnih ravnicah, ki so bile naseljen e že v času H allstatta. Iz teh krajev so se pa Iliri um aknili v oddaljenejše in teže pristopne doline. D alje na­ v aja pisatelj posamezne avstrijske predele in ugotavlja, koliko so bili keltizirani. H. Zürn misli, da je bilo ozem lje Severnih Alp naseljeno še pred pričetkom B periode po Keltih iz jugozahodne Nemčije. Pravo p re­ seljevanje Keltov se je pa pričelo, ko so prodrli skozi Ilire okrog leta 400 po n. š. M üller-K arpe zastopa m išljenje, da so Kelti prišli v južno alpsko ozem lje v kasnem tretjem stoletju, ker tam ni dokazana latènska m ateri­ aln a k u ltu ra pred srednjim latènom. N ekateri pa m islijo, da so prišli Kelti k nam šele v 2. stoletju, ker jih antični pisatelji šele ta k ra t ome­ njajo. Iz razprave sledi, da si raziskovalci še danes niso edini o pričetku, času in intenzivnosti keltskega naseljevanja v vzhodnoalpskem prostoru. Tudi ni mogoče točno ugotoviti predelov, k je r so imeli Kelti večjo ali manjšo zgodovinsko vlogo, k je so bili gosto ali redko naseljeni in tudi. kje so posam ezna plem ena bivala. Predvsem pa m anjka preddel na pod­ ročju arheologije, num izm atike, epigrafike, zgodovine, raziskovanja imen in podobno. H. L adenbauer-O rel (Ein neues Latènegrab von Brunn a. d. Schnee­ bergbahn, N iederösterreich) opiše n ajp re j inventar keltskega grobišča v Brunnu v D olnji A vstriji. To grobišče je publiciral K. v. W illvonseder. Vse govpri za to. da gre tukaj za grob z raztroseno žganino. Ta grob kakor tudi bližnja grobišča iz M annersdorfa in N eunkirehena kakor tudi grobišča iz D alja v H rvatski, spadajo v srednji Latèn. Kelti so svoje m rliče poko­ pavali. Šele kasneje so jih pod vplivom Ilirov pričeli sežigati. K ateri etnični skupini so pripadali pokojniki iz Brunna, pa ni mogoče točno ugotoviti. E. V etter (Die neuen venetischen Inschriften von Làgole) je poskusil citati napise na predm etih, ki so jih našli v letih 1949 in 1951 v Làgole. Sedaj so v občinskem m uzeju v Pieve di Cadore. Ti napisi so zelo sorodni napisom na stenah v W iirm lecher-ju in na bronasti pločevini iz Gurine. P isatelj om enja n ajp re j nekatere posebnosti venetske pisave, nato opisuje posam ezne predm ete in fragm ente. Našli so tudi nekoliko kosov z ohra­ njenim i latinskim i napisi. Podatki teh napisov nam nekoliko olajšajo či­ ta n je napisov iz G urine in iz W ürm lacha. Patronim ika iz Làgole in večina iz W ürm lacha nam dokazujejo, da so bila im ena v alpskih dolinah d ru ­ gačna kakor iz Este. To je mogoče razložiti samo s tem, da je bil vpliv keltskega elem enta v Alpah močnejši kakor v Este. V V . Hahlancl (Bildnis der K eltenfürstin Adobogiona) obravnava do­ prsni ženski kip. ki so ga našli pri odkopavanjih svetišča Here Basileje v Pergam onu. Ta m arm orni kip so že m nogokrat om enjali v strokovni arheološki literatu ri. Avtor ga skuša tudi še identificirati, kar mu popol­ noma uspe. P o rtretn i kip izvira iz sredine prvega stoletja in je imel mnogo zlatega nakita. P o rtret ne predstavlja grške osebe, k er se zelo razlikuje od vseh do sedaj poznanih grških ženskih skulptur, ki so večinoma močno idealizirane. Izraz portreta je nekako v sredini med patetično vzvišenostjo in naturalističnim posnemanjem. Ima močan, resničen notranji izraz, ki ga močno raz lik u je od običajnih plehkih hellenističnih idealnih kipov. Iz obraza žari n a eni strani barbarska surovost s silno nežnostjo, na drugi strani p a ogrom na energija, združena z močno željo po izživljanju: vendar je splošni izraz obraza jasna, kmečko prijetna, hrapava preprostost. Bar­ barski izraz tega kipa kaže nedvomno na srednjeevropski tip. Na glavi mu je bil p ritrje n z žebljički zlat diadem. Napis na štirioglatem podnožju pove, da gre za p ortret keltske kraljice Adobogione (II.). žene tetrarh a Brogitarosa, ki je postal leta 58 pred n. š. k ralj galatskih Trokmercev. Na ta način je določen tudi čas, kdaj je bil kip postavljen. Dobili smo pa poleg tega še realen tip keltske žene iz roke dobrega grškega um etnika. Ta tip se razlik u je od idealiziranih pergam onskih kipov predvsem po tem, ker im a glava orlovski nos, nizko izbočeno čelo in močne lične kosti. Na vsak način je kip k raljice Adobigione izraz keltskega tipa. Pisatelj ugotovi, da je bila Adobogiona (II.) hčerka D eiotaura, ki je vodil znam eniti Gala- čanski upor proti M itridatu VI. in njegovem u poveljniku Enmahu. Ado­ bogiona pa je bila tudi žena Brogitara, k ra lja galatskih Torkm ercev. D alje opisuje pisatelj usodo raznih tej ženi več ali m anj sorodnih keltskih vla­ d arjev v Mali Aziji. Te zveze nam še bolj pojasni na koncu članku p ri­ ložen rodovnik. Jos. W eninger opisuje v članku »Ein Schädel aus einem Ephesichen H eroengrab aus der Zeit um die C hristi Geburt« lobanjo, ki so jo našli p ri izkopavanju v Efezu, ki ga je vodil leta 1929 dunajski profesor Keil. Pri tem izkopavanju so prodrli skozi strop v osm erokotno grobno kapelico, k je r so vzeli iz prvega sarkofaga, napolnjenega z vodo, lobanjo m lajše ženske osebe. T a je m orala biti na vsak način pom em bna osebnost, če je bila za njo zgrajena cela grobna aedicula. Natančno raziskovanje je ugo­ tovilo, da je m orala biti tu k aj pokopana ženska oseba, stara 16—1? let. Albin L esky nam pokaže v razpravi »Amor bei Dido«, kako je Amor, sprem enjen v A enejevega sina A skanija, zbudil v Didoninem srcu ljubezen do A eneja. Vergil ne predstavi v D idonini pravljici E rosa k o t človeški nagon v sm islu helenističnega pesništva in rim skih elegikov, am pak kot veliko Kosmos pretresujočo, a obenem ohranjujočo silo. V vsej antični um etnosti je Amor upodobljen, sedeč v naročju žene samo enkrat, in sicer na k rateru iz 4. stoletja, ki se danes n ah aja v berlinskem m uzeju. Na tej južnoitalski vazi sedi Eros v naročju Helene, pred k atero stoji orientalsko oblečen Pari*. A vtor pride do zaključka, da je Vergil m oral videti več takih ali sličnih slik, in je ta motiv porabil za počasi se vzbujajočo Dido- nino ljubezen. Samo korak naprej pa je Eros upodobljen kot A skanij. V erjetno je, da sta bila grobna reliefa iz P ibra pri K öflachu vzidana v stene kakšne grobne edikule, k ar tudi misli A. Schober v svojem članku »Das A benteuer des Adonis«. Po p rim erjan ju o h ran jen ih likov prvega reliefa z drugim i pride avtor do zaključka, da gre tu k a j za skrbno A froditino negovanje na lovu ranjenega Adonisa. Za nas je zanimiv lik Afrodite, ki je popolnoma enak A froditi na nedavno odkritem reliefu iz G ornjega grada. Umetnik se ni držal suženjsko predložka in je vse skupaj združil v novo kompozicijo. Prav tako sam ostojno oblikuje um etnik tudi drugi relief, ki nam predstavlja slovo Adonisa od Afrodite, ki pa je še bolj poškodovan kot prvi. E ggerjev učenec Rudolf Noll n av aja v svojem sestavku »Telephorus- G enius cucullatus« Eggerovo tezo, ki jo zagovarjajo tudi mnogi drugi učenjaki, da je Telephoros nastal v Pergam onu. On o p rav lja isto delo kot Genius C ucullatus, ki so ga našli na Koroškem pri W abelsdorfu. Ker zaziblje v krepilni spanec bolnike, ga pogosto upodabljajo v sprem stvu A sklepija. P isatelj našteje še nekaj takih do sedaj neznanih likov. N ajprej om enja pet takih likov iz D acije. Toda čim bolj se bližam o zahodu, tem redkejši so spom eniki take vrste. Zaradi tega sta zelo važna dva Telepho- rova spom enika iz Aquinka. Po Szvlagijevem m išljenju bi bil m lajši relief iz časa 101/102 po n. š. To bi bil torej najzgodnejši relief tega bo­ žanstva, čem ur pa avtor upravičeno oporeka. V zbirkah N arodnega m uzeja na D unaju so odkrili fragm ent iz kosti, k je r sta zopet upodobljena A sklepij in njegov sprem ljevalec Telephoros, ki stoji v vdolbini in nosi dolgo pelerino in kapuco na glavi. N ajdbe iz A kvileje izvirajo verjetno iz d ru ­ gega ali tre tje g a stoletja po n. š. Tudi v S carabantiji so izkopali nek predm et iz ja n ta rja , ki je predstavljal genija s kapuco na glavi. Izvira nedvomno iz neke akvilejske delavnice in predstavlja um etnino iz konca prvega ali iz začetka drugega stoletja. K ukulati so postali sčasoma last zahodnoevropskega bajeslovja. Tako so jih odkrili v B ritaniji štiri, nekaj drugih pa v P orenju. Antični k ukulatus je tudi v zvezi s srednjeveškim menihom, ki nosi kapuco. Im e cucullatus se je ohranilo pri nas v krvatskem izrazu kukuljica. L. Schmidt, po poklicu etnograf, pa je tudi Eggerov učenec, proučuje žensko pokrivalo v članku pod naslovom »Der norische Polos«. Ugotovi velik napredek etnografije tudi v tem, da so se nekatere antične oblike obleke m utatis m utandis ohranile celo do današnjega dne. Posebno ga pa zanim a m erniku podobno žensko pokrivalo, ki ga nosijo nekatere žene na spom enikih iz V irunum a in bližnje in d aljn e okolice. Po avtorjevem m išljenju je to pokrivalo odličnih ženskih oseb. On im enuje to pokrivalo noriški polos, analogno kroni, ki so jo nosila v vzhodnem Sredozemlju od drugega tisočletja naprej razna ženska božanstva. Posebno so nosila taka pokrivala ženska božanstva-m atere. P isatelj našteva posamezna božanstva od 13. in 14. sto letja naprej do A targatis v D u ra Europos iz 3. stoletja po našem štetju. R azne oblike polos-pokrivala so bile v polpreteklem času važen sestavni del ženske svečane obleke. To nam dokazujejo nekatera ženska pokrivala iz 15. stoletja iz M akedonije, kakor jih je narisal Niclas Nicolai iz B olgarije v 17. stoletju (E. Brown) in iz D alm acije (Imotski) v 19. stoletju C arrara. Pisatelj našteva slična pokrivala tudi od drugod, največ iz Nemčije. Polos-pokrivala je našel p isatelj celo v M ezopotamiji in A r­ m eniji, posebno pri moških. Vendar moško in žensko polos-pokrivalo' ne gresta paralelno. M eja med vzhodnimi in zahodnimi Indogerm ani je tudi m eja med ženskim in moškim polosom. Škoda, da nima ta razprava slik, čeprav jih je v citirani literaturi mnogo. B. Saria, »Fragm ent eines antropom orphen Gefässes aus St. Polten«. Prof. Saria je našel pri svojem izkopavanju v St. Poltm i leta 1951 med drugim i predm eti tudi ustje in vrat antropom orfne posode iz svetlorum ene, dobro pečene gline. Fragm ent ima obliko ženske glave z brado i z lasmi, spletenim i v štiri kite. Na glavi počiva venec, ušes ni. Ali je imel tudi ostali del antropom orfno obliko, ni bilo mogoče ugotoviti. Ker iz položaja, k je r je bil najden ta fragm ent, ni bilo mogoče dognati, kateri periodi pripada, n av aja pisatelj mnogo drugih antropom orfnih posod od T roje in Vince pa do fragm entov rim ske keram ike. Za vse to n av aja avtor bogato literaturo; ra z lik u je dve vrsti antropom orfnih posod: eno, pri kateri ima vsa posoda človeško obliko, in drugo, k je r ima samo gornji del obliko človeške glave. T aka je n. pr. posoda z M agdalenske gore, od katere p ri­ naša avtor tudi sliko. D alje jo p rim erja z nekaterim i kosi vzhodnoalpske antične keram ike in z ilirsko in keltsko keram iko. Saria upravičeno dvomi, da bi pripadal fragm ent kaki srednjeveški posodi, kar je razvidno iz opisa sam ega izkopavanja. Za to pa govori tudi prečiščena in svetlorum ena glina. L. F ranz obravnava v razpravi »Zu den H elm hüten der O stalpenlander« fragm ente neke bronaste čelade, ki so jo našli na griču Fuchsecku pri Innsbrucku. F ragm ent je del criste in je ornam entiran s črticam i in plete­ nino. Važen je zaradi tega, k er ga je lahko datirati v zvezi z drugim i predm eti. B ronasta fibula s trem i na verižicah visečimi priveski je slična drugim najdbam iz zgodnjecesarske dobe. Zaradi tega misli avtor, da je tudi čelada iz tega časa. V tem ga p o trju je jo tudi ostanki v bližini najdene keram ike. P isatelj meni, da te najdbe p o trju je jo Reineckejevo opredelitev take vrste čelad v zgodnjo cesarsko dobo. N a griču Fuchseneck bi bila po pisateljevem m išljenju, kakor tudi na drugih gričih ob reki Inn, m ala naselbina. F ritz Eichler piše v svojem članku »Bronzeleisten aus Aguntum«, da je našel dva skupaj spadajoča ornam entirana kosa bronaste letve iz A gunta, ki ju je sestavil. Ugotovi, da sta pripadala stropu, a ne okovju vrat. F ragm ente iz A gunta prim erja z drugim okovjem in z ornam enti helenističnega Vzhoda. Po stilski analizi ugotovi, da spadajo fragm enti iz A gunta v V espazijanov čas. K je so nastali, pa ni bilo mogoče ugotoviti. Na vsak način je to im port juga, iz Italije. »Ein H erstellungsversuch von Sigillata aus Noricum« je članek, v k a­ terem M. H ell opisuje najdbo lončarske delavnice v bližini salzburškega letališča. Ta obrt je trajala na tem mestu do konca II. stoletja po n. š. Med črepinjam i je zelo zanimiv fragm ent sive še ne žgane posode, ki je okrašen kot sigillata (Tip D raggendorff 37, I). To je pa tudi edini kos sigillati po­ dobne nežgane posode m ed ca. 22.000 črepinjam i. Erich Polaschek nam pokaže v članku »Noricum in Ptolem aios Geo­ graphie« geografsko sliko Norika, kakor jo je podal antični geograf Cl. Ptolem ej. N ajp rej našteje m esta v N oriku, ki jih od drugod ne poznamo. Ptolem ej razdeli vsa m esta v N oriku z ozirom na njihov geografski položaj v tri skupine. Prvič mesta, ki so astronom sko točno določena, drugič k ra ji ob važnih prom etnih žilah. V tretjo skupino pa spadajo ostali kraji. P isatelj navaja dalje, kakšnih enotnih m er se je Ptolem ej posluževal in katera geografska preddela je uporabljal (Marinos). Ptolem ej je narisal karto N orika, R etije, obeh Panonij, Ilirika in D alm acije. P isatelj našteva tako im enovana iiiffijiiio i nôAeiç v N oriku in njihove m edsebojne razdalje. R azdalje med posameznimi mesti ustrezajo resničnim razdaljam . D rugače pa je pri k ra jih druge in tre tje vrste, k ar skuša pisatelj razložiti. Ptolem ej v svoji k arti nima označenega m esta Juvavum (Salzburg), k ar lahko tolm a­ čimo le na ta način, da tega tudi njegov vir. Marinos, ni imel. Na vsak način je pisatelju uspelo na tem elju položaja mest v N oriku osvetliti delovno m etodo Marinovo in Ptolem ejevo. Za lažje razum evanje je tudi priložena k a rta N orika v Ptolem ejevi Geografiji. A. H ild navaja v članku »Brigantim us Frühkastell«, da so Rim ljani zgradili na m estu keltskega oppida kastei. Iz dela ohranjenega napisa sledi, da se je to zgodilo za časa D ruza. Ko so prestavili vsa taborišča nà Donavo, je tudi od tod prestavljena vojaška posadka. Sele za cesarja Va- lentinijana je bila postojanka ponovno utrjena, k ar dokazujejo tri m etre debeli zidovi. V članku »Die Juventus von V irunum und die ephesische Ephebie« se ozira Jos. Keil na Eggerjev članek o antičnem reliefu iz G ratzer Kogla. Na tem reliefu je upodobljen sprevod m ladih dečkov, tako imenovani lusus iuvenalis, kakor ga je pravilno ugotovil Egger. Prof. Keil našteje v te j razpravi več napisov iz Efeza, ki se nanašajo na te igre. Vsako šolsko leto so končali z javnim nastopom. Iz enega ohranjenih napisov ugotovi avtor, da je efeška efebija priredila v čast cesarju H adrijanu posebno igro — lusus iuvenalis. Iz tega pisatelj ugotovi, da so bile om enjene igre v navadi tako v vzhodni, kakor tudi v zahodni polovici rim skega im perija, posebno od cesarja Avgusta dalje. Alfr. N eum ann, »Zu den Ehrenzeichen des röm ischen Heeres«, doka­ zuje, do k d aj so v rimski vojski posam ezna »dona m ilitaria«. Ugotovi, da je bila »hasta pura eno nastarejših vojaških odlikovanj. O dlikovanje »Corona aurea« naj bi se razvilo iz zlatih vencev, ki so jih prem agani narodi in m esta poklanjali poveljniku, da bi si na ta način pridobili n je ­ govo naklonjenost. N ajvišje odlikovanje je bil pač trium f, k je r je trium - fator po končani slovesnosti poklonil svoj lovorov venec Jupitru Kapito- linskemu. Iz vsega članka se vidi, da so bile coronae-venci prava odli­ kovanja. A .B etz om enja v svoji izčrpni razpravi »Noriker im Verwaltungs- und H eeresdienst des röm ischen Kaiserreiches« n a jp re j celjskega dom ačina z imenom T. V arius Clemens, ki je vršil visoke upravne dolžnosti križem velikega rim skega im perija. P isatelj navaja med celo vrsto drugih rim skih funkcionarjev N orika kot prvega naslednjega A eliusa C rispina iz Flaviae Solvae, ki je Clemensov m lajši sodobnik. D alje so še n ek atere osebnosti, ki so dosegle m unicipialne položaje ali pa so postale vitezi, kot n. pr. T. A t­ tius T utor itd. Zelo veliko p a je bilo Noričanov, ki so dosegli centurionsko čast. Veliko jih je kasneje služilo v gardi. Pisatelj navaja d a lje im ena vseh rim skih vojakov, ki so bili po rodu iz noriških mest ali za k atere samo vemo. da so bili iz province Norik. P isatelj določi pri vseh teh imenih več ali m anj natančno dobo. k d aj so služili v vojski. Tako jih je bilo iz C eleje od št. 5 do 48. iz V irunum a od št. 76 do 110 itd. T orej je iz C eleje do sedaj n ajveč znanih vojakov Norika, ki so služili v rimski vojski. V erjetno je, da bodo v bodočnosti našli še več podobnih napisov, posebno zaradi tega, ker so se od H adrijanovega šaša naprej legije rek ru tirale iz moštva pro­ vince, k je r se je leg ija zadrževala. Noričani niso' služili v vojni m ornarici in tudi ne v »cortes vigilum«, k jer so pa Panonci dobro zastopani. Nič m anj tem eljito delo za poznavanje N orika kot prejšnji Betzov članek je razprava H. D eringerja, »Die römischen M eilensteine der Provinz Noricum«. P isatelj govori najp rej splošno o rim skih m iljnikih in om enja med drugim i tudi, da gre pri sedanjih m iljnikih predvsem za razdaljo od k ra ja do k ra ja , dočim je važen pri rim skih tudi čas, kdaj so bili postav­ ljeni, kar je mogoče ugotoviti iz napisa, posebno iz cesarjevega imena. P isatelj tudi ugotovi, da se je za vsako provinco uporabljala posebna določena form ula. V kronološkem pregledu ugotovi, da je bilo v Noriku 92 m iljnikov. Nato še posebej obdela vsak m iljnik. Tudi v srednjeveških virih so večkrat om enjeni m iljniki, ki so mogoče rimski. Vsi rim ski m iljniki so im eli napise, čeprav so danes mnogi brez njih. Temu so krive vrem enske razm ere, predvsem dež in sneg. Pri m iljnikih, ki so jih našli v celjskem področju, ni nikdar om enjen kraj, od koder se šteje razdalja, k ar je povsod drugod navada. H. T haller (Die Städte d er Vita S. Severini im Donauraum ) obravnava m esta ob D onavi, kolikor jih navaja Eugip v svoji Vita S. Severini. Namen dela je ugotoviti več ali m anj sigurno kontinuiteto podonavskih mest. A vtor ugotovi, da so bila m esta v rugijskem interesnem področju uničena, dočim so ona pri Alemanih obstajala še naprej. Na vsak način je v ale- m anskih m estih obstajala večja ali m anjša naselbinska kontinuiteta. G ilbert T rathnigg, »Merowingische Sarkophag-platten«. V b ap tisteriju sv. Ivana v Poitiersu stoji cela vrsta pokrovov s sarkofagov iz merovin- škega časa. N ekateri im ajo kot ornam ent križ; ti so krščanski. D rugi pa im ajo znake paganskih kultov, predvsem krog z izbijajočim i žarki (podoba sonca). Vsi ti ornam enti im ajo neko mistično značenje, ki ga pisatelj du­ hovito razlaga in p rim erja z ornam enti n a predm etih iz -te dobe. Ako prim erjam o te sarkofagove plošče s pokrovi sarkofagov drugih germ anskih narodov, ne najdem o nobene paralele. Fr. Zim m erm ann ugotavlja v članku »Der G rabstein der ostgotischen K önigstochter A m alafrida Theodenada in Genezzano bei Rom« iz fragm en­ tarnega napisa, da gre za osebe, ki so živele v 6. stoletju. Spomenik ni v prvotnem položaju, k er je cerkev bila zgrajena šele v 11. stoletju. V erjetno je bil prvotno v Rimu. Na vsak način gre za grob člana rodbine Amalijcev. Z razlago tega spom enika se je posebno bavil de Rossi, ki pa ni prišel na idejo, da je om enjena oseba istovetna s Theudenantho. soprogo Gota Ehri- m uta, ki jih om enja že Prokop (Bel. Get. I, c. 8) in je hčerka poslednjega gotskega k ra lja Theodahata. Avtor pride na osnovi prim erjave in podatkov p rejšn jih raziskovalcev do sklepa, da je Teodenanda in Theudenantha (pri Prokopu) ena in ista oseba, na vsak način pa gotska princesa iz kraljevske hiše Am alijcev, in da je bil njen spomenik postavljen najkasneje m eseca feb ru a rja le ta 637. Po avtorjevem m išljenju je bil grob z napisom ome­ njenih oseb v a triju gotsko-arijanske, kasn eje zopet katoliške cerkve svete Agate v Rimu. Postaviti ga je pa dala Theodahathova hčerka Theodenanda. Avtor analizira razne dogodke iz zadnjih časov gotske vlade in poda točno sliko tega časa. Nove najdbe, ki pojasnjujejo slovansko in langobardsko zgodovino, o b ja v lja H. M itscha-Märheim v članku »Neue Boden funde zur Geschichte der L angobarden und Slawen im Ö sterreichischen Donauraum «. N ajprej opiše nove grobne najd b e iz Hohenaua, Baum gartena ob Moravi. Poysdorfa (N. Oest.) in S tinkenbrunna iz Gradiščanske. Nato jih skuša analizirati in ugotovi, da spada večina grobov v langobardski kulturni krog. N avaja m išljen ja čeških učenjakov Eisnerja, Borkovskega in Poulika, ki d atirajo slovanske grobove iz N ižje A vstrije pred letđ 550. s katerim se pa avstrijski raziskovalci n ik ak o r n e soglašajo. P ač pa so ti p rep riča n i, da izvirajo ti grobovi iz druge polovice VI. sto letja, ko je odšel že večji del Langobardov leta 568 v Italijo. N ekaj jih j e p a ostalo v D olnji A v striji in v M oravski. Ti so p rišli om enjenega le ta pod avarsko-slovansko oblast. G rob v Ho- henauu p rip ad a enem u tistih zgodnjih slovanskih n aseljen cev , ki so prišli v te k r a je šele po letu 550. Sčasom šele so slovanski p rise lje n c i popolnom a izpodrinili p re jš n je lan g o b ard sk e p reb iv alce in jih ab so rb irali. E. Z öllner sm atra v svojem članku »Ein M ark g raf des karolingischen SüdoiStens im französischen Epos?«, d a bi bil to A lbericht, tre tji m ejni grof, k i ga om enja »Libellus de conversione B agoariorum et C arantha- norum «. F ran co sk i ep je m ed seboj pom ešal časovno daleč n arazen stoječe g eneracije. Za nas je ta francoski ep v verzih iz sred in e XIII. stoletja, ki o p isu je d ela B urgundca A lberiha, ki se v o jsk u je tu d i na B avarskem , p red ­ vsem dokaz za literarn o izročilo politično-genealoških zvez zgodnjega sre d ­ n je g a veka. To dokazuje m otno izročilo velikih in m ogočnih rodbin držav­ nega plem stva. V tem p rim eru se n an aša izročilo na B urgundce. Zgodovinska pom em bnost in položaj A gilofingov, njihovih naslednikov in sorodnikov te r n jih o v e zveze z grofi jugovzhodnih m ark se še e n k ra t odrazijo v tem francoskem epu sred n jeg a veka. H. G erstin g er opozori n a fragm ent C iceronovega rokopisa iz X. sto­ letja. T a obsega cel C iceronov te k st »Laelius de am ititia« c. 3. Vsega sta o h ra n je n a sam o dva lista v elik a po 22 X 16,5 cm, le od spodnjega roba m an jk a ozek trak . P ergam ent iz te le č je kože je zelo sk rb n o izdelan. C rnilo je se p ija rjav o , pismo je k alig rafsk a okrogla m inuskula. G raški rokopis je eden n a jsta re jših rokopisov tega teksta in im a zarad i tega svojo vrednost. W. F rodl, »Ein gem altes P ortatile« je naslov dela, ki o b rav n av a ploščo p ren o sljiv eg a o lta rčk a iz P re d litz a iz XII. ali XIII. sto le tja . Plošča je o k ra ­ šena sam o s sliko. Sm rekova desk a im a v sredini p ro sto r za kam nito ploščo in za re lik v ia rije . O kvir im a naslikano korenino Jesejev o s p reroki, ki so p rerokovali o' K ristusu. Iz tipov sklepa p isatelj, d a je spom enik nastal okrog le ta 1270. S tem razdobjem soglašajo tu d i žive b a rv e in sicer ognjeno rdeča in črnozelena. O d m ed aljo n a do m edaljona se p a v ije vinska trta, znak n asto p ajo če gotike. Vse to priča, da je plošča n a sta la v k ak i sam o­ stanski delavnici. V erjetno v bližnjem sam ostanu sv. L am berta. F r. M iltner ugotovi v članku »B em erkungen zur G eschichte von L avant in O sttirol«, da je posvetil cerk ev sv. U lriha v L avantu (Vzhodna Tirolska) papež Leo IX. ne pa Leo IV. E g g erje v a izkopavanja so p a o d k rila v bližini tega m esta kasnoantično u trje n o p rib ežališče in ru šev in e zgodnje krščanske cerkve. Vse to dokazuje, da je ig ral L avant v zgodnjem k rščan stv u Vzhodne T iro lsk e važno vlogo. A vtor c itira razne listine, ki pogrešno om enjajo papeža L eona IV. A vtor o m en ja tudi P av la Santonina, k i je n a svojem po to v an ju videl om enjeno cerkev.