Poštnina pfaCana v gotovini Leto X, š«. 48 Ljub ana, torek 26 februs rja 1929 Cena 2 Din larotntna tuaäa mesečno 26 Din. za inozemstvo 40 Din._ Uredniit'os LJubljana. Knafkmi ulica ft. Telefon St 3122. 3123 3124 3125 in 3126 Maribor: Aleksandrova cesta 1& Telet it 440 (•Ije: Kocenova ulica X Teleloe It 190 Rokopisi s« ae rnU*K _ Oglasi po »rita _ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko fJprftvaiStv«: Ljubljana. Prešernova ulica 54 Felefoc »t 3122. 3123, 3124 3125 ie 3126. 'nserarni oddelek: Ljubljana Prešernova ulic» 4 Telefon H 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova ee-*ta 13 Telefon & i5f> Podruinica Celje; Koceoova ulica Z Telefon It 190 Računi pri poŠt бек sa vodih: Ljubljane »t Ц.842. Praha čialo 78.1 dO; Wie» Nr 105.241 Ljubljana. 25. februarja. Poljska je pred odločilnim preokre-tom celotne svoje notranje politike. Viada je predložila sejmu svoj načrt ustavne revizje, ki smo ga v glavnih potezah že objavili. Načrt nove ustave je zelo obširen in obsega veliko večino ustavnih členov. Sestavljen je po ustavah raznih držav tako, da je iz vsake vzeto ono. kar se je zdelo najboljše. Pri tem se je oblast predsednika republike silno povečala, zvišala se je starostna meja za volilno upravičenost in pri sestavi senata ter postavitvi kandidatov za predsedniško mesto si je prezident zavaroval večio moč. Vlada je sicer sejmu odgovorna; sejm more z absolutno večino glasov izreči ministrstvu ali tudi posameznim ministrom nezaupnico, toda z absolutno večino poslancev, nakar mora predsednik ah ministrstvo odnosno posameznega ministra odoustiti ali pa razpustiti parlament. Tudi vojaki dobijo aktivno volilno pravico. Razen izdatnega povečanja oblasti predsednika pomeni ustavni načrt prav tako omejitev moči doslej tako rekoč vsemogočnega sejma. To so poleg že objavljenih poglavitne določbe vladnega načrta. Časopisi vladnega bloka so te dni pričeli ogromno kampanjo za načrt ustavne revizije. V prokiamaciji, ki so jo objavili ob tej pri-iiki. imenujejo dosedanjo ustavo — nesmisel. ki se je izdelala 1. 1901. tako strahotno slabo zato, ker sta oba takrat si nasprotujoča politična tabora morala skleniti kompromis, ki je izločil iz ustave vse dobre določbe. Mi pa hočemo. pravi proklamaci.ia. priboriti državi dobro ustavo. Legalna pot za nas ni pot kompromisa, ker ne maramo postati nezvesti svojemu principijelnemu stališču. Zato ne maramo krpati soglasja iz načelnih nasprotij. Obračamo se tedaj na vse one. ki imajo v sebi državne instinkte, s pozivom, da nas podpiralo pri tem delu. Naša dolžnost je, dati bodočim generacijam ustavo, ki naj zagotovi najboljše razvojne možnosti državi in sposobnost, braniti moč in silo Poljske. 1 oda kako misli vladni blok. odnosno Pilsudski pripomoči svojemu ustavne-Im: načrtu do zmage v sejmu, je šc uganka, zakaj tamkaj razpolaga samo s 33 odst glasov, dočim je za revizijo potrebna večina 60 odst. Velika večina sejma se šteje k opoziciji napram vladi in tudi v vprašanju ustavne reforme zastopa povsem odklonilno stališče. Opozicija nasprotuje predvsem omeiitvi parlamentarne kompetence. možnosti razpustitve sejma, še posebno pa določbo. da uživajo poslanci imuniteto samo za svoje funkcije v sejmu, kar pomeni, da se morejo aretirat' tudi v času seziie za nolitične pregreške izven p' Iamenta. Zato napoveduje opozicija naj-ostrejši boj in pripravlja samostojne revizijske načrte. Posebno borbena je levičarska opozicija. to so sociiailistična stranka, radikalna ljudska stranka \vyzwolenie in kmečka stranka. Te stranke so sploh zoper vsakršno preuredbo ustave in zastopajo stališče, da bi sa mogla spremeniti kvečjemu v smeri razširjenja državljanskih pravic in kompetence parlamenta. Zato napovedujejo vladnemu načrtu neizprosen boj. Socijalistični listi objavljajo pretnje vladi in naglašajo. da ji doslej samo zato niso predlagali nezaupnice, ker bi morala taka nezaupnica v sedanjih razmerah sprožiti revoluciionarne boje; zakaj ne more biti dvoma, da bi sedanja vlada ne prepustila sejmu oblasti brez boja. Iz navedenega se dovolj jasno razvidi. da se pripravlja na Poljskem zelo huda parlamentarna ter sploh notranjepolitična borba. Ako ostane opozicija tako borbena, kakor kažejo doslei izjave njenih govornikov v sejmu in njenega časopisja, potem se mora boj poostriti do skrajnosti. Z nasprotne strani pa tudi ni pričakovati popuščanja. Zakaj s temi težnjami, kakor jih hoče realizirati ustavni revizijski načrt, je posegel Pilsudski v politično areno ter izvedel majski prevrat v 1. 1926. Ako bi maršal sedaj odnehal, bi preklical svoj nastop in vse svoie delo zadnjih let, in sicer prav v trenutku, ko je pred uresničenjem svojih ciljev. Toda kako bo opozicijo, ki Ima v sejmu dvetretjinsko večino, prisilil pod svojo voljo, je povsem nerazrešljivo. Pilsudski se je doslej vedno prizadc da je varoval formo legalnosti in ustavnosti. Ali bo mogel na tej poti vztrajati do odločilnega uspeha? Uvedba zlate valute na Češkoslovaškem Praga, 25. febr. h. Jutri se vrši občni zbor češkoslovaške Narodne banke. V zve» zi s tem so poročali listi o uvedbi zlate valute na Češkoslovaškem. Na vprašanje nekaterih novinarjev je odgovoril guver» ner dr. Pospišil. da sicer vlada razpravlja o uvedbi zlate valute, ki je izvedljiva, vendar pa ne namerava v ta namen za= eijučifti tut i aotTan iega niti zunanjega po» Otvoritev obmejne konference v Pirotu Prisrčen sprejem bolgarskih delegatov - Svečana otvoritvena seja - Meritorne razprave začnejo danes Pirot, 24. febr. č. Bolgarski delegati, ki so dospeli v Pirot sinoči ob 8., so bili zelo prisrčno sprejeti od zastopnikov mestne občine in naših delegatov. Na kolodvoru jih je pozdravil pirotski župa-n Džadžič, ki je v svojem govoru poudarjal, da pomenja pr četek pogajanj med našo državo in Bolgarijo novo dobo v odnošajih obeh bratskih držav. Ako vstopa tudi Bolgarska v pogajanja s tako dobro voljo, kakor Jugoslavija, je upati od tega velike koristi za obe državi. Na žuipanov pozdrav je odgovoril vodja bolgarske delegacije generaištabni polkovnik Cvetko Popov, ki je dejal, da sta jugoslovenski in bolgarski narod bratska naroda in da prijateljstvo obeh narodov ne sme postati dvomljivo. Za tem so se bolgarski delegati odpeljali v avtomobilih v hotel »Nationale«, kjer so nastanjeni. 4 Danes ob 11. dopoldne je bila otvorjena prva seja obmejne konference v slavnostni dvorani pirotske občinske uprave. Otvoril jo je s kratkim govorom župan Džadžič. nakar .ie govoril vodila naše delegacije Rajko Vintrovic. Seja je v glavnem služila za medsebojno spoznanje in izmenjavo pozdravov. Dopoldne so si bolgarski delegati v sipremstvu novinarjev ogledali mesto. O konferenci je bil izdan komunike, ki pravi, da se je na njej določil dnevni red za prihodnjo sejo, ki bo jutri ob 10. dopoldne, nakar se je seja opoldne zaključila. Na čast bolgarski delegaciji je bil danes opoldne prirejen banket, na katerem je bilo izrečenih mnogo iskrenih zdravic. Posledice hitrega vremenskega prevrata Mesto snežnih žametov groze se^aj plazovi in noplave RarstelWame Wh «a rekah - Sil*n orkan v ГЫтасш Beograd, 25. februarja, r. Južno vreme, ki je zajelo vso državo in povzročilo precej naglo tajanje snega, je prineslo Sicer precejšnje olajšanje situacije v železniškem prometu, v kolikor se tiče snežnih žametov, istočasno pa je rodilo novo nevarnost: v goratih delh države snežne plazove, v dolinah in nižinah pa nevarnost katastrofa .uh poplav. V vseh ogroženih krajih, zlasti v Vojvodini in Banatu, se že sedaj pripravljajo da odvrnejo pretečo nevarnost Na ogroženih mestih so že pripravljeni delavski oddelki s potrebnim orodjem in pripomočki, da preprečijo kopičenje ledu in poruŠenje obrambnih nasipov. Beograd, 24. februarja, p. Tekom današnjega dne je temperatura v vsej državi poskočila znatno nad ničlo, Ponoči je bila zabeležena na.,nižja tempe-гапла v Sarajevu, kjer so imeii — Tudi tam pa se je temperatura dar.es dvignila na 4 stopinje nad ničlo, dočim je bi'o v Beogradu popoldne 6 stopinj, v Zagiebu 6, v Ljubljani 7 stopui. nad ničlo. V železniškem Drometu so z izjemo proge Gostivar-Ohrid prenehale vse ovire, izvirajoče od snežnih žametov. Povsod drugod so proge že očiščene in vzpostavljen promet. Po komunikeju, ki ga je zvečer objavilo promet- no ministrstvo, pa povzročajo sedaj ovire snežne lavine. V tem pogledu je najbolj prizadeta Slovenija, kjer je bil tekom današnjega dne promet na vec progah deloma prek;njen. Zagreb, 24. febru rja, n. Danes so plavale po Savi velike plošče lediL ki so ogrožaile Savski most ter bi nakopičene mogle povzročiti poplave. Zato je mestna občinska uprava odredila, naj sc razbijajo z dinamitom. Danes ves dan so delavci od Savskega mostu pa do Trnja razbijali led z dinamitnim: pa-tronami. Sava je narasla za 90 cm nad nor malo. Šibenik, 24. februrja, n. Orkan, ki je v soboto in včeraj divjal nad Dalmacijo, je imel nad 130 km orz.ne na uro. Med viharjem je treskalo, obenem pa pada! gost sneg, k: >. znova pokril vso severno Dalmacijo, v шаг ;e poru val in polomil več sto telefonskih in brzojavnih drogov. Orkan je bil tako jak, da ;e v gozdu pri Pribirskih mostir.ah poru-vai skoro vsa drevesa s koreninami vred. Porušil je tudi pontmski most preko reke Krke. Ladje, na katerih jc most stal. so se večinoma potopile. Orkan ie tudi drugače povzročil mnogo škode, ker je poruval tudi nasade oijk in visenj. Avdijence Beograd, 25. febr. č. Danes popoldne je bil sprejet od kralja v avdijenci minister prometa dr. Korošec. Predsednik vlade ge* neral P. Živkovič, ki tekom dneva zaradi bolezni ni prišel v svoj kabinet, je bil spre* jet od kralja ob 6. popoldne v avdijenci, ki je trajala pol ure. Kralj je dalje sprejel tudi predsednika novo osnovane »Jugoslo» venske akademske čitalnice v Zagrebu« g. Ivana ZJolška. - Iz srednješolske službe Beograd, 24. febr. p. Z odlokom prosvet» nega ministra je postavljen za suplenta na gimnaziji v Mariboru diplomiran filo» zof dr. Vladimir Kralj, za strokovnega učitelja na gimnaziji v Celju pa Ivan Sa* jovic. Poslovanje državnega sodišča Beograd, 25. februarja, č. Državno sodišče za zaščito države se je nastanilo začasno v četrtem nadstropju kasacijskega sodišča, 3 marca pa se preseli v prostore bivšega finančnega ministrstva, kjer bo stalno nastanjeno. Sedaj proučuje državni tožitelj z desetimi tajniki predmete, ki so bili doslei predloženi državnemu sodišču. Vseh je nad 700, od leh pa je bilo okoli 500 aboliranih po kraljevi amnestiji, po preselitvi v staro poslopje finančnega ministrstva bo pričelo s sodnimi razpravami. Kot prvi pridejo ua vrsto dva ali trije vohunski procesi. Umor v črnogorskem samostanu Podgorica, 24. februaria n. Po vsej Črni gori, zlasti pa v Podgnrici ie vzbudil največjo senzacijo zločin, ki se ie pripetil v slovitem samostanu Ostrovu med Nikšičem in Podgorico. Umorjena je bila Marija Pla-menac, ki se je že pred 30 leti posvetila samostanskemu življenju. Uživala je velik ugled ter je bila splošno spoštovana. Zločinec je prišel v njeno stanovanje ter ji s nekim težkim predmetom razbil lobanjo. Ni znan-o, ali je bil umor izvršen iz koristo-Ijtibja, ali iz kakih drugih razlogov. Obnova pouka v Zagrebu Zagreb, 34. febr. n. Danes se je zopet pričel reden pouk v vseh zagrebških srednjih šolali. Mri se bo pričel poiik tudli v osnovmib šolah. Mraz je prodrl v vročo Afriko Kairo, 25. febr. (io.) Meteorološka postaja poroča, d я nc pritisni v Sudatvu «iie-ti nvraa. Gospodarska Mala antanta Beograd, 24. febr. č. Dopoldne se je v zunanjem ministrstvu vršila konferenca zastopnika zunanjega ministra dr. Kuma= nudija, rumunskega poslanika Filodora in češkoslovaškega poslanika Šebe. Na kons ferenci so razpravljali o problemu ustano» vitve gospodarske Male antante. Govorilo se je tudi o sklicanju konference zunanjih ministrov Male antante, ki naj bi se vršila meseca julija v Ilidži pri Sarajevu. Načrt novega vinskega zakona Beograd, 25. februarja. 6. V ministrstvu za kmetijstvo je izgotovljen zakonski predlog o vinu. Že svoječasno je bil uveljavljen zakon o obnovi in pospeševanju vinogradništva. S tem zakonom so bila rešena vsaj deloma viogradniška vprašanja ter je preostala še rešitev vprašanja regulacije produkcije in proda.je vin. Ta vprašanja rešuje novi vinski zakon. Zakonski lačrt je izdelan na podlagi sličnih zakonov v drugih lrža-vah, predvsem po francoskem in italijanskem zakonu ter po vinskem zakonu iz leta 1908. za Hrvatsko in Slavonijo. V zakonskem predlogu so določeni tudi ukrepi proti ponarejevalcem vin in proti kvarjenju vina. za kar predvideva zakon zelo ostre kazni. Zakonski načrt ima 31 členov ter bo poslan gospodarskim zbornicam in strokovnim organizacijam v izjavo, nakar bo sestavljeno definitivno besedilo. Most kralja Aleksandra Beograd, 24. febr. č. V ministrstvu za jaama dela se je danes sestala konferenca za zgradil» mostu med Beogradom in Zemum.oim; sklenjeno je bilo, da sc bo ta most imenoval »Most ктаiija Aleiksamdira«. Pomorske akademije preidejo v resor trgovine Beograd, 24. febr. č. Minister pr©svete je izročit v pristojnost ministrstva trgovine in industrije tri pomorske akademije, in sicer n antične šole v Balkmu, Dubrovniku «n Rotorju, ki bodo od pričetka novega proračunskega leta spadale v reisor ministrstva trgovine in industrije. List za strokovni obrtni pouk Beograd, 24. febr. č. Minister za trgovino in industrijo Je odobril, da tedaija oddelek za obrtni in strokovne pouk glasilo za strokovni pouk. Qlavni sotrudniikii lista bodo načelniki taga oddelka Minister za trgovino in industrijo je podpisal tudi sklep, s katerim se odobrava ustanovitev ženslke obrtne šole v Trebinju. Končno je odobril proračun ta obrtne šole na področju beograjske mestne občine, ki }ih satna vzdržuje, ftoračuin znaša S05.000 Din. Reparacijski strokovnjaki ne pridejo iz formalnosti Ustanavljajo nove pododbore, o višini nemških anuitet in o stvarnih dajatvah pa niti ne razpravljajo • Pariz, 25. februarja s. Petčlanski odbor je na današnji dopoldanski plenarni seji konference reparacijskih strokovnjakov predložil načrt, ki ima v vidu dve «.Iternativi. O tem načrtu se je na seji izčrpno razpravljalo. V bistvu ne gre za to, da li bi bilo mogoče ustvariti zaščiten del auuiiet, temveč za to. s kakšnimi pogoji bi se moglo to zgogiti. Naziranje o tein se v reparacijskem odboru še nekoliko križa. Odbor petorice se bo zarp'ii tega sestal ponovno ter na i3od!agi današnjih razgovorov na plenarni seji predrugačil dosedanje predloge. Na današnji seji je bil razen, tega imenovan pododbor za stvarne dajatve pod predsedstvom ameriškega zastopnika Perkinsa. Vsaka delegacija je zastopana v tem odboru z enim članom. V zvezi z vprašanjem ustvaritve zaščitenega dela anuitet se je govorilo tudi o vprašanju komercijalizacije m mobilizacije. V ta namen še ni bil ustanovljen pododbor. Nagiaša pa se, da naj bi bila v transfernem odboru, ki bi se mogoče sestavil, zastopana tudi Nemčija. ki bi tako solidarno prevzela gotove pravice, ki bi iih imela remška vlada. O vprašanju višine anuitet se sploh ni razpravljalo. Pododbor za stvarne daja+ve naj bi proučil vprašanje, da li naj bi ostale stvarne dajatve v okviru novega načrta še v veljavi. Mironescu o položaju v vzhodni Evropi Podcis protivojnega pakta je konsolidiral odnošaje med državami — Ostre izjave oroti reviz 'ji trianonske pogodbe in vzpostavitvi Habsburžanov Varšava, 25. februarja, g. Rumunski zunanji minister Minorescu je sinoči prispel v Varšavo in je podal med vožnjo zastopnikom tiska o namenu svojega potovanja nasilednio izjavo: Vzhodni pakt je za pomirjenje vzhodne Evrope, posebno pa za dežele med Baltiškim in Črnim morjem, izredno velikega pomena. Dosedanji položaj v tem delu Evrope je bil zelo negotov. V Moskvi podpisana nenapadalna pogodba je с c' stranila nevarnost vojnih zapletljajev ter brez dvoma mnogo pripomogla h konsolidaciji razmer v vzhodni Evropi. Besarabsko vprašnaje za rumunsko vlado ne obstoja več in smatrati je treba, da je rešeno. Glede govoric, da bo Rumunija v kratkem priznala sovjetsko vlado in da bo posebna sovjetska misija obiskala Bukarešto, ie izjavil minister. da mu o tem ni nič znanega. Glede rumunsko - madžarskega optantskega spora je izjavil minister Minorescu, da na madžarsko propagando za revizijo trianonske pogodbe ne polaga velike važnosti. Vsak narod mora imeti svojo nacijonalno idejo. Madžarski narod se navdušuje za idejo revizije trianonske mirovne pogodbe, o kateri pa ne more biti govora. Minister ne veruje, da bi Madžarsko pri revizijski ideii podpirala katerakoli evropska država. Glede po-vratka Hbsburžanov na Madžarsko ie rekel minister, da ni običaj rumunske vlade, vmešavati se v notranje zadeve drugih držav. Ta oroblem pa je tudi za Rumunijo velikega pomena, ker bi imela morebitna restitucija Habsburžanov za posicdico. da bi se zopet uveljavila stremljenja za obnovitev bivše Avstro-Ogrske. Povratek Habsburžanov na Madžarsko bi izzval energično akcijo Male antante. Končno se je minister dotaknil tudi vprašanja narodnih manjšin v Rumuniji ter naglasi,, da je namen današnje rumunske vlade, spraviti ta problem v najkrajšem času s sveta. Narodne manjšine bodo pooolnoma enakopravne z <.'Staili.!ii rumunskimi državljani. Zasedanje vrhovnega fašističnega Sestava oticijelnih kandidatnih list za volitve — Odobritev spravne pogodbe med Italijo in Vatikanom kjer je bilo svoječasno nastanjeno av-stro-ogrsko poslaništvo v Rimu. Dne 9, marca bo zbral Mussolini v Rimu vse prefekte iz države na velik raport, kjer jim bo obrazložil smernice za bodočo volilno kampanjo. Naslednjega dne pa bo sklical vse vodilne člane vlade, zastopnike armade in mornarice, prefekte. senatorje, strankine tajnike, zastopnike fašističnih delavskih organizacij in ravnatelje časopisov na veliko razpravo o notranje -političnem položaju. Rim, 25. februarja g. Danes ponoči se sestane vrhovni fašistični svet na izredno zasedanje, ki bo trajalo nad teden dni. Na dnevnem redu je med drugim izredno poročilo Mussolinija o notranje- in zunanje-političnem položaju Italije ter proučitev in sestava list vladnih kandidatov za bodoče plebiscitne volitve, ki se vrše 24. marca. Vrhovni svet bo razen tega razpravljal in odobril lateranske pogodbe med Italijo in Vatikanom. Zasedanje se vrši to pot v prostorih palače Venezia, Homatije na Daljnjem vzhodu Šangliaj. 25. februarja, s. Poluradna izjava zagotavlja, da je takojšnja obnovitev pogajanj z Japonsko nemogoča tudi zaradi tega, ker so v vzhodnem Šantungu izbruhnili zaradi postopanja maršala čangčungčanrra novi nemiri. Razen tega onemogoča položaj tamošnMh japonskih čet, da bi mogla nacionalistična vlada uspešno nastopiti proti upornemu maršalu. Newiiork, 25. februarja, s. Japonski poslanik je izjavil na banketu, ki ga je priredila zvez inozemskih dopisnikov, da Japonska nima teritorijalnih zahtev v Mandžuriji, tom-več stremi samo za sodelovanjem <; Kitajsko in drugimi državami, da bi čim bolj dvignila gospodarski razvoj Mandžurije. Japonska se strogo drži svoje mirovne |>oli-like. Demanti tajnih pogodb London, 25 februarja, s. >Reuter« izve, da v merodajnih angleških krogih ni nič znanega o ta.ini vojaški pogodbi, o kateri poroča časopisje in pravi, da bi bila 1. 1927-sklenjena med Anglijo in Belgijo. pariz. 25. februarja, s. V nasprotju s trditvami nizozemskih listov merodajni krogi v Franciji in Belgiji formalno demantrajo, da bi bila med obema državama sklenjena ka-kršnkoli tajna pogodba mzen generalne dr-žvne konvencije iz leta 1929., ki ie bila istega leta prijavljena Društvu narodov, objav ljena in o kateri se je razpravljalo v parlamentih obeh držav. Belgijska brzojavna agentura v Bruslju izjavlja, da gre za izmišljotino, ki nima drugega namena, nego skaliti odnošaje nied Belgijo in Nizozemsko. Nov predlog k protivojnemu paktu Washington, 25. febr. (be.) Demokratski senator Tydiings je predložil ameriškemu senatu resolucijo, v kateri zahteva, naj ameriški predsednik skliče konferenco signatarnih \4asti KeJ-toggiovega pakta. Konferenca naj doseže znižanje stanja stalnih armad in vojaških rezerv. Senator predlaga, naj se države oborože sorazmerno številu prebivalstva. Avstrija odklcmPa krerč^ev komunista Mravliaka Di 'naj, 25. febr. s. Jugoslovenski komu« nist Mr a vi jak, ki je bil v zaporih deželne» ga sodišča in čigar izročitev zahteva za» grebško okrožno sodišče zaradi zločina umora, je bil danes izpuščen na svobodo. Pravosodno ministrstvo je odklonilo pro« šnjo zagrebškega sodišča za izročitev. „Temps" o bolgarsko-ju^osbvenskib odnošajih Pariz, 25. februarja, č. >Tpnips* objavlja uvodnik o jugoslovensko - bolgarskih odnošajih, v katerem piše med drugim: Eskpoze Burova bo pojačal zaupanje v splošnem položaj na Balkanu. Naielementarnejši razum nalaga Bolgarski, da živi v dobrih odnošajih z vsemi svojimi sosedi. V Sofiji je bila dobro sprejeta inicijativa jurroslovenske vlade za otvoritev meje, in Sofija je dala razumeti, da se je tamkaj politična atmosfera znatno izpremenila. Zbližanje med Beogradom in Sofijo more postati začetek velike politike na bližnjem vzhodu. Obe vladi morata razumeti, da je vsak vpliv, ki stremi po njuni razdvojifvi. nevaren za sigurnost vseh balkanskih držav. Morilec Vučitrna dobi samo policiisko kazen Praga, 25. febr. s. Kazensko sodišče v Pragi je na predlog državnega pravdništva ustavilo po § 109 kazensko pravnega reda kazensko postopanje proti albanskemu dr» žavljanu Vučitrni. ki ie med porotno raz» pravo ustrelil morilca ailbanskega po:-la» nika v Pragi Alkibijada Bebija Vučitrno so v nedeljo izročili policijskemu ravna» teljstvu, da ga kaznuje zaradi prestopka ravnanja z orožjem. Vučitrno bodo nato izgnali preko meje. Rothermerov dar madžarskim siromakom Budimpešta. 25. febr l.ord Ro'tiermere ie poslal budimo e št an ske mu županu brzojavnim potom 100.000 pengP za ткчЈроге bednim prebivalcem. Ii i Severna Evropa ima zopet hud mraz Južna Nemčija ima južno vreme, toda obetajo ji nov ledeni dih Tudi zapadr.a Evropa bo morala kmalu računati z novim mrazom — Na jugu je zavladala pomlad i stopinj, na severnem Švedskem pa ce-I lo 37 stoponj mraza. Iz Stockholma jav-I Ijajo 12 stopinj pod ničlo. Tudi v zapad-: ni Evropi bo treba prihodnje dni računati z novim mrazom. Bukarešta, 25. februarja, g. ^ vseh delov Rumunije poročajo o krasnem pomladanskem vremenu. V Bukarešti kaže toplomer 6 Stopinj nad ničlo. Tudi iz gola okoli Sinae poročajo o temperaturah nad ničlo. Berlin, 25. februarja, s. Davi je pritisnil nad Nemčijo nov val mraza, ki je povzročil zopet znaten padec temperature. Najnižja temperatura je znašala davi 10 stopinj pod ničlo. Slične temperature javljajo iz vse srednje Nemčije in Šlezije. Posebno občutljiv je mraz na Pomorjanskem in v vzhodni Prusiji, kier je padel toplomer na 20 stopinj pod ničlo] Južno vreme vlada trenutno še na Badenskem. Wurtemberskem in na južnem Bavarskem. Na Ruskem je 22 Zadnji rok za učitelje brez Kdor do 30. novembra ne bo položil praktičnega izpita, bo odpuščen iz službe Beograd, 25. februarja, r. Ker mnogi osnovnošolski učitelji v nasprotju z določbami uradniškega zakona niso v predpisanem roku položili predpisanega praktičnega iz-r,itn ie i/d.il nrcsvetni minister sledeči od- pita, je izdal prosvetni minister sledeči od lok: 1.) Vsi učitelji in učiteljice,ki sov službi že nad tri leta,' morajo najdalje do 30. novembra 1929 polcžili predpisani praktični izpit in o tem obvestiti pristojni prosvetni oddelek. Kdor v tem zadnjem roku ne bo položil izpita, bo odpuščen iz državne službe. Ne glede na to pa si ministrstvo pridržuje pravico, da odpusti iz državne službe vse one učne moči, ki po štirih letih niso položile praktičnega izpita, a s svojim doseda-nim službovanjem tudi niso dokazale, da bi zaslužile še kako podaljšanje roka za. polaganje izpita. 2.) Ta odlok je bil izdan vsem prosvetnim oddelkom s sledečim nalogom: Prosvetni oddelek mora v roku 1 meseca poslati prosvetnemu ministru spisek vseh onih učiteljev in učiteljic, ki so že nad tri leta v državni službi, a še nimajo praktičnega izpita, z oznako datuma namestitve, oceno za posamezna leta in s svojim mnenjem glede splošne sposobnosti. 3.) Oni učitelji in učiteljice, ki do 30. novembra 1929 ne bodo zadostili temu odloku, 1. decembra in dalje ne dobe več plač in ostalih učiteljskih prejemkov, a prosvetni oddelek imp. z njimi postopati po čl. 19. zakona o državnih uradnikih (odpust iz službe). Kov kompromis komunizma » « W T • •• ski umu v Iz Rusiie prihaja vest. ki boli ko vse drugo potrjuje, da ortodoksna komunistična opozicija opravičeno oč.ta Stalinovi vladi izdajstvo nad komunizmom in kompromisarstvo z »buržujskimi« principi. Ruska vlada je v svojem bud-žetu za tekoče leto določila postavko sedem in pol milijona rubljev za oia-čanie zasebne stavbne inicijative. Га zesek. ki znaša v naši veljavi okroglo 220 miliionov, je sicer za potrebe ogromne države skoro neznaten, vendar pa ie kot argument dovolj silen, da prebije najsilnejši princip socijalistične doktrine: zanikanje prava zasebne lastnine. Z avtoritativnega mesta ruska vlada uveljavlja in uvaja zopet privatno lastnino nad nepremičninami, sama je poga-zila princip in odredila milijonsko vsoto v pomoč onim: ki bi ji hoteli slediti pri uničevanju temeljne maksime današnjega sovjetskega državnega ustroja. Označena vsota bo služila kot posojilo podjetnim posameznikom, ki se izkažejo. da polovico za gradnjo potrebnega kapitala prispevajo sami iz lastnih sredstev. Vsem tem privatnikom bo drugo polovico dala država kot brezobrestno posojilo za dobo petnajstih let. Pri tem poskusu vlada sicer še previdno molči, da preide stavba v popolno privatno last dot;čn;ka. ki je s svojimi sredstvi zgradil hišo, toda administrativno mu bo brez dvoma priznana last, ker bi sicer bil poskus brez vsake vrednosti. T'sti, ki ima kapital, da poravna polovico stroškov za stavbo, bo hotel imeti tudi solidno jamstvo, da bo sezidana hiša res njegova in da se mu bo vloženi denar tudi obrestoval. To jamstvo mu bo da'a država upravnim potom in s tem sankcionirala povratek h kapitalističnemu gospodarstvu. Stalinu .ie mogoče iti preko osnovnega principa socijalistične državne uredbe zato, ker je tendenca današnjega gospodarskega življenja v Rasiii usmerjena evolucijskim no^rju v stare izvožene ko-loseke. Vzgled, ki se Stalin pri tem lahko nanj sklicuje, pa je da! že sam Lenin s svoio uvedbo nove ekonomske politike. Z njo ie ustvaril stan nepmanov. zarodek za bodoče kapitaliste. Sicer ie Lenin s svojo znano širokopoteznostjo takoj označil, da ie koncesija nove ekonomske politike le začasna in da io bo država neusmiljeno zatrla, brž ko bo lahko gospodarstvo brez pomoči teh pri-vatn'li trgovcev, toda iz koncesije se .ie razvil življen:a zmožen stan. ki je uredil trgovino in popravljal vse Dogreške državnega trgovinskega monopola. Tudi pri kmečkih posestvih je princip nepriznanja privatne lastnine varovan samo teoretično, v praksi pa je njegova provedba nemogoča že iz tehničnih ozirov. Popolnoma je že v navadi kompromis, da zemlje ne smejo odvzeti tistemu, ki jo pridno in sposobno obdeluje; v tem primeru preide ob smrti gospodarja po nasledstvu na svojce. ako so umrlemu pomagali pri obdelovanju. Vse to zakonito ni normirano, ker v teoriji ni privatne lastnine, dejansko pa se izvaja že vsa leta boljše-viškega državnega ustroja. Stalinova vlada dobro vidi to nesoglasje med teorijo in prakso, zato hoče tudi v kmetijstvu ustvariti duaiizem. ki vlada v industriji in trgovini. Tu imamo poleg velikanskih državnih industrijskih in trgovskih truscov tudi množico zasebnih podjetij, ki mirno obratujejo poleg monopolnih tovarn in trgovin. Zlasti velja to za privatna podjetja na zadružnem temelju, ki jih je vlada vedno ščitila in pospeševala. Kot protiutež proti strnjeni kmetski posesti ustvarjajo sovjeti zadnji dve leti ogromne državne latifundije. Po razdelitvi bivših plemiških veleposesti .ie nastopila anomalija, da se je splošna poševna ploskev v Rusiji zvišala, količina pridelkov za izvoz pa se je nesorazmerno zmanjšala. Ogromni kompleksi polja, ki so se pod carskim režimom racijonalno obdelovala s stroji in bila specializirana za posamezne vrste žita in za ian. so po razdelitvi med kmetsko maso razbita in ne dajejo več prejšnjega pridelka. Deloma so kmetje prejšnje žitno polje porabili za druge pridelke, deloma pa je krivo pomanjšanju pridelka neracijonalno obdelovanje. Traktorizacija se ne more izvesti deloma radi prevelikih investicijskih stroškov, deloma radi nedostat-nosti domače industrije, ki ne more izdelati niti dovoli nadomestnih delov za traktorje. Temu ziu hoče vlada odpo-moči z organiziranjem velikih državnih poljedelskih ekonomij. Pravoverna komunistična opozicija teh gospodarskih kompromisov ni mogla mirno gledati. Trockij in njegovi pristaši ne žele, da bi država krenila iz revolucionarnega stanja v smer zdrave stvariteljske evolucije, ki jo zahteva življenje samo in. kakor vse kaže, tudi večina ruske javnosti, ki ie odklonila prizadevanje opozicije. Na vsak način je zanimivo dejstvo, kako polagoma popušča vlada pod silo razmer od temeljnih principov v gospodarskem življenju. V trgovini, v industriji in v poljedelstvu Je že dovolila znatne koncesije. najnovejša vest o stavbnih kreditih napoveduje kompromis tudi v gospodarstvu mestnih prebivalcev. Dosedanje stare hiše upravljajo hišni komiteji na splošno nevoljo. zato se bo marsikdo poslužil nove ugodnosti. Ta znamenja kompromisa napovedujejo, da se komunistični princip gospodarstva ni obnesel: poznavalci razmer to trdijo, obenem pa tudi izjavljajo, da se upravni sistem sovjetov razvija v smer. ki obeta ustaljenje tega novega načina uprave. Izgleda, da bo sovjetski upravni način ostal tudi tedaj, ako krene gospodarstvo v svoji evoluciji še bolj na desno in razveljavi dosedanji komunistični princip socijalistične države. Lmtlbergh se odpove letalstva Nev.'ycrk, 25. febr. (ri.jKakor poročajo, se je polkovnik Lindbergh odpovedal les talski karijeri in se stalno naselil s svojo zaročenko Annie Mor rov/s v Los Anges lesu. Zlata valuta na Češkoslovaškem Praga, 25. febr. s. Listi poročajo, da je generalni guverner češkoslovaške Narodne banke na občnem zboru, ki se je vršil danes, poročal o skorajšnji uvedbi zlate valute na Češkoslovaškem. Pri tei priliki je izjavil, da gre za postopanje administrativnega značaja, pri čemer pa bo izražena sedanja stabilizacija češkoslovaške valute tudi na zunaj. Tečaj ne bo zvišan. Pclo*n pariške banke Pariz, 25. febr. (ri.) Tu je prišlo do novega v-aliikega «bančnega škandala. Znani bankir Pierre Рауойе je zaprl siwyo banko in «bežal. Pasiva znašajo več milijonov frankov. Banka je propadla zaradi ponesrečenih špekulacij. Smrt francoskega komponista Fariz, 25,- febr. (be.) Tu je preminul 76 - letni francoski komponist Messr-ger. ekspresna zračna zveza London, 25. febr. Tu so končane pr'prave za otvoritev nove eteipiresire let a toke pro>ge London—Dunaj. Polet na tej pragi bo trajal le 12 ur. Sneg uničil imetniško delo Praga. 25. febr. h. Naijveuje delo češkoslovaškega slikarja MarcMa, ki obsega 10 siüik in predstavlija »Bitko pri Lipami« ter je razstavljeno že od leta 1895. v nekem paviljonu blizu Prage, je postaio žrtev snega. Streha paviljona se je pod težo snežni:ti mas podrla i,n zusnila paviljon. Dragocene slike so uničene. Amsmukl* anelira na ljudstvo Kandahar, 25. febr. b. Atganski kra'lj Amanulah je izdal proglas. v katerem o rosi prebivalstvo podpore in obljublja splošro amnestijo za vse pre gre ške proti njegovi vladi. Železnice žn nestalnost osobja Železnice kot izredno važen činitelj v gospodarskem življenju (prošle vremenske katastrofe so znova posvedočile kaj pomeni redtid promet) so navezane v veliki meri glede rednega in točnega obratovanja na svoje zaposleno osobje. Lahko je katerakoli železniška uprava še tako vestna in skrbna glede nabave raznega materijala za popravilo svojih prog, lokomotiv in vozov, nabave premoga in maziva, ako zanemarja pri vsem tem interese svoiega zaposlenega osobja, ki je sestavljeno iz zelo mnogoštevilnih panog in kategorij, lahko trdimo, da njeno obratovanje ne bo nikoli prinašalo zadovoljivih pozitivnih sadov in doseglo ene efikasnosti, ki se io lahko doseže samo z izvežbanim in obenem «motno dobro preskrbljenim osobjem. O tem imamo nešteto primerov v dosedanji zgodovini razvoja železnic in Midi v sedanii dobi in ni treba o tem izgubljati besedi. Važno vprašanje pa nastane v zadevi železniškega osobja, bilo uradn'štva, bilo osta lega zaposlenega nižjega osobja, ali je v korist uprave da ima po možnosti vse osobje stalno ali ne. Železnice tvorijo z vsemi svojimi zložki in službenimi granami ogromni del celokupnega gospodarskega življenja naroda in države. Železniška služba je z ozirom na to že sama na sebi nekai posebnega, in zahteva od vsakega posameznika poleg telesne in duševne sposobnosti tudi strokovno znanie in dovršenost v izpolnjevrnju poverjenih poslov. V železniški službi so Doleg ljudi z najvišjo izobrazbo preprosti ljudie, ki pa so bili sprejeti v izvrševalno službo samo zaradi njihove spretnosti v eni ali drugi stroki, ki je zaposlena pri železnici. Nikakor ni mogoče zamenjati gradbenega inženjerja s strojnim, prometnega uradnika z administrativnim, itd. Vsakdo, ki je bil spre jet v železniško službo more izvrševati samo ono. za kar je bil izučen. ker ie za vsako drugo delo neporabljiv. Baš zaradi vzajemne odvisnosM železnic in celokupnega gospodarskega živ!?enja, radi mnogostrano-sti in različnosti posameznih železniških službenih gran skoraj ni misliti, da bi uspevalo železniško podjetje, kjer bi na različnih postajah načcln;ki, prometniki, kretni-ki in ostalo osobie takorekoč vsled nestal-nosti zapuščalo in prevzemalo službo kar tako brez vsakega vzroka, živeče iz dneva v dan. Pojav nekake stalnosti je opažati celo pri ameriških železnicah, ki so vso v privatnih rokah in kjer ne odloča nit; izpričevalo, niti diploma, ampak samo znanje in vporabljivost. Tudi tamkaj skuša vsaka že* lezniška uprava pridržati v svoji stalni službi vse one ljudi, ki so sposobni, odklanja pa one, ki so za službo nesposobni. V naših evropskih razmerah pa še dolgo ne bomo tako daleč, da bi odločevala ista mera kot v Amerik in tudi države ne bodo dale še hitro iz ro4 jsvojih železnic privatnikom1 v uporabljanje. Zato amerikanski sistemi za naše železnice veljajo le v zelo omejeni meri in niti ne za vse evropske države. Sedaj pa vprašamo vse one. ki trde, da naj si državno uameščenstvo ne. dela prevelikih iluzij glede svoje stalnosti in gmotnega položaja, kako si oni zamišljajo ureditev personalnega vprašanja pri železnicah, ako odklanjajo vsako stalno osobje. Ali bo morda potem še kdo sil;! v državno železniško službo in celo pri današnjih plačah? Kako bo imel železniški uslužbenec sploh interes na pro spe vanju celega podjetja, če lahko danes ali pa jutri vkliivb vsem svojim sposobnostim sfrči iz službe, ako ne bo priljubljen pri kateremu izmed svojih predstojnikov? — Komu bo prišlo na um, izpostavljati svoio osebo in zdavje za časa ra'zn;h vremenskih katastrof, ako se ne bo cenilo njegovih del in zaslug strokovnega temveč s čisto drugih, pri nr.s dosedaj ne baš neobičajnih vidikov? Ali se bo našel še kak železničar, ki bo nesel za upravo na trg svoio kožo. da dobi zato za zahvalo odslovilno pismo? Gospodje. take železnice prvoščimo. mi le svojim največjim sovražnikom, sebi jih želeti ne smemo! Ako naj železnica prospeva. mora imeti kolikor mogočo vse svoie osobje stalno пэ-m .ščsno in zasigurano. Ta izkušnja ie prodrla v vseh evropskih državah in vse državne železniške uprave so po veliki svetovni vojni ugodile opravičenim zahtevam svojih nameščencev ter jim izboljšale n ii— hr.v gmotni položaj ter si tako pridobile poleg pred-p'sanega izpolnjevania dolžnosti tudi še s podjetjem čuteče uslužbens^vo, ki stori rado tudi več, kakor veleva ukaz in predpis. Z raznimi eksperimenti nai se ne nadaljuje. ker nikomur nič ne koristijo, samo škodujejo in napravljaio še večio konfttzi-jo, kakor že itak vlada v vseh vrstah državnih nameščencev. Eksperimentom je napravit kcnec kraü Aleksander že 6. januar, ja, k? hoče ImeM v držav? zadnvoüne 1'itdi in pozitivne dobrine ustvarjajoča državljane. Železničarji pa bi tudi radi bili med njimi S pametno reformo dosedanjega zakona o prometnem osobin se bo ustvarila stofisoč zadovoljnih državnih uslužbencev, ki se bodo ravno vsled n.rhove stalnosti zavedali prevzetih dolžnosti in storili tndf več za državo in njene železnice, ako jim bo 7г='п;!1гзг,я (»ohra in st2in? eksistenca. Po poti. ki jo je pokazal g. dr. fiosar pa •sc tudi na naših železnicah pripeljemo le v nov kaos. Ž. Aprovtzacifske omejitve v Zagreba ukinjene Zagreb. 24. febr. č. Danes je v Zagreb dosnelo 224 vs«r«vw drv. premoga in živil. Dopoldne se je vršila pri velikem županu seja od'bora, ki je imel nalogo skrbeti za odpravo prometnn-a.proiviizacil'sfce kmize v Zagrebu. Ker je redni promet zopet vzpostavljen ter ie v Zagrebu dovolj drv i.n živil, se je ta odbor danes razsel koit nepoitrebmn ter so Шпјеге vse omejitve, ki }:li je odredil ta 'odbor. Zmešnjave v avstrijskem zakonskem pravu Dunaj, 23. februarja. Avstrijska javnost se intenzivno peča z vprašanjem sedanjih nevzdržnih odnošajev v zakonskem pravu ter zahteva. da parlament končnoveljavno uredi in legalizira tako zvane dispenzi-rane zakone. Listi so naglašali, da število takih neurejenih zakonov dosega v Avstriji najmanj «0.000 in da je v teh odnoša.iih nastopilo popolno brezza-konje. Zadeva je biila tudi predmet znanega glasovanja o izenačenju avstrijskega zakonskega prava z nemškim, toda glasovanje je imelo zgolj demonstrativen značaj, ko so nemški nacijonalci, del Sei plove vladne večine, glasovali skupno s socijalistično opozicijo proti krščansko-socijalni vladni stranki. Omenjeni dispenzirani zakoni so civilni zakoni ločenih katolikov in cerkev teh zakonov zato ne priznava. Zaradi tega so se tudi krščanski socijalci postavili proti taki reformi, ki bi dala sodiščem pravico, da iz pravnih razlogov ločijo katoliške zakone in ločencem na ta način omogočijo nov, pravno veljaven zakon. Dispenziranih zakonov je največ seveda na Dunaju, kjer je so-cijalno-demokratski deželni predsednik dajal tozadevna dovoljenja brez vsakih težkoč. Težje pa je bilo doseči tako dovoljenje v provincah, kjer so krščansko-socijalni deželni predsedniki take prošnje večinoma odbijali. Proti tem rešitvam so prizadeti delali priziv na zveznega kancelarja dr. Seipla. ki pa jv kot katoliški duhovnik te prizive seveda tudi zavračal. Njegovi zavezniki, nemški nacijonalci. kakor tudi opozici-jonalni socijalisti so pristaši ločitve zakona, zato so si prizadevali vsako prošnjo za dispenzo rešiti povoljno. Kanee-larju Seiplu očitajo, da je odklanjal re-kurze oseb, ki niso imele nikakega priporočila, prizive uglednejših protežiran-cev pa je ostavlja! nerešene. Vse take odložene akte zakonskih ločitev je nato ugodno rešil liberalni podkancelar Hart-leb, kadar je zastopal odsotnega ali na dopustu se mudečega msgr. Seipla. Na ta način so dosegli ločitev zakona samo protežiranci med izvendunajskim prebivalstvom. Ta praksa se je izvajala tako dolgo, dokler niso krščanski socijalci s kmetov začeli očitati Landbtindu. katerega član je podkancelar Hartleb, da uvaja in pospešuje mnogožer stvo. V Gornji Avstriji so Hartleba opisovali kot človeka. ki hoče v Avstriji na vsak način osnovati raj za poligamiste. Ta agitacija je Landbundu seveda močno škodovala na kmetih, tem b*)lj, ker so se tudi nekatere mestne agrarne organizacije izjavile proti novim dispenziranim zakenom. Podkancelar Hartleb je na to tudj sam ustavil nadaljnjega dovoljenja za dispenzirane zakone, kar je izzvalo nesporazum v avstrijskem vladnem bloku, povzročilo pa je obenem veliko nezadovoljstvo javnosti, ki se upira, da bi vlada krojila pravico narodu no vsakokratnih strankarskih potrebah. Zaradi takega poslovanja je izgledalo. da ima Avstrija dva različna priznana zakona in postopka za ločitev zakona: eden postopek je v navadi na Dunaju. kjer je dispenza lahko dosegljiva, drugi na v provinci, kjer se pricipijelno ne izdaia.io dovoljenja za dispenzirane nove zakone. Izhod iz tega položaia iščejo sedai s tem. da bo reševal vloge za dispenze sekcijski šef zveznega kancelarja. v odsotnosti tega pa minister pravde. Taka rešitev ie samo paliativnega pomena in avstrijska javnost slej ko prej zahteva, da se ta v?žna zadeva ne urejuje upravnim potom, ampak po državnem zakonu, ki bo rešil ta problem v celem kompleksu odnosov in pravnih posledica_ Nesreče m eksplozije Moskva, 25. februarja. Pri prekladanju dinamita na kolodvoru v permu na Uralu je nenadoma eksplodirala večja množina dinamita. Ubitih je bilo 11 delavcev in 20 težko ranjenih. Eksplozija ie porušila tudi dol železniških stavb. Tokio, 25. februarja. V Nagoji je eksplodiral iz dosedaj še nepojasnjenih vzrokov veliki gazonnetfr. Ubitih je bilo 9 oseb in 14 nevarno ranjenih. Melbourne, 25. febr. (lo.) Strahovita bombna eksplozija je popolnoma porušila noilramiost dveh malih hiš. Smrtnih žrtev k sreči ni bilo. V eni teh hiš so spali 3 Italijani, ki so se rešili na čudežen način. Atentatorji so zbežali z motornim kolesom. Kairo, 25. febr. По.) V neki vasi v bližini Bil-botoa je izbruhnil katastrofalen požar, ki je upe-ipeJil 65 hiš. V plamenih je našla simrt neka žena. Več O'se'b je bilo ramjeneh. Angleški vojni proračun — 11 milijard dinarjev London, 25. febr. .s. Proračun za armado za prihodnje leto znaša 40.547.CCO funtov šteriin-gov, to je za pol milijona funtov manj kot proračun tetečega leta. S tem proračunom je določeno stanje 150.500 mož, to je za 3000 mož manj kot sedaij. Demonstracije brezposelnih v Londonu London, 25. februarja. Vremenske nepris like so povzročile v raznih industrijskih centrih Anglije veliko brezposelnost. Vče= raj .ie prispelo v London okrog 1000 brez* poselnih, ki so več dni peš potovali v Lon= doin. Pred vladno palačo so priredili bučne demonstracije ter zahtevali energične tikres pe vlade za zatiranje brezposelnosti in pri» merno podporo. Avtomobilska nesreča Tonlon, 24. februarja. Avtomobil, v katerem so bili 3' častniki, «e je prevrnil. Dva častnika sta bila ubita, eden pa je težko ranjen. Jadranska tarifna konferenca v Ljubljani Danes se sestanejo v Ljubljani delegati onih železniških uprav, ki so interesirane na direktnih jadranskih tarifah, torej avstrijske, češkoslovaške, madžarske, italijanske in seveda jugoslovenske. Železniški strokovnjaki bodo razpravljali o internih železniških zadevah, ki so v zvezi z direktnim mednarodnim železniškim prometom k jadranskim lukam in od njih. Konferenca bo trajala najbrže dva dni. Otvoril jo bo danes dopoldne železniški direktor inž. Kneževič v erosterih ljubljanske direkcije. Jugoslovensko delegacijo tvorijo poleg referentov ljubljanske direkcije trije odposlanci generalne direkcije v Beogradu in sicer načelnik komercijalnega oddelka dr. Dragomir Markovič. načelnik tarifnega oddelka g. Ivan Manfre-d a in uradnik istega oddelka g. D o b n i č, ki so že vsi v Ljubljani. Člana češkoslovaške delegacije gg. К о с о и r e k in В e n j a sta v Ljubljani že par dni, avstrijski in madžarski delegati so prispeli snoči. italijanski pa so napovedani za danes zjutraj. Gbssdba iz prejšnjih časov Maribor. 25. februarja. Meseca decembra preteklega leta je imel bivši poslanec g. Fran 2ebot javen shod v Št. Petru pri Mariboru. Na shodu se je pojavila tudi opozicija s prav sitnimi ugo* vori. ki jih je g. Žebot elegantno pobil s sledečim nagovorom na ekonoma Zorana Črnkota iz Jarenine: »Bodite tiho! Vi ste od mene vun smrkovec, pa idite tožit. Če ste pijani, spadate na stranišče« Takrat je bil g. Žebot še imun. Ko pa je bila Narodna skupščina razpuščena, se je g. Črnko odzval nasvetu g. Žcbota in je vložil tožbo zaradi žaljenja časti. Pri prvi razpravi so številne priče potrdile, da ie g. Žebot tožitelja res zmerjal, g. Žebot pa .ie bil mnenja, da so ga ljudje in zlasti g. Črnko napačno razumeli, in je odločno zanikal, da bi bil Črnkota žalil Ponudil je tudi svoje priče, ki naj bi njegov zago= vo-r potrdile. Danes se je vršila zaradi tega nova raz» prava, pri okrajnem sodišču v Mariboru. Zastopnik g. Črnkota g. dr. Reisman je predlagal, naj se zaslišijo še nekatere pri« če, ki bi lahko potrdile, da ie g Žebo' res talco žalil kakor navaja tožba. Sodnik je zaslišal le od g. Žcbota pomidene priče, ki pa niso mocle ovreči dckaza, da je Že« bot res žalil Črnkota tako. kakor ie bilo navedeno v tožbi. G. Žebot je bil nato obsojen na globo 400 Din. oziroma na 8dnevn: zapor in plačilo vseh stroškov. Nogometna tekma med Jugoslavijo in Francijo Zagreb, 25. februarja, č. Včeraj je došlo službeno potrdilo francoskih nogometašev, da pristajajo na termin 19. maja za tekmo med Francijo in Jugoslavijo v Parizu. To bo drugo srečanje naših športnikov s Francozi v Parizu, dočim doslej še ni prišlo do tekme med Francozi in Jugosloveni na ju-goelovenskem ozemlju. Francozi so sicer obljubili revanžo, do katere pa še ni došlo in se zato pričakuje za prihodnje leto. Pomočnik uoravnfka dvora upokojen Beograd, 24. febr. č. Krali je podpisal 21. t. m. ufra.z, s katerim je upokojen pomočnik mprav-nčika dvora F. Stojanovič. Zagrebško mestno zastopstvo Zgreb. 24. febr. č. Mestni župan ie odgodil redno sero mestnega zastopstva, ki bi imela biti v sredo 27. t. m. na četrtek 2S. t. m. ob 4. po-ipold.ne. To se ie zgodilo na prošnjo nekaterih občinskih odbornikov, ki bi se v sredo zaradi iprivatnih poslov ne mogli udeležiti seje. Kakor poročajo tisti, je šest članov občinskega odbora odložilo svoie mandate in bodo na njihova mesta imenovani nori. Zopet samomor blagajnika v Beogradu Beograd, 24. febr. p. Zadnje dni so na dnevnem redu samomori beograjskih blaga.inikov. Danes je izvršil samomor že četrti blagajnik, tokrat bia.gainik skladičša petroleja monopolne nprave Miloš Jazič. Vzrok samomora ni znan. Zatrjuje pa se, da ni v nikaki zvezi s pokojnikovo blagajniško službo, marveč da je iskati povoda v družinskih razmerah. Železniške licitacije Beograd, 24. februarja. Prometno ministrstvo je uredilo posebno komisijo, ki se bo sestala dne 5. marca in ki ima nalogo, proučiti vse dospele ponu !be za razne nabavite in licitacije državnih žcleznic. Skupna vsota razpisanih nabavk in licitaciii znaša okrog 1 milijarde. De!o na novem invalidskem zakonu Beograd, 24. februarja. Minister sociia!-ne politike je imenoval komisijo, ki ima nn-losro proučili načrl novega zakona o invalidih. Zakonski načrt naj bi bil izgotovljen najkasneje do 10. marca, nakar bo predložen ministrskemu evetu in vrhovnemu zn-konodai'nemn svetu. Minister socijalne politike želi, da bi bil ta zakon uveljavljen istočasno s proračunom. Večna angleška nadvlada na morju Newyork. 24. februaria. Predsednik mornariškega odbora Britten je rodal ameriškim novinarjem daljšo izjavo z ozirom na demnnti angleškega zunanjega mini-trn Chamberlain o angleški nameri predlagati ponovno sklicanje pomorske razoroži t von o konference. V tej izjavi i? Britten posebno podčrtal dvolično angleško pomorsko politiko, ki ima samo en cilj: za večno utrditi angleško pomorsko gospodstvo. Panika v ameriški ženski gimnaziji Newyork, 24. februarja V mestn Jacksonv;Jle v državi Illinois, je izbruhnil v ženski gimnaziji med slavjem dvestoletnice rojstva Washingtons požar, k.i je povzročil med dijakinjami strahovito paniko. V splošni zmešnjavi je bila ena deklica ubita in devet več ali manj težke ranjtnth. in ljudje Jngovica odpravlja sneg in ruši plazove Živo srebro raste nad ničlo, barometer pada — Prometne ovire zaradi plazov — Zaenkrat še ne grozijo povodnji LiubUana, 25. februarja Okna se odpirajo, jug prinaša pomlad v zatohla stanovanja. Sneg izginja vidno, po ljubljanskih strehah ga že kmalu ne bo več. dovolj pa ga je še po ulicah. Na deželi polagoma naraščajo vode. vendar za enkrat še ne preti opasnost poplav. Z gora grm io plazovi, a doslej razen promet-ri h ovir še ni beležiti nikakih ve'ikih nesreč. Jutranja vremenska sporočila navajajo, da ie barometer povsod v Sloveniji znatno padel, nasprotno se je temperatura dvignila za več stopinj nad ničlo. V posameznih krajih, zlasti ib Gorenjskem, je začelo deževati in po gorah snežiti. V Sloveniii je bilo splošno oblačno, le v Mariboru in Kotoribi ie bilo jasno. Stanje temperature, ki kaže, kako znatno se je napram nedelji vjužilo vreme, je bilo davi naslednje: Bohinjska Bistrica 5 (—10). oblačno; Kranjska gora —4 (—12), oblačno; Jesenice 5 (—5), oblačno; Tržič 3 (—5), oblačno; Kamnik 3 (—6), oblačno; Ljubljana gl. kol. 4 (—i), Celie 4 (—2), oblačno; Brežice 5 (—5), oblačno; Dravograd-iVleža —1 (—S). Maribor gi. kol. —2 (—7). jasno; Ljutomer —7 (—7), oblačno; Kotoriba —Ю (—12), jasno; Št. Janž na Dolenjskem 4 (—1), oblačno; Novo mesto 4 (-9). oblačno; Kočevje 6(—3), oblačno; Rakek 4 (—7), oblačno, močan ing; Podsreda v soboto —15, v nedeljo 4 C. S kako naglico ie južno vreme tajalo sneg kaže kratka primerjalna tabela glede višine snega danes zjutraj napram nedelji (v oklepajih): Bohinjska Bistrica 70 cm (120) Kranjska gora 30 cm (120). Jesenice" 45 em (120). Tržič 25 cm (40). Kamnik 4o cm (72). Brež ce 25 (40). Dravograd 35 cm. Maribor 35 cm. Ljutomer 40 cm, Kotoriba 50 cm. Št. Janž na Dolenjskem 50 (<0) Novo mesto 30 cm (80). Kočevje 70 em (12). Rakek 40 cm (60). Plazovi in sneg na Gorenjskem Nagla odiuga .ie povzročila, da so se začeli v visok h gorah na Gorenjskem trgati plazovi ki drve v dolino. Na Bledu ie bilo danes izredno »mehko« vreme. Prav toplo je bilo dopoldne na 1200 m visokem .Mrzlem studencu, kjer pa je popoldne začelo snežiti. V gorah .ie Po poročilih z Mrzlega studenca opazovati premikanje velikih plazov. ki drve navzdol s silnim bučaniem. Doslej plazovi še niso o.gražali razJb gorskih koč in naselbin. Vel ki plazovi se vale zlasti z Riaviue, Kredarice, m Debele peči. V Bohinju je bilo dopoldne oblačno in južno. "Na tolminsk-; strani .ie začelo že dopoldne deževati, zlasti močno dežuje v Podbrdu Soteska v bohinjskem kotu je znan kraj, kjer se plazovi kai radi vsipaio na že-h : niško proso Za.to ir proga na tem kraju primerno zavarovana. obenem pa ie prakt'öno organizirana očiščevalna služba za slučaj plazov. Opoldne se ie vsul mal d! a z med Sotesko in Bohinjsko Belo. V pol ure je bil sneg s proge odkidan, kar ie v ►rvi vrsti zaslug:, marljivih železniških delavcev. Na Jesenicah ie začelo popoldne po malem deževati. Sneg se .ie zadnje dneve silno naglo tajal. Reke iin hudourniki še ne naraščajo. Tudi v Kranjski gori ie bilo danes izredno južno in .ie začelo proti 16. po malem deževati. Plazovi ovirajo železniški promet Ljubljana—Maribor Zaenkrat najhuje trpi glavna proga Ljubljana—-Maribor. Od nedelje popoldne dalje se kar vrstijo plazovi pr,; Lazah. pri Zagorju ob Savi in na najnevarnejšem predelu Laško—Celic. Pri Zalogu so se začeli trgati plazovi s strmih gričev na desnem bregu Save, na mestih, kjer železniška proga teče t'k ob vznožju strmih hribov. posebno še tam. k.ier je pred let j silovit plaz podrl mnogo dreves ravno v trenutku. ko ie vozil dunajski brzovlak proti Liubliani. Lokomotiva .ie takrat iztirila iti se prevrnila čez most v gripo. Prvi plaz se ie v nedeljo tu utrgal okoli poldne ter ic zasul samo desni tir in se ie promet lahko dalje vrši! po drugem tiru. Večja skupina delavcev, ki so jih s pomožnim vlakom odpravili iz Zaloga, je takoj začela z očiščevanjem proge. Ob 16.30 se ie zopet ne daleč od prvega vsul drugi plaz. doljg 15 m in visok do 2 m. Ob 19. ie pridrvel tretji in ob 19-30 četrti večji plaz. ki so ga odkidali šele okol; 5 zjutraj. Ob 21. se ie utrgal s hriba zopet večji plaz. ki je bil dolg 10 tn in visok 2 m. Dan es ob 9. dopoldne pa ie za grmel s hri- ba nad 45 m dolg plaz. ki je podrl mnogo drevja in popolnoma zasul progo. Promet .ie b] ustavljen, dokler niso odkidali levega tira,-kar se ie zgodilo prav hitro. Na progo med Litijo in Kresnicami je danes padlo vsesa skupaj 7 plazov. Načelnik litijske progovne sekcije je z vsemi razpoložljivimi delavci sproti očistil progo. Moč-n plazovi so zasuli tudi cesto od Litije do St. Jurja. Istotako prihajajo plazovi s pol-škiških hribov in marsikod onemogočajo cestni promet. Na progo pri Laškem se ie davi okoli 3. s hriba Vipota ne daleč od zadnjega velikega plazu sesula ogromna snežna kopica. ki ie onemogočila vsak promet do davi ' 7.30. Nočni dunajski brzovlak, ki je moral že v Avstriji na semerinški progi premagati zaradi plazov težke ovire in ki .ie že v Maribor privozil z večjo zamudo, ie moral čakati v Cel.iu, dokler niso odkidali proge. Prispel ie v Ljubljano okoli 10. dopoldne Vlaki so seveda zaradi plazov iia glavni progi Ljubljana—Maribor danes beležili večje zamude, dočim so na drugih progah Slovenije vozili prav redno Situacija se ie mnogo izbo'šal a tekom popoldneva in večera Tudi Promet proti Beogradu Se polagoma iizbolšuje in brzovlaki prihajajo v Ljubljano z manjšimi zamudami. Med Zalogom in Lazami. kakor tudj pri Zagorju ob Sa/vi in med Celjem in Laškim se ie dopoldne vršil promet na eni pragi. Popoldne pa so bili tiri zopet očiščeni. Celotno ie bilo na tej glavni progi j avli enih 23 več iih a ali maniših plazov. Plaz pri Fall Na progo med postajama Fal.a in Sv. Lovrenc n-. Pohorju se ie danes okoli 13. vsul s struni večii plaz, ki .ie progo na več metrov zasul. Promet ie bil za dve uri ustavljen. Prosa ie bila že ob 14.45 popolnoma očiščena Promet ie zdaj neoviran Težka nesreča na postaji Ozalj Doslei plazov; niso povzročili večjih nesreč in tudi ni bilo tia železnicah nikakih težjih nezgod. Vremenske neprilike pa so na postaji Ozalj danes povzročile, da ie bil po snežnem plazu, ki se ie utrgal s strehe, neki potnik težko poškodovan. Pod postajno leseno verando so opoldne čakali potniki na osebni vlak proti Karlovcu. Ko ie vlak pridrdral na postajo, ' so potniki, okoli 30 po številu, hiteli k vlaku Zaostal ie le neki starejši potnik. Nenadoma ie s strehe postavnega poslopja zdrknil na verando močan plaz. ki ie verando podrl in pokopal neznanega potnika. Železniški uradniki in nameščenci so takoi hiteli na krai nesreče in potegnili neznanega potnika ;zpod razvalin popolnoma nezavestnega Ugotovili so obenem, da ima neznanec levo nogo zdrobljeno. Za silo so nui io obvezali ter ga prenesli v vlak. ki ga ie odpeljal v karlovško bolnico. Ledeni Dunav požrl dva kmeta s konji in sanmi Že blizu mesec dm; .ie na Dunavu med Spodnjo Bačko in sremsko stranjo tako močan led. da prebivalci hodijo ter se tudi vozijo preko zamrznjene reke. Doslej se še ni dogodila nobena nesreča, dasiravno so se mnogi vozili preko Dunava s težko natovorjenimi sanmi. V nedeljo zgodaj zjutraj pa se ie sredi ledenega Dunava dogodila strašna nesreča Nekateri pašci. ki so šli preko ledene reke. in tud" pasanti na obrežiu so opazili sani. ki so se pripeljale iz vasi Gardinovac ter krenile na led. Za sani sp nihče ni zmenil, ker ie taka vožnja preko Dunava v zadnjem času običajna prikazen. Naenkrat pa so sredi reke sani izginile Nekateri so slišali krik. takoj nato pa ie vse zopet utdini'o. Ko so šli za sledio san,:. so opazili sredi reke veliko odprtino, ki ie nesrečna kmeta s sanmi in konja vred požrla Neki beograiski ur a din k ie kot očividec opisal tragedijo na ledenem Dunavu takole — Na sami sem postal pozoren takoj, ko so krenile na led. zaradi tega. ker sta oba še mlada kmeta veselo prepevala ter priganjala svoia iskra koniiča. Gledal sem za niima iz radovednosti, katero smer bosta ubrala Vozila sta se. v smeri, katere se drže navadno pešci, ki so namenjeni v In-d.iiio k Železniki postaji. Na saneh ie bil vclk kovčeg Šel sem svojo po t ter se le slučajno zopet ozrl za sanmi Videl sem. kako se ie zadnii del pogreznii kako sta se kotiia dvignila — in potem ie vse utoni i o. Na krai nesreče so se popoldne podali orožnik- in tudi v vasi Gardinovac so povpraševali. koga pogrešajo. — Pri nas se vsi že mesec dni sorehaiaio ali pa vozijo Preko Dunava. so flegmatiöno odgovarjali vaščani. — Tri do štiri dni moralo počakati. da vidimo, kdo se ne bo vrnil. Sedai pa se ne da ugotoviti, koga ie nesreča zadela. Ivan Jerše f V soboto zvečer je v Žužemberku za večno za ti silil oči upokojeni višji sodni oficiial m posestnik Ivan Jerše v 65. letu starosti. Suha Kraiina je z njim izgub la blagega moža-poštenjaka, ki jo je kot domačin ves čas svojega življenja po očetovsko obiemal z ljubečimi rokami. V tej ubogi zemlji ni vasi. skoro ne hiše, iz katere ne bi iskali pri njem nasveta m po- moči. S pikro resnico in prirojenim naravnim humorjem je pregnal marsikomu težke skrbi. Skromen in nesebičen ni iskal ne dobička ne časti za svoie delo. Ves čas svojega življenja je neupogliv stal v naprednih narodnih vrstah. deloval je pri . vseh prosvetnih, humanitarnih in naprednih političnih društvih; posebno mu je bila ori srcu žužemberska posojilnica, -koje soustanovitelj je bil. Ker je bil neupogljivo naroden in med ljudstvom visoko spoštovan. ie bil med svetovno vojno pregnan od družine in domačije ter prestavljen v Cerknico in Lož, kjer ga imajo še v dobrem spornimi. Ob prevratu ga je ljudstvo zahtevalo nazaj domov in vsem je bilo zadoščeno, ko se .ie povrnil. Bil je globoko veren in eden tistih naših starih domačih originalov, ki nam legajo drug za drugim v zemljo. Blagemu možu poštenjaku bodi lahka žemljica domača, ki jo je tako ljubil. Globoko prizadeti družini naše iskreno soža-lje! _ Smrt najstarejšega slovenskega učitelja V petek ie umrl v Kropi na Gorenjskem najstarejši slovenski učiteli Martin Zarnik. Dosegel je častitljivo starost 89 let. S pokojn kom lega v grob ena najmar-kantrnejših osebnosti iz vrst starih sov čilskih šolnikov. Martin Zamik ie bil eden tistih, že silno redk h slovenskih učiteljev, ki so službovali še pod konkordatom, ko je imela cerkev s svojo duhovščino ves vpliv in vso moč nad ljudsko šolo in nad učitel.istvom. Odločen, vesten in idealen, kakršen je bil vedno, ie prebrodil tudi to za slovensko uč'i tel j stvo težko dobo ter prešel v dobo nove šole, ko je začelo uči-telistvo vsaj duševno svobodnejše dihati. Četudi mož stare šole. se ie popolnoma uživel v nove šolske razmere in v svoji marljivosti vsestransko napredoval s tokom časa. Kot trdna gorenjska grča s Homca pri Kamniku je bil kramenit značaj. prevzet od naprednih idej, med tovariši :n ljudstvom v službenem in privatnem poslovanju oa uglajen in prijazen. Služboval je na dveh krajih rv KroPi in v Trnovem pri Ilirski Bisfcric"'. kjer ie preživel tudi večino svoie upokojitve, odkoder na se je pred dobrima dvema letoma zopet vrnil v Kropo, v svoi Drva služben1 kraj, ki ga ni mogel pozabiti oo 50letui odsotnosti. Tu ie v tišini preživel jesen svojega življenja. Med notranjskim učiteljstvom ie imel velik vpliv Dolgo vrsto let ie bil nje.gov Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih radi tega mučijo krvno pren.i-polnjenja trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca. dalje ki trpe bolezni dančne sluznice, fištirah, he-moroidalnem zamotku, fistulah jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Franz Josefove« grenčice Vodilni zdravniki kirurgi-čnih zavodov izjavljajo, da se poslužuje io » Franz Josefove« grenčice po operacijah z najboljšim uspehom. Dobi so v vseh lekarnah, drogerijah in «peci tel nih trgovinah. vodja in zastopnik raznih šolskih korporacij. Neustrašeno ie vselej brani' prav.ee učiteljskega stanu. Kakor učiteljtsvo. tako ga ie visoko čislalo tudi prebivalstvo. Priden kakor čebela je ves prosti čas posvetil ljudskemu napredku in prosveti. V visoki starosti ie še vedno vneto zasledoval vse gospodarske in kulturne pojave ter družil z njim; svoje dobre ideje, še pred dobrimi 14 dnevi ie kljub silnemu mrazu ČM in zdrav prispel v Ljubljano, kjer ie obiskal svoje najstarejše stanovske tovariše. da se .z niiinj razgovori in obud; spomine na davila leta. na življenske boie in vzore. Nekatere značilne prigode iz življenja in borb mnogopreizkušenega prosvetnega pionirja Martina Zamika je lani ob Martinovem. povodom njegove 8S-!etnice. ornen lo »Jutro«, ki je v častitljivem starčku cenilo svojega najstarejšega dopisnika. Od časa do časa se ie oglašal s krajevnimi novicami, često pa tudi s pametnimi nasveti. Ohranimo najstarejšemu našemu učitelju. ki ie po dolgem delovanju Za narodno prosveto legel k večnemu počitku, trajen m hvaležen spomin!___ Naši Sokoli na Madžarskem Sokol I. na Taboru se ostro izjavlja proti budimpeštanski turneji naših olimpijcev. »Jutro« je v petek poročalo, da je madžarska telovadna federacija v Budimpešti povabila slovenske sokolske olimpi.ice na telovadne tekme, ki se vršijo v inareu v Budimpešti in da odpotujeta v odzivu na to povabilo br. §tu-kel.i in Primožič dne 28. t. m. v madžarsko prestolico. Ta vest je vzbudila v sokolskih vrstah veliko pozornost in živahno diskusijo. Mnenja so deljena in izrekajo se razni pomisleki. Naše najmočnejše so-kolsko društvo Sokol I. na Taboru je zavzelo napram budimpeštanski turneji sokolskili olimpijcev celo službeno stališče ter se .ie v posebni vlogi preko Sokolske župe Ljubljana obrnilo na Sokolski Savez. V tej vlogi se Sokol I. odločno izreka proti posetom jugoslo-venskih Sokolov madžarski telovadni federaciji ter navaja v tem oziru vrsto principijelnih argumentov. Tozadevno pravi vloga .Sokola I: »Glede udeležbe dveh sokolskih telovadcev zna* nih imen in slovesa na tekmah v neslo* vanskem inozemstvu, ki jih prireja orgas nizacija notorično nacijonalnih proti-sio* vanskih gesel, organizacija, ki jo materi* jclno vzdržujejo izključno madžarski fev* dalci in nima z narodom v našem smislu takorekoč nič skupnega, organizacija v državi imperijalističnili protislovenskih ekspanzivnih teženj — o tem ima lahko vsak posameznik svoje različno mnenje, toda vodstvo našega JSS more in sme ime* ti le eno in sklenjeno mnenje, za katero odgovarja pred narodom, našim Sokol» stvom in pred slovansko sokolsko organi* zacijo. Vsi se veselimo moralnih in nacio* nalnih uspehov, ki si jih priborijo sokol* ski tekmovalci v inozemstvu, vsi bi pa iskreno obžalovali, ako bi omenjena ude« ležba prinesla Sokolstvu vzlic morebitnim tekmovalnim uspehom naši narodni orga* nizaciji moralno in nacionalno škodo. Ta škoda je neminovna in velika v presoji notranje idejne vrednosti naše organizaci* je v tem trenutku, ako tudi samo manjši« na našega Sokolstva in sokolskih prijate* l.jev stoji v svoji miselnosti in čustvova* nju glede tega na odklonilnem stališču. Po naši vednosti je ČOS (Češka obec so* kolska odločno proti sprejemu Madžarov v mednarodno telovadno zvezo, borba na* ših Sokolov in vobče nacijonalnega živi ja v Vojvodini proti tamošnjemu madžaron* stvu je do skrajnosti ostra, podobna bor* bena situacija proti madžaronstvu je v slovaških predelih ČOS. Sodimo, da je prejelo starešinstvo JSS službeno povabilo od madžarske telovad* ne federacije in da je za udeležbo dalo svoj pristanek savezno starešinstvo ali odbor, ker brez tega pristranka bi se men* da dva organizirana Sokola ne mogla ude* ležiti teh tekem — to pa tem manj, ko se naše Sokolstvo preteklo leto vzlic pova* bilom ni udeležilo tekme za slovansko pr= venstvo v Pragi. Ako b-. b;la ta domneva napačna, kaj namerava v tem primeru vodstvo našega Sokolstva ukreniti? Tiho to* leriranje je slabejše kot iasen. motiviran pristanek. Čujemo. da se baje br. Štukelj in 1'ri* možic ne udeležita tekme kot Sokola, am* рак kot člana nekega športnega društva. To bi bilo pa le prikrh anje pravega dej* stva in bi naletelo na odločen odpor v oni javnosti, od katere sta naše sokolsko ime in naš bodoči razvoj močno odvisna. Vloga končuje s prošnjo, da naj žttpa in Savez zavzameta jasno stališče vda moremo v tej kočljivi zadevi službeno stališče župe in Saveza zagovarjati in ako so raz* logi zadostni, tudi braniti.« Gripa je hi! Ne čakajte, da tudi Vas popade, temveč oborožite se, da boste mogli že prve znake pobiii Izvrstno orožje so Aspirin tablete ker te olakšujejo glavobol,' prehla-jenja, trganje po udih, revmatizem in nevralgične bolečine. Zahtevajte pristne Aspirin tablete v originalnem zamotu ..воуеъ", katere se spozna po modro-beli-rdeči varstveni /TTN znamki. Samo še danes zadnjikrat! Ob 4.. pol ().. pol 8. iu 9. uri Romarska Karmen ('ггтеп v. St. Pauli) 3m.y 3ugo in W( ly friiseh Drami stiastne ljubezni dediče и hantnuŠHega piistantfča Ге1. 2124 V.Iii rti Кто Matica. •^рииииииииииа _ Stanovske zadeve naših oiepševalcev Ljubljana. 25 feoruaria Popoldne sc ie vršil v posvetovalnici Zbornice za TOI redni občni zbor Zadruga brivcev, frizerjev in vlaMiliariev v Ljubljani. Udeležba članstva i/, mesta in dežele ie bila prav številna. Zborovanje ie otvoril načelnik g Ivan Dorčcc, ki ie uvodoma oP sal delo odbora v preteklem poslovnem letu. Poročilo o zadružnem delovaiiiu ie spretno podal tajnik g Albin Šinkovec. Zadruga ie imela lani samo v Ljubljani 54 članov. Skupno pa ie udraženih 1ьо članov, ki zaposluicio 122 pomočnikov 17 pomočnic ter 212 vaieiuev n vaietik. skupno torej 351 moči Zadruga ic ustanovi'a lastno posredovalnico za službe, ki r. vodi g. Fr. Žabiek v Cerkveni ulici \ Liubliani. Vodstvo zadruge ic нро.-lovalo za brivce bitimi delavnik Veliko boia ie stalo zadrugo delo za odpravo šušniarsiva in umazane konkurence, ki st., povzročala siab_ gospodarski pniežai mnogim članom Umazana konkurenca se mora v bodoče popolnoma izločiti Lani spreieta inkijativa za ločc-nje obrtov brivcev ter irizerjev in lasni-čariev je na Poti uresn čeni., in io bo prinesel enotni obrtni zakon. Veliki) pažnio ie treba polagati tudi na vzgojo naraščaia. Temti ciliu sc bodo »rtbližali brivci, ko se uresniči že sklenjeni načrt ustanovitve vajeniške strokovne šole. čemer ic doslej dela! največje težave fiuančn; položai zadruge Sedai na se ie posrečilo vse težave DTcmostiti in bo v jeseni šoia odprta. O tainikovem poročilu so ic vneia živahna debata, v katero so posegli skoro vsi navzoč1 lz Poročil- blagainik, ;e razvidno. da ima zadruga 33 724 Din premoženja. Predlagani absolutorii rnčinski-h preglednikov- je bil spreiet soglasno Fnak > ie bii sorejet tudi proračun za leto 1929 in ic bil soglasno spreiet prediog. da se določ za tekoče leto zadružna doklada Po razredih od .30. 50 in K«! Din. Občni zbor it spreiel tudi predlagano spremembo pravil, ki zadeiir v orvi vrsti vajence, za katere se ho odslej zahtevala večja šolska izobrazba in za katere ie določena štiriletna učna doba Da se omeii pritok naraščaja, ie bilo slednjič določeno, da sme monter spreieti v učeuie poleg dveli vajencev tretjega le. ako ima zaoosletje tri pomočnike Pri nadomestnih volrvali dveh odbonv-kov in enega namestnika so bili izvoljeni gg. Albin Šinkovec Albert Doležal in ga. \ ;!nianova Po raznih manjših stanovskih zadevah ie bil občni zbor zaključen v po-ч in i harinoniii članstva Kulturni prevled Repertoar Narodnega gledališča v Liubliani ' ЫТТВЫ 4 \SK A DRAMA (Začetek ob 20, izpremembe označene). Torek, '26.: zaprto. Sreda, 27.: Vdova Rošlinka. C. LJUBLJANSKA OPERA (Začftek ob pol 20, izpremembe označene). Torek, 26.: zaprto. Sreda, 2?.: Ljubezen treh kraljev. A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Torek. '26.: Zaprto. t?reda, 27.: Zaprto. Četrtek, 28.: ob 20. Romeo in Julija. C. Premijera. Petek, 1.: Zaprto. pobota, 2.: ob 20. Plesni večer Erne Kova-č-eve. k. _ n»va smrt« v ljubljanski drami. Drama «Dantonova smrb 23-btnega Rüch-nerja v 21 slikah obravnava velike dni tran ловке revolucüe. V nji nastopajo historičn llld Robenspiere. St. Jnst, pesnik Desmou Un». obdani od podivjanih množic. Ljnbljar ifce Лгу m» bo uprizorila prva v JngoslavP »o <Ыл ЕяровШа Je ve« svoj repertoar i »*Hkc mm« »tatisterije. Osnutke za sceno 'rrHh*Je •twnograf profesor g. Vavpotič. Re-hyt *оД $. profesor Osip šest. Ljubljanska opera G. Iličič v ooereti »Poljska kri« V soboto in nedeljo je naša opereta vpri-zorila Nedbalovo zabavno - Poljsko kri» z Ilieičem v vlogi Baraujskega, s Pol i če v o, Balatkovo, Rakarjevo, Povhetom, Pečkoni. zborom in baletom v Povlietovi režiji pod muzikalnim orkestrom g. poliča. V soboto je bilo gledališče natlačeno polno, v nedeljo je bilo sicer publike nekoliko manj, toda obakrat j.e bilo obilo smeha, veselja in ploskanja. G. Iličič je svoj sloves izvrstnega operetnega j>evca in igralca popolnoma opravičil in znova utrdil. Odlikujejo ga predvsem velikomestni sik, eleganca, uglajene tnanire, svobodno, lahkotno gibanje, sicer že nekoliko podjetna, zastavna, no vedno še prijetna figura, lahko tekoče, zveneče petje in jasen, celo zelo dober slovenski jezik. Naše hvaležno operetno občinstvo mu je ves čas predstave izkazovalo n edel jen interes ter ga obsipalo z živahnim aplavzom. Na vsak način ga želi videti še v kaki lični operetni predstavi. Najboljši slovenski mladinski roman, njiževno nagrado v znesku 3000 Oin, ki o je razpisala »-Mladinska Matica? za na,i-loljši mladinski roman, ie prejel pisatelj Tone Selišknr za roman »Rudi». Delo je napisano mojstrski in pomeni preobrat v na-Sem mladinskem »lovstvu. Izžlo bo kot red- na publikacija »Mladinske Matice* v maju t. 1. pisatelj opisuje herojsko ljubezen no matere. Dejanje se odigrava v domovini in v Ameriki. Oceanski parnik, morje, kurjači na ladji, Newyork, kitajska beznica. nesreča v rudniku, tovarne avtomobilov, aeroplan, raketni avto, lokomotive — vse to drvi skozi dejan'"e. spretno slikano v ljubezen in silo nv'-Tke sirote Rudiia. Uspehi edf. Wis" t >ve in g. Vlčk» v Belgiji in Španiji. Češki listi beležijo, da sta bivša člana ljubljanskega baleta Ljubljančanka gdč. Wisiakova in g. Vlček končala z velikim Uf»pphoni po belgijskih mestih Brueelj, Brügge, Antwerpn i. dr., sedaj pa nastopata z enakim uspehom v Španiji. Medtem sta že prejela vabilo za drugo turnejo po Belgiji. .Sedemdesetletnica Bohdana Kaminskega. V nedeljo se je češka kulturna javnosit spomnila sedemdesetletnice piodovitega pesnika Bohdana Kaminskega. Njegova pofzija se je razvijala pod vplivom Jaroslava Vreldir-kega. Knminskij je na glasu tudi kot praški feljtonist in eden poslednjih bohemov. ki vzlic visoki starosti še vedno živi samo od literature. Jugoslavija v Bidlovem zborniku. Povodom šestdesetletnice znameniteira češkega zgodovinarja, profesorja nražke univerze dr. Jaroslava Bidla je izšel obširen zbornik «Z deiin vvehodni Evropi я Slovanstva», ki vsebuje tudi naslednje rnzorave o jugoslo-venskih zadevah: Trne 'Jugoslavija» (M. Murko), Ideja dunavske konfederacije (F. šišič), kako so postopali z nekaterimi mo- skovskimi popotniki [hi njih vrnitvi (M. I relog) in Postanek reške resolucije (Milinda Pavlova). Anketo o retrionalizmn je izdal v posebni knjigi Okrožni prosvetni zbor v Kdvn.iu na Južnem Češkem. K besedi «e jo oglasilo dvajset odličnih čeških kulturnih deb.vvv iz raznih pokrajin, predvsem pa iz Prage. Vprašanie je aktualno ludi v Jugoslaviji: ali naj gojimo regionalizem in negujemo svoje poRfbnosli, ali pa «e skušajtno čim bolj centralizirati. (Vprašanje je tu postavljeno kulturno). Izmed mlajših so se izrekli vsi za regionalizem, načeloma odbila sla ga samo dva starejša književnika (Jan Herb-Mi in F. S. Procbäzka), ker vidita v njem politično nevarnost. Sicer je opaziti dve definiciji regionalizma: ena vidi v njem ležnio po ohranitvi narodopisne posebnosti pokrajin, druga — modernejša trezno in trdo delo za kulturno in gospodarsko povzdijfo krajev, da čim bolj zadoščajo samemu sebi. Regionalizem pa naj ne skriva proviucialne ubežnosti, marveč naj kritično goji vsenu-rochio kulturo v okviru danega kraja. (Ire za čim večjo kulturno demokratizacijo in decentralizacijo. Zi raznoterost v harmoniji. O podobnih vprašani'1 razpravljajo v Nemčiji, Franciji, na Poljskem in drugod. Literatura o Tolstem. Slov. Prebledi nrinaša v 2. številki naslove važnejših spisov, ki so izšli lani v sovjetski Rusiji o L. N. Tolstem. Izmed večjih del omenjamo: dve knjigi obsegajočega voditelja i*> Jasni poljani (S. S. Anisinov in J. J. lljin- skij) z izčrpno zgo lovmo biografijo N". N. Apostolov.) na 580 sj г.. v kronološk« in rodu in ara Iu, Živo j Tolstoj-redu, z 200 eli-Liubov' v žizni Lex Tols'oj i olstom (zbornik publikacij). !/-dnjimi naslovi: Plohano\ in Tolstoj. ->v. — Tok-toj in proiela- v Stras-bourgliii. Du»' oveči operi \ Stra^s- kam?). V. A. članova spi? L. Tolstogo T. T. polner. jt>go žfiia . M. Krič'1. О I s |)ris,j>evki komunističnih šle so tudi knjige / nash Lenin in Tolstoj — lolsloj in Turgenjf rijat itd. «Proda 114 neve-la 23. maroa bo v s botirghu premiera Smetanove prodane neveste . Kakor v pariški Opera Co-niiuue . Ix>sla tudi tu naslu lirala plesne tečke g. Vlček iti gdč. Wisiakova. Literarna Ukrajina in Moskva. Sredi ь-bruaria je obiskalo Moskvo 00 ukrajinskih književnikov, da manifestirajo za zbližan.ie nie:! literarno Ukrajino in Moskvo, priredili so več predavanj in recitccijskih večerov. h Irani-oske kniižcvnosii. Francois Hellen s j,- izdal novo knjigo 1 vi divji iezdec pridejo v m: nume^talnem f Imu Brezsmrtni batalon Kino .DVOR«, Kino .DVOR. Praktično nadaljno v e ž b o za poklic po dovršeni učn.i dobi daje reflektan-tinjam iz mesta in dežele medni atelje M. Š A R C, Miklošičeva cesta Pričetek 1. marca 2S30-a VALČKOV VECFR dne 2. marca 1.1. na Taboru za stare in miade I nrrnmol si^no sredstv° PTQii ka* Ltttl UU1C1, j/ j ti, katarju, prehlajenju, influenci, kroničnemu zapaljeniu. bronhitidi itd Dobi se v vseh le* karnah Proizvaja lekarna 4 RKO, II. Zagreb, Ilica št 12. Iz Ljubljane u— Tajanje snega in čiščenje odtočnih jarkov. Mestni magistrat opozaria hišne posestnike, da sedaj ob nastopu južnega vremena očistijo odtočne jarke (kadunje) ob hodnikih, ker bj se sicer voda ne mogla svobodno odtekati ter bi lahko poplavljala ulice. u— Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva vabi k predavanju, ki se bo vršilo danes v torek ob 20. na šentjakobski šoli Predaval bo g. Avg. Bukovec o cvetlicah trajnicah, ki so poleg rož najbol! priljubljene in najvažneiše za okras vrta. u— Dramski tečaj ZKD Vsi gojenci dramskega tečaja se opozarjajo, da se bo vršila vaja za »Dantonovo smrt« danes ob 18. v dramskem glcdal šču. u— Prve skupne vaje mešanih zborov za koncert 17 marca se je udeležilo nad 180 pevk in pevcev pevskih zborov Glasbene Matice Liiiblrinskega Zvona in Slavca in upamo, da se bodo prihodnje vaje udeležili korporativno vsi trije zbori. Vsi složno na delo. da bo naston časten! u— Prenovljenie Zvezde. Danes začno ob-žagovati kostanie v Zvezdi — obžagovanju pa sledi splošna regulacija po načrtih mojstra Plečnika, ki bo ostarelo Zvezdo popolnoma pomladila in izpremenila. n— Povodenj v podstrešjih. Jug krepko prijemlje sneg, ki se taja že par dni jn kar vadno kopni S streh se vlivajo cele mase vode, ki padaio na tlak in se raz!ivajo%čez pločnike ter vso širino ulic Povsod, kamor stopiš, vse polno vode ali vsaj umazane brozge, ki tišči v čevlje Z nastopivšim kop-nenjem snega so pričeli hišni gospodarji čistiti strehe snega in zledenelih plošč snega. ki nevarno trgajo strehe. Tu pa tam se vali sneg s streh sam od sebe. brez tuje pomoči in taki plazovi postajajo pasantom naravnost nevarni Nailutiše pa je deistvo. da se voda s streh ne more sproti odtekati, marveč pronica v podstrešja ljubljanskih hiš, kjer so ponekod cela mala iezera. Voda pa udarja tam zopet skozi strop in zamaka celo stanovanja. V mnogih hišah ьо stanovanja v gornjih nadstropjih popolnoma v vodi. kar povzroča stanovalcem težke neprilike u— Nevarnosti na mokrih ulicah. Zaradi tajajočega se snega in ledu po ulicah ter brozge je treba hoditi zelo previdno. Včasih pa tudi previdnost ne izda in se ni mogoče ogniti nesreči. Predsnočniim okrog 22 30 je spodrsnilo v Kolodvorski ulici nasproti mestnega kopališča učitcljicj Klementini Hrovatinovi. ki je padla na tla tako nesrečno, da je obležala z zlomlieno desno nogo. Hrovatinovo ie odnesel slučajno do-šli stražnik Anton Ravbar na nieno stanovanie v Kolodvorski ulici št. 8. odkoder pa so jo morali pozneje prepeljati v bolnico u— Kako prideš ob uro. Pleskar Rajko K se ie seznanil v večernih urah v Miklošičevi gostilni na Vidovdanski cesti z dvema vojakoma. Nekako ob 21. so se potem napotili vsi trije iz gostilne proti kolodvoru in je iden izmed vojakov povprašal v Kolodvorski ulici pleskarja, koliko ie ura. Pleskar je segel v žep in pokazal uro vojaku. Tisti hip pa ie ta segel po uri, io potegnil Rajku iz roke ter zbežal. Pleskar se je ves presenečen ozrl in ugotovil, da ie zmanjkalo tudi drugega vojaka. Ukradena ura je bila vredna 4deč niti Dunajčana niti nemško govoreča Slovenca. Maribor» ski policijski komisarijat je uvedel vse po» trebno, da zločinca čimpreje izsledi. Ob» vestil je o razbojništvu vse inozemske po» licijske direkcije, daktil-oskopiral je razne predmete in fotografiral op! en j eno st;ino= vanje Policijski komisarijat svar' tudi pred nakupom ukradenih dragocenosti urarje, zlatarje ter vso javnost, ki nai pri» javi vsakega sumljivca takoj. G Ločnik je bil sicer zavarovan proti napadu, ven» dar trpi občutno škodo blagajna Putnika. PrstSe 2« Golgiia пикета naroda. Vojna. Revolucija. шшшшш^ш^пяяяшаяашишиата Iz Phaja j— Glasbena Matica v Ptuju. Koncert Zikovega kvarteta, ki bi se imel vršiti danes 26. t. m. je preložen. Kdaj se bo koncert vršil, bomo še pravočasno javili. j— Mestno gledališče v Ptuju. V petek. 1. marca gostujejo Mariborčani z nad vse ljubko in zabavno opereto »Na cesaričino povelje«. Opozarjamo zlasti na srčkano otroško sceno, ki navadno gane publiko do solz. Z Jesenic s— Smrtna kosa. Po zelo kratki bolezni je v soboto ponoči v ljubljanki bolnici preminul v starosit 53 let g. Ivan Poljšak, posetnik, gostilničar in hotelir na Jeseni» cah. Rodom Primorec, se je po pre\ ratu naselil na Jesenicah, kjer je kupil znani hotel »Pošta« in kasneje odprl tudi trgo» vino. Bil je vzoren gospodar ter je užival vsestranski ugled Blag spomin pokojniku, težko prizadetim preostalim pa naše iskre» no sožalje! s— Poleg raznih neprilik, ki jih je v na» lih krajih povzročila huda zima, je treba omeniti tudi njene dobre strani: športniki so v polni meri prišli na svoj račun, še bolj pa vozniki, zlasti Rovtarji, ki so iz» vozili ogromne množin i e hlodov in drv ra jeseniške žage in pri tem zaslužile lepe vsote denarja. s— Jeseniška nedelja. Stara prislovica o sv. Matiji se je tudi na Gorenjskem v pol» ni meri obveljavila. V nedeljo je bil kra» sen solnčni dan. ki je izvabil staro in mla» do zopet v naročje narave. Smučarji so jo zgodaj zjutraj ubrali na razne strani, nekateri na smučarske tekme v Mojstrano, drugi v Kranjsko goro in Bohinj, tretji pa na jeseniške planine. Zlasti Markeljnova in Martinčeva planina ter Črni vrh so bili polni smučarjev obojega spola. Jeseniške ceste so bile polne sprehajalcev in proti večeru so se vračale proti Jesenicam cele procesije ljudi v najboljši volji in razigra» nosti. Za jugoslovanski patent št. 1403 od 1. februarja 1923 na: »Postopek za dobivanje in čiščenje materijalij, ki se nahajajo suspendirane v vodi« (»Verfahren zur Gewinnung und Riening-ung von im Wassel in Suspension befindlichen Materialien«) s-e iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: inž. Milan Šuklje, Ljubljana, Beethovnova uiica 2. 2970-a Dooffsr ROGAŠKA SLATINA. Obiskovalce našega letovišča gotovo skrbi, kako je neki pri nas pozimi. Večina je bržčas mnenja: ker je poleti najlepše, je zato pozimi strašno. Pa ne. Tudi pozimi je pri nas lepo biLo pa bi lahko bolj živahno in veselo. Toda Slatina počiva in štedi svode utrujene kositi za zopetoo sezono. Pred-pustno jabavo smo imeli eno saimo. A zimo smo imeli, da enake nikoli ne pomninw, dasi je bila temperatura znatno ugodnejša kakor v drugih krajih. Tako so pri nas tudi pozimi omogočeni lepi izprehodi. P »vzpne š se labko na lepo Joni-no. kjer zimsika lepota ne zaostaja za poletno Ra.zliika je samo ta, da se poleti ohladiš na teh belih sitezah, pozimi pa pri hitrejši hoji izvrstno ogre-ješ Mraza gori ne občutiš niti za polovico tako. kakor doli v parku. Ko prikoračiš v sedlo do nove stavbe (Vila Romana), si preimeri! polovico pota do Marije Pomočnice. Odtod se ti nudi najlepši razgled in poslušaš že lahko petje raznovrstnih' kril ait cev. V bližini je pensjon dr Pečmi.ka. Svobodno se lahko podaš v ležalnico. kjer se slečeš in se daš obsevati od zimskih žarkov. Mi ne premoremo treh solne, kakor Ljubljana. Zadovoljni smo vse leto z enim. Posebnih novic zaen/kirt nimamo, želimo pa skorajšnje veselo svidenje z vsemi zvestimi obiskovalci Rogaške Slatine. Pozdravljamo posebno Ljubljančane. — Slatenčan.i in Ločani. MALA NEDELJA. Letošnja zima je onemogočila gledališke predstave in druge prireditve Narodno kulturnega društva Društveni dom žal še n.i popolnoma izgo-tovlien. Pomanjkljivi strop in vrata onemogočajo izdatno kurjavo dvorane Upajmo, da bo s pomočjo vseh prijateljev društva omogočeno letos pomaniktjvosti dvorane odstraniti, ker je posebno pozimi dvorana uujno potrebna za razne zabave, prosvetne prireditve in poučna predavanja. Ljudska knjižnica NKD pa vrši nemoteno svoie prosvetno delo Nabavila je okrog 50 najnovejših knjig, ki so vsem članom na razpolago. Vsakdo, ki pozna draginjo na slovenskem književnem trgu, bo radevolje poravna! članarino in še povrh daroval kakega »kovača« za izpopolnitev knjižnice. V pričakovanju skorajšnjega nastopa pomladi pripravlja NKD (za4 april, belo nedeijo) ljudsko igro »Prisega o polnoči« Prvo nedeljo v maju pa namerava dostojno proslaviti 5-letnico otvoritve Društvenega doma Prosimo, da sosedna društva upoštevajo te prireditve ter nas v obilnem št« vil-u posetijo. Sport Nedeljski šport Bližamo se koncu zimskosportne sezone. N astopil je jug in kmaiu bodo naši smu» čar ji prisiljeni spraviti svoje »dilce« v kot. Najbolj navdušeni pa si bodo po» iskali svoja torišča v višjih legah. Za pri» hodnjo nedeljo sta še napovedani tekma v smuških skokih za državno prvenstvo, za katero je naš list poklonil i epo darilo v krasno usnje vezan album, in sankaška tekma v Bohinju. Ali bo mogoče izvesti ti tekmi pa je še dvomljivo. Sneg kopni tudi v naših zimskih središčih. Preteklo nedeljo so smučarji vendarle še prišli na svoj račun. V Sloveniji sc bi» le 4 smuške prireditve, in sicer stafetni tek in skoki v Dovjem»Mojstrani, alpska tekma v Tržiču, jubilejna smuška tekma I. SSK Maribor v Mariboru in smuška tek» ma v Gorjah. Kot nekako senzacijo treba omeniti, da je pri tekmi v Mariboru Mir» ko Dolinšek (SPD. Maribor) premagal na 18 km dolgi progi našega internacijonalca inž. Janka Janšo v času 1:35:36. čas inž. Janše je znašal 1:37:32. Pri tej tekmi je v jur.iorski skupini na 18 km zmagal Boris Kožuh (SPD, Maribor) 1:54:11, - damski skupini (5 km) pa Pitschera (SPD, Ma» rihor) v času 1:03:39. Poleg tega je star» tal še moški naraščaj, malčki izpod 10 let in seniorji nad 34 let. Smuški prvak ISSK Maribor je posta! Viljem Vezjak. ., V stafetnem teku na 32 km v Dovjem Mojstrani je zmagala štafeta Ljubljanske» ga smučarskega kluba v postavi Dovgan, Vizjak, Košir.' Bervar Rabila je 3:18:36. — V skokih je dosegel prvo mesto znani naš skakač Šramcl z 202.8 točk. Prvo darilo mesta Tržič ie pri medklub» sk alpski tekmi na progi Zelenica sedlo » dolina Sv. Ane odnesel član LSK Švigelj v dobrem času 9:54.5. SK Gorje je priredil svojo prvo med» klubsko tekmo, ki jo je pa južno vreme nekoliko pokvarilo. Startalo je 29 tekmo» valcev, od katerih je 14 dospelo na cilj. Prvi je bil Albin Arh 1:49:4, drugi Ivan Čorno 1:49:29, tretji pa Vinko Černe 1:54:04. Proga je bila dolga 15 km. Na 22 km dolgi progi v Koševem blizu Sarajeva si je priboril smuško prvenstvo Bosne in Hercegovine član sarajevske Sla» vije Oton Zimmerrnan v času 1:59:21. V nogometu je prišlo do velikega izne» nadenja. Francoska reprezentanca je po» razila v Parizu madžarsko s 3 : 0 (3 : 0). VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani. 25. februarja 1929. Višina barometra 308.8 m Kraj Cas es tc ез Лпег vetra i O Padavine Barom. Tom per. > S * in brzina я 7 opazovanja v m in *ek. 2 i O Vrfta v mm do 7. ure Ljubljana Maribor Zagreb Beograd 8 7£8-8 757 4 757-У 759 8 4-7 5-0 5-0 з-о Ь7 80 70 60 NW1 WSW1 W3 SEI 10 4 10 2 megla ■ Sarajevo Dubrovnik Skoplje ' 1 764 6 -20 80 SI 8 • Solit Najvišja temperatura danes v Ljubljani 7.2, najnižja 4.5. Solnce vzhaja ob 6.46, zahaja ob 17.41, Iu»na vzhaja ob 19.40, zahaja ob 757. Dunajska, vremenska napoved zu torek: \(Temenski značaj negotov, laiiko s padavinami. Športni drobiž Nurmi diskvalificiran! Ta vest prihaja iz Newyorka. Torej je tudi slavnega fin skega tekača doletela usoda zaradi tega ker je kršil določbe o amaterstvu. V soboto se je vršila v Pragi tekma med Вühemia.no (prejšnje Vršovice) in Kladnom. Pri stanju 1 : 0 za Bohemiano je moral sodnik tekmo prekiniti, ker je bi lo občinstvo nezadovoljno z njegovim sojenjem ter pričela demonstrirati ter ga ob metavati s snegom. Znani nogometni sodnik iz Kölna dok» tor Bauwcns je prevzel kocljiyo nalogo, da bo sodil meddržavno tekmo Italija Madžarska, ki se vrši 10. marca v Budim» peš t i. Slovanska plavalna olimpijada, ki bi se morala vršiti 18. avgusta v Varšavi, bo najbrže preložena na drug termin. Isti dan se namreč vršijo v poljski prestolnici velike veslaške tekme, kar bi gotovo ne» ugodno vplivalo na gmotni uspeh plaval» ne olimpijade Poljski savez ie zaradi te» ga pros;! za odgoditev Naš savez je na to pristal, ker je pač v interesu naših plava» čev. da imajo več časa za trening. Češki savez pa bi hotel, da bi se olimpijada vr šila že 11. avgusta. Njegovo stališče je razumljivo, ker .majo češki plavači pri» liko, da trenirajo v pokritih bazenih. Spo» razum v tem oziru dosedaj še ni dosežen. Kako zanimanje vlada med pariškim ženski msvetom za šport, je razvidno iz tega, da šteje ženski športni klub Femina 5000 članic. Ta klub je bil ustanovljen ieta 1912. ter je štel takrat osem članic. Od takrat je to število narastlo na 5000. Sankaške tekme za prvenstvo Slovenije na naravnih sankali-ščih Prometno društvo га Bohimij v Boh Bistrici priredi s privolenjem in po pravilniku JZSS v nedeljo 3. marca 1929 na občinskem sankališču v Boh. Bistrici sledeče sankaške tekme: Tekma za prvenstvo Slovenije na naravnih sankališčih. 1. Tekma seniorjev, prvi tek, start ob 8.30. 2. Tekma iwiioriev, start ob 8.45. 3 Tekma novincev, start ob 9. uri. 4. Tekma dam start 9.15.- 5. Tekma seniorjev, drugi tek v obratnem vrstnem redu. 6. Dvosedežno: a) dame. b) dame in gospodje, c) gosipndje. Start oh 9.30. 9.45 in 10 Cilj 8 minut od koto-dvora. stari tričcitrt mre od cilja. Tekmovalna proga je dolga 1900 m. Prijavnima za osebo Din 10. Prijave sprejema do 2. marca do 20. ure Toumist-Ofiice, Bohinj ali g. Alfonz Mencinger, Boh Bistrica. Naknadne prijavnice proti dvojnemu plačilu do starta. Trening dovoljen do 2. marca- do 17. ure. Posamezne skupine tekmujejo le, ako je prijavljeno za vsako vsaj pet enot. V najkrajšem časni na cilj dospela enota iz vsake skupne st pridobi naslov sankaški prvak Slovenije na naravnem sankališču za leto 1929. Razglas doseženih rezultatov ob 16. v »Sc-kolskenn domu« na Bistrici. Tekma naraščaja obeh spolov do 18. leta starosti. 1. Doklice. start ob 12. 2. Dečki, start ob 12.15 3. Dvosedežno, start ob 13. Proga ista kot pri prvenstvenih tekmah. V vsa.ki skupini se tekmuje le, ako je prijavljenih zanjo vsaj pet enot. Prijavnina 5 Din za osebo do 2. III. do 20., naknadno dvojna prijavnina. Za v vsaki skupini v najkrajšem času na čili dospelo enoto darilo. Drugi in tretji priznamce. Objava dose-7en;h rezultatov ob >7 v »Sokolskem dom««. Tekma domačinov na samote/.nicah. Proga ista. Start ob 15. Vsako moštvo mora obstojati iz vodnika in dveh sotek-movalcev ali sotekmo-vallk. Prijavnina 10 Din za osebo do 2. ma.rca do 20. ure. Naknadne prijave do starta preiti dvojnem plačilu. Pe< praktičnih daril. Razghe doseženih usnehov in razdelitev daril ob 19. v »Sokolskem domu*. P. n. zunaj-i gostje se naprošajo, da si pravočasno rezervirajo prenočišča. SK Ilirija. Seia kUbovega načelstva se vrši danes ob 20.15: lokal kot prejšnji torek. Tajnik. ASK Primorje (lahkoatletski sekcija). Danes obvezen trening v telovadnici na Ledini. Atleti morajo biti z oipremo ob 16.30 v telovadnici. Ob 18. odborova seja v tajništvu. Prosim gg. odbornike. da se te seje sigurno udeleže. Načelnik. SK REKA. Redni letni občni zbor se bo vršil 7. marca ob 20 v kavarni »Zgonc«. Pot v Rožno dolino. Za vse člane je strogo obvezno, da se občnega zbora udeleže! — Odbor. Sabljanje. SK Ilirija javlja vsem interesentom, da bo v kratkem pričel redni trernng. V svrho razdelitve časa pa se prosijo vsi že priglašeni gosp-i d je in tudi tisti interesenti, ki se dosedaj še niso javili, da pridejo v četrtek 28. t. m. na Izredno važen sestanek, ki se vrši ob 18.30 v telovadnici I drž. gimnazije (pcieg Narodnega doma, vhod iz Gajeve ulice) Klubu se je posrečilo pridobiti za trenerja g podpolkovnika Cvlrna, diplomiranega učitelja borjenja. ki bo pričel z redwim treningom takoj, čim se izvede potrebna organizacija med interesenti, vsled česar je ta sestanek zelo važen. Športni klubi, pri katerih so včlanjeni tudi ljubitelji sankanja, se vliiudno naprošajo, da kolektivno prijavijo svoje članstvo v smislu objavljeni razpisov za sankaške tekme na naravnih san/kališčih za prvenstvo Slovenije, ki se vrše v nedeljo 3 t. m. v Bohinju. Železnike ugodnosti. Zveza za tujski promet v Sloveniji in JZSS stfa storila na pristojnih mestih potretme korake v ta namen, da se z oziroim na izredno dolgo zimo podaljša ugodno«; polovične vožnje pod dosedanjimi pogoji pri izletniških vlakih do konca marca t. 1. Velikanski snežili zameti po vsej naši državi so namreč preprečili intenzivno udejstvovante zimskega športa v februarja. Tako niso prišli na svoj račun n.šti oni, niti železniška uprava. Pričakuje se ugodna rešitev te intervencije. Kakor hitro dospe uradno obvestilo, bo občinstvo o tem potom časopisja obveščeno. Gospodarstvo Udeležba posameznih držav v nasi zunanji trgovini Generalna direkcija carin je objavila podatke o udeležbi posameznih držav v našem izvozu in uvozu, tako da пят je mogoče pregledati razvoj naše zunanje trgovine s posameznimi državami. Naš izvoz se je v glavne izvozne države gibal naslednje (v milijonih Din): 1926 1927 1928 Italija 1960 1590 1680 Avstrija 1609 1449 1153 Nemčija 724 679 779 Češkoslovaška 939 727 580 Madžarska 370 488 587 G rčija 578 620 Francija 189 176 246 Švica 296 216 200 flafbaljše najtrajnešje, zato 13 najcenejše! 1926 1927 1928 1427 1399 1402 1532 1424 1354 918 899 1066 1054 940 939 354 358 520 439 511 446 309 255 3S5 353 318 353 Pri izvozu je torej ostala na prvem mestu s 26 % vsega izvoza Italija, kamor se je izvoz nekoliko dvignil. Močno pa je nazadoval naš izvoz v Avstrijo in Češkoslovaško, in sicer v Avstrijo od 1609 milijonov Din 1. 1926. na 1449 milijonov Din v 1. 1927. in 11.13 milijonov Din v 1. 1928., v Češkoslovaško pa od 939. odnosno 727 na 589 milijonov Din. Izvoz v Nemčijo se je dvignil za 100 milijon. Din. izvoz v Madžarsko pa se je že drugo leto znatno povečal. Značilno je tudi povečanje izvoza v Francijo: Naš uvoz pa kaže naslednje spremembe (v milijonih Din): Češkoslovaška Avstrija Nemčija Italija Madžarska Anglija Zedinjene države Francija Pri uvozu ne opažamo tako močnih sprememb. Ker je uvoz iz Avstrije nazadoval, je stopila na prvo mesto med državami, iz katerih uvažamo, Češkoslovaška. Omeniti je povečanje uvoza iz Nemčije in Madžarske. Anuitetska služba za obveznice Blairovih posojil v naši državi Finančno ministrstvo je odredilo, da se imajo kuponi 8% jn 7% obveznic državnega zunanjega posojila v zlatu iz 1. 1У22 (t. j. obeh tranš tako-zvanega Biairo-vega posojila) izplačati neposredno vsem posestnikom teh obveznic v naši državi. Kuprrne bodo poleg generalne direkcije državnih dolgov sprejemale v izplačilo vse davčne uprave v naši državi. Honorirali se bodo ti kuponi po dnevnem tečaju dolarja na dan izplačila, ki ga bo vršila Narodna banka predlagatelju kupona neposredno ali pa preko davčne uprave, kjer je bil kupon predložen v izplačilo. Ta odlok finančnega ministrstva je velike načelne važnosti ter predstavlja prvi korak k uvedbi tega izredno ugodno naloženega papirja v naši državi. Posebno Slovenija bi bila na tem zelo interesirana, ker močno občuti pomanjkanje flotantnega materijala v 7% investicijskem posojilu in A% agrarnih obveznicah, za katere pa pirje je že dolgo ena največjih kupovalk na za grebški borzi. Po investicijskem posojilu in po agrarnih obveznicah povprašujejo v veliki meri naše regulativne hranilnice, zavarovalnice in zavod.;. ki morajo sigurno nalagati svoje rezerve. Za Vojno škodo od te strani zaradi labilnega tečaja in nižjega obrestovania ni toliko zanimanja. na drugi stra.ni pa bi ti zavodi kaj radi posegli po obveznicah Blairovega posojila, ki se izredno dobro obrestujejo. Pri današnjem tečaju 7% Blairovega posojila (80 dolarjev za 100 dolarjev nominala) znaša obrestovanje v teh obveznicah naloženega kapitala okrog 8.8%, dočim se kapital, naložen v 7% investicijskem posojilu. obrestuje pri sedanjem tečaju (91.5, brez kupoma 88) obrestuje le po 1S>%. Seveda bi bilo potrebno, da se uvede kotacija Blairovih posojil na naših borzah in da finančno ministrstvo ne bi delalo težkoč glede uvoza odnosno glede nakupa za uvoz obveznic potrebnih deviz. Po mnenju finančnega ministrstva bi uwz obveznic Blairovega posojila obremenjeval naše devizno gospodarstvo. Upoštevati pa je treba, da W v primeru, če se te težkoče vsaj deloma odpravijo, velik de! obveznic Blairovega posojila polagoma prešel v posest naših državljanov, ka.r bi ugodno uplivalo na tečaj Blairovih Dosojil v Z edin jenih državah in bi onemogočilo, da se v važnih trenotkih ko n. pr. naša država л a tem a kako inozemsko pnsojMo. namenoma ruši ta tečaj. Poleg tega pa 1-е treba še upoštevati, da bi naše banke lahko spretemale od n.iših izseljencev znatne vloge v dolarjih, ker bi te dolarje lahko nalagale v obveznice Blaiirovih posojil. = Revizija splošno carinske tarife. Kakor poroča beograjski >Privredni pregled', se vršijo velike prior л ve za revizijo p.plošne carinske tarife, ki je bila uveljavljena letn 1925. kot borbena tarifa za trgovinska pogajanja. Ta carinska tarifa ni pokazala onih uspehov, ki so se pričakovali. Razčistiti je trebn vprašanje, katerim industrijskim panogam je trebif glede zaščite obrniti pozornost, pri čemer kmetijska produkcija ne sin? biti zapostavljena. = Ustanovitev Srpsko - italijanske banke. Iz Beograda poročajo, da je trgovinski minister odobril ustanovitev Srpsko - italijanske banke z delniško glavnico 10 milijonov Din. = Spor med srbskimi trgovei in konsinn-nimi zadrugami. Beoerajska trgovska zbornica je poslala pristojnim ministrstvom predstavko, v kateri zahteva, da se onemogoči, da konsumne zadruge prodajajo blago tudi nečlanom, ker ie Io proti pravilom. Glede te prfdstavke se je sedaj med Glavnim savezom srbskih kmetijskih zadrug in Trgovsko zbornico razvila v novinah debata, ki bo morda pripomogla k temu, da se onemogoči nedopustna konkurenca privatni trgovini, ki ne uživa davčnih olajšav kakor konsumne zadruge. = Velike dobave za mornarico. Ministrstvo za vojsko in mornarico je sklenilo, da se potom ofertalnih licitacij, ki se bodo vršile 3., 4. in 5. aprila, nabavijo naslednji predmeti za opremo mornarjev: 10.000 parov visokih čevljev, 5000 parov nizkih, 500 parov za dež, 20.000 poletnih mornarskih maj, 20.000 parov nogavic in 60000 metrov platna za obleke. Borze 25. februarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Največji je bil v devizah na London. Prago, Amsterdam in Curih. Potrebo v devizah na Budimpešto, Dunaj, Newyork in Trst je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. Med efekti je bila zaključena Trboveljska po 480. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nekoliko popustila. Za aranžma se je trgovala po 425.5 — 426, za kaso po 425.5 do 426 in za maj po 436. Ostali državni papirji so ostali dalje čvrsti. Investicijsko je bito zaključeno po 90.5, agrarne n- po 54. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Praštedioni po 930 — 932.5, v Unioi ;ui-ki po 55.25, v Srpski po 155, Jugobanka pa se je oprepila na 92.50 zaključek. Med industrijskimi vrednotami so bili zaključki v Slavoniji po 5 — 5.25, v Dubrovački po 510 in v Union Osijek po 199 Trboveljska noti ra nespremenjeno 470 — 4S0 brez prometa. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.795-22.855 (22.825) Berlin 13.51—13.54 (13.525), Bruselj 7.9135, Budimpešta 9.915-9.945 (9 93). ' Curih 1094.4—1097.4 (1035.9), Dunaj% 7.9926— 8.0226 (8.0076), London 276.16—276.96 (276.56), Newyork 56.77—56.97 (56.S7), Pariz 222.53, Praga 168.53—169.33 (16S.S3), Trsi 297.2—299.2 (298.2). Zagreb. Amsterdam 22.785 — 22.845, Dunaj 7.9926 - 8.0226, Berlin 13.51 — 13.54, London 276.16 — 276.96. 297 ЗЦ — 299.311, Newvork kabel 56.885 — 57.085. Newvork ček 56 77 - 56.97, Pariz 221.53 — 223.53, Praga 168.53 — 169.33. Curih 1094.4—1097.4 Budimpešta 9.922 — 9.952. Curih. Zagreb 9.12875, Pariz 20.307, London 25.2675, Newyork 520, Milan 27.20, praga 15.415. Dunaj 73.05, Budimpešta 90.67, Berlin 123.42, Bruselj 72.3-1, Amsterdam 208.25, Varšava 58.30, .Bukarešta 3.10, Sofija 3.755. Efekti. Ljubljana. Celjska 158 d?n.. Ljubi j. kredit 125 den., Praštediona 930 den.. Kreditni zavod 175 den. Trbovlje 480 zaklj. Vevče 120 Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 425.5 — 426.5, kasa 425 — 426.5, za marc 427 — 429. za maj 435 — 436, za december 458 — 462, investicijsko 00.5 do 91, agrarne 54 — 55.5; bančne vrednote: Praštediona 930 _ 935. Union 55.25—55.50, Kreditna 93 dfn., Srpska 154 — 155, Ljubljanska kreditna 125 den.. Jugo 92 _ 93, Poljo, stara emsija 17—17.5 (17.5): industrijske vrednote: Gutmann 200 — 205. Slavonija 5 — 5.25, Slaveks 102 den.. Drava 460 blago, Tsis 20 — 24. Vevče 125 den.. Dubrovačka 500 — 510. Trbovlje 470 — 480, Jadranska plovidba 5S0 — 600. Union Osijek 195 — 199. Šečerana 485 _ 495. Beograd. Investicijsko 90.5 — 91.5. agrarne 53 5 — 54.25, Vojna škoda 423 — 424, Narodna banka 7400. Blagovna tržišča Na žateškem hmeljskem trgu je bil pretekli teden premet zaradi velikega mraza precej oviran. Cene se niso znatneje spremenile. Nekaj sto stotov srednjega žateškega hmelja je bilo kupljeno za domačo potrebo po 1300 Kč. Dobro blago se je kupovalo po 1500 — 1550. Proti koncu tedna je bilo razpoloženje čvrstejše, ker je ponudba manjša kakor pa povpraševanje. Tranzitno jugoslo-vensko in poljsko blago se je trgovalo po 450 — 550 Kč za 50 kg (15.20 — 18.60 Din za kg). Na niirnberškcm hmeljskem trgu je bilo pretekli teden prodanih 170 bal. promel je bil miren pri tlačenih cenah. Hallertan«ki hmelj (Siegel) prvovrstni notira 140—155 mark, srednji 120—135. würtemberSki 100 do 155 mark za 50 kg. Tranzitnega blagn se je malo prodalo ter se je cena gibala med 55 in 85 mark (14 90 _ 23.00 Din za kg). Ljubljanska blagovna borza (25. t. т.). Les: Tendenca mirna. Zaključenih je bilo 6 vagonov drv. Eksekutivno ie bilo kupljenih 16 m3 hrastovih stebričev, in sicer 4 m3 45/45. 2 m3 55 55. 3 m3 60'60. 3 m3 65/65 in 4 m3 70/70, dolžina 50 cm ali večkratno, brez grč, razpoklin, zdravo blago. fco vag. paritet. Vrhnika, promptna doba va. plačilo proti duplikatu tov. lista po 1620. Deželni pridelki: Tondenr-a stalna. Zaključeni so bili 3 vag. pšenice in 1 vag. moke. Eksekutivno je bil predan 1 vag. pšenične moke, čurug, baza 2« 322.5—332.5, 302.5—312.5, »6< 277.5 _ 282.5: >7« 262.5 — 267.5: >8< 207.5 — 217-5. Otrobi: baški 182.5 — 185. 3zrečna prilika za nakup gosiil. posesti v Zagrebu (Kostija), 7 minut od tramvaja. Posest sestoji iz hiše, zidane pred desetimi leti, na katero se glasi gostilniška koncesija in trafika. Gostilna obratune. Dalje iz gospodarskega poslopja in klavnice. — Na razpolago ves potrebni inventar za gostilno. Kupec bi mel dati primeren znesek na račun, ostalo pa v malih obrokih, Ie da bo kanila! obrestovan. Zahtevajte natančne informacije pod šifro »Edinstvena prilika« na oglasni oddelek »Jutra « 2979з ziv Sneg odhaja, poplave prihajajo Berlin v blatu in mlakah — Rusi napovedujejo nov kratek mraz — Ledena barijera pred Dansko Kakor je bilo pričakovati po kole« darju in vremenoslovnih napovedih, je zadnje dni nastopil preobrat v vre» menu. Potegnile so sape od juga in zapada in sneg gine naravnost vido» ma. Zamrzle vode se tajajo, reke pre» stopaje bregove — začenja se neiz» ogibna posledica ostre zime — pomlad z naraščajočimi vodami. Iz planinskih dežel javljajo o pla» zovih, ki ogrožajo prometna sredstva, Oblast ledu gre h kraju Та рзгп!к s »200 pasažirji na krovu se je moral boriti s strahovitimi posledicami zime In je obtičal v ledu pred Kodanjem. Ledene klešče ga bodo sedaj pač izpustile. železnice in ceste, pa tudi ljudska bi» vališča. V mnogih krajih razstreljuje» jo led z dinamitom, da ne bi ledene mase zajezile vode in še stopnjevale že itak grozečo katastrofo povodnji. Povsod pa mrzlično utrjujejo struge rek ob bregovih, da bi voda odtekla kar mogoče hitro in naravnost in ne bi se razlivala čez polja in njive. A ne le naselbinam na kmetih, tudi velikim mestom grozi povoden j, če» prav v manjši meri kakor deželi. Ber» lin je, kakor pišejo, dobesedno za» močvirjen. Led in sneg se tajata, voda na ne odteka, ker so zamrznjeni kana» li pod zemljo. Nabira se po ulicah in trgih in blato razširja neznosen smrad. Nad 7000 delavcev je zaposlenih sa» mo z odkidavanjem nesnage, njih de» lo pa ne zaleže skoraj nič. Podzemni žlebovi so zaledeneli in ne prepuščajo brozge, s k tero j ih zatrpava i o. Medtem pa se nanovo oglaša me» teorološka postaja v Leningradu in napoveduj nov val mrazu. Na vzhodu evropske Rusije se je nabrala močna plast mrzlega zraka, ki že začenja struiiti proti jugu in prinaša nov hlad. Predvidoma bodo prizadeti od tega mrazu vsi srednjeevropski kraji, ven» dar po napovedih sodeč, mraz ne bo znaten. Tcmneratura bo znašala kveč» jemu 2 do 3 stopinje pod ničlo. Koli» kor je mogoče presoditi, pomeni ta mraz slovo letošnje zime in prvo do» bro nado za začetek pomladanskega vremena. V jako čudnem položaju se zaradi vremenske izpremembe nahaja Dan» ska. Trajekt, ki posreduje promet med Nemčijo in Dansko, javlja, da jc tre» nutno nemogoče doseči dansko kop» nino, ker se je pred njenim ozemljem stvorila ledena barijera, debela štiri metre, ki brani ladjam dostop v pri» stanišča. Km Ы prva papeževa pok Papeževa okolica navaja štiri kraje: Milan, Montecassino, Assisi, Lurd Zanimanje za prvo papeževo pot iz Vatikana se še prav nič ni poleglo. Vsak dan je v listih citati nove kom» binacije, ki se tičejo tega vprašanja. Ves rimsko»katoliški svet sc interesi» ra za stvar in zdaj so prišli iz Rima tozadevno prvi migljaji. Štiri kraje navajajo, katerim bi papež utegnil na» ki miti svojo pozornost in jih počastiti z obiskom. Ta mesta so: Milan, Mon» tecassino, Assisi in Lurd. Milan je najljubše papeževo mesto in baje si ne želi Pij XI. ničesar tako iskreno, kakor svečane službe božje v njegovem slovitem Duomu. Montecassino ga privlačuje iz drugih razlogov. Ta kraj je papežu ljub zara» tli pisma, ki ga je pisal diktator Mus» solini prof. Baroneu in s katerim so se pričela pogajanja za spravo med papežem in italijansko državo. Dan Sv. Frančiška leta 1926. je bil začetek razgovorov, leto sv. Benedikta je pri» neslo zaključek in krono spravnih po» gajarij. . Assisi bi papež rad obiskal, da po» časti spomin velikega siromaka sv. Frančiška, katerega slavni god je vpli» val na Mussolini j evo okolico, da se je odločila za pogajanja s papeško sto» lico. . Končno Lurc/. Ni izključeno, da ne bi se papež napotil v Lurd, znani ro» marski čudodelni kraj, kajti lurška Mati božja je usmiljena zaščitnica rimskega pontifikata. Luid pa leži tu» di v veliki katoliški državi, ki se čuti zaradi zadnjih dogodkov zapostavlje» no na korist Italije. Dejstvo je dalje, da dobi papež svoj dvorni vlak s kapelico, v kateri bo na» meščena Rafaelova Madona. Papežev Josip Kostanjevec: f/ IV»VV Križišča (Dalje.) Gorele so nad mizo kar tri električne svetiljke in razsvetljevale sleherno potezo na obrazili, zlasti ženskih, ki so bili videti nocoj še posebno razgreti in nemirni. Nekaj posebnega se je moralo danes zgoditi, nekaj nevsakdanjega, da so se oči tako svetile. Iz nekaterih je odsevalo nekakšno pomilovanje, iz drugih se je cedila škodoželjnost. Drugo je bilo vsekakor odkritosrčneiše od prvega in se je izražalo v posebno krepkih izrazih. Gospodje so bili mirnejši, a prisluškovali so razgovorom svojih boljših polovic zveste je kakor navadno. »Kie pa je danes gospod Cigale :>« vpraša s posebnim naglasom gospa davčnega nadupravitelja. »Hm, pa res . . . pa res . . .« ponavljajo za njo kar po vrsti vse dame. »Lh, kaj bi, zibelko prenaša.« »Zibelko? Kam?« • Ali ne poznate dr. Maleca? Dvojčke jo dobil, treba torej posteljice.« Vse omizje se glasno zasmeje. »A kaj ima pri tem opraviti sodnik,J« vpraša soproga trgovca Rojca. »Prav za prav nič. ker je že svoje opravil,« odgovori na koncu mize sedeča debela pekovka. večji krohot. Ne sodite, da ne boste sojene,« iz- vlak bo na las podoben dvornemu vla» ku italjanskega kralja in se bo precej razlikoval od nekdanjega starega dvornega vlaka papeža Pija IX. Ta vlak je bil, kakor znano, dar franco» skega kralja Napoleona III. tedanje» mu papežu. Sestojal je iz treh voz; vsak vagon je bil prepleskan z dru» gačno barvo. Ta vlak je bil velika po» sebnost tedanjega časa, za današnjo dobo pa je zastarel, nepraktičen in ne» udoben, ker je majhen in tesen. Ta vlak je tudi imel poseben vagon, tako zvani »Belvedere«, ki pa ni služil to» liko papežu za razgledovanje med vožnjo, kolikor vernikom za ogledo» vanje papeža. S tem vlakom se je pa» pež Pij IX. peljal k otvoritvi prve železniške proge v Laciju, proge iz Ri» ma v Cittavechio. Kako so hoteli odstraniti papeža? V dunajskem dvorskem in držav» nem arhivu leži zanimiv tajni, javno» sti doslej nedostopni dokument, obse» gajoč podatke, kako so hoteli odstra» niti papeža Leona XIII., zasesti Vati» kan. in preprečiti po smrti Leona XIII. izvolitev novega poglavarja rimsko» ktoliške cerkve. Stvar, o katerem go» vori zaupno poročilo tedanjega av» strijskega poslanika pri Vatikanu, jc bila naslovljena na Dunaj dne 4. no» vembra 18t!0.. v roke tedanjega av» strijskega zunanjega ministra, grofa Kalnokvja Avstrijski poslanik javlja podatke, ki mu jih je dal sam papež Leon XIIL, zatrjujoč, da vlada v Vatikanu glede prihodnjega konklava največja boja» zcn. Italijanska vlada, veli poročilo, je sklenila, da izkoristi trenutek smrti papeža Leona XIII. in da udar na Va» tikan ter ga oropa poslednjih ostan» kov suverenosti. (Na čelu italijanske vlade je tedaj bil državnik Crispi.) Crispi jc menil, da je dobro poučen o položaju v papeževi okolici, ker so mu nosili tc vesti na nos konfidenti. Poslanec italijanskega parlamenta Ce» sari je celo objavil v listih trditev, da mu je znano iz ministrskega vira, da kani papež zapustiti Rim. Takrat pa napoči za italijansko vlado čas, da se polasti Vatikana. To je mogoče samo govorica, pripominja referent v svo» poročilu na Dunaj; vendar ni iz» ki j učen o da bi smrt Leona XIII. prav tako kakor njegov odhod iz Vatikana bila italijanski vladi dobrodošla pri» lika za udar na r> leževo bivališče. Avstrijski poslanik razmotriva dalje problem, kaj bodo storile druge dr» žave v danem primeru: ali bodo po» zvale Italijo, naj spoštuje imuniteto Vatikana in če bo Italija pozvana na obw.no izjavo «lede tega z.; -rimer smrti Leona XIII. Če ne bi bil takšen poziv umesten, tedaj bi si želel in» štrukcij, kako naj bi se zadržal v tem slučaju. Za slučaj, da bi hotela Italija strahovati konklav, ki bi izbiral no» vega papeža, bi bile morda umestno omogočiti to volitev na avstrijskem teritoriju. Zastonj Vam pošljemo na ogled ilustr. reviji .Domači - r jate j' ž si ftaš Obzor1 pišite dopisnico ua Poštni predal 291, Ljublana. 2789—a Koristke m baletke zopet ženske Famozni angleški impresarij Charles Cochrane ne trpi več suhih koristk in baletk. »Skeletna figura mora izgini» ti!« Mladenke so se srdile na Cochra» na, ali on je ostal pri svojem sklepu ;ri vdati so se morale. Kar jih on sprejme, se morajo vse podvreči pred» pisani prehrani, kakor mu jo je sesta» vil zdravnik Sir William Arbuthnot. In tako uživajo Cochranova dekleta mineštro, jajce s kruhom in maslom, med, sir in mnogo mleka. Cochrane pravi, da je publika naveličana »tanke moškosti sedanje mode«. »Naravna ženska figura s svojimi gracijoznimi linijami in gibi je vendar nekaj dru» gega kot pa sveženj kosti, pokrit s kožo.« Cochrane ima sedaj izbranih 18 deklet, iz katerih bo s primerno prehrano ustvaril skupino koristk in baletk, ki bodo zdrave in močne, ne pa »vrsta slabo hranjenih bitij s krar» kimi lasmi in obliko dečka«. Cochra» ne hoče spraviti do zopetne veljave cvetoče forme mode pred dvajsetimi leti. Ruski general Jurij Edvard Bergmann, znan iz bojev pred Erzcrumom, je umrl te dni v Marseilleu v starosti 75 let. Kako umrejo utopljenci Angleški zdravnk dr. Joung, ki je te dni umrl, je objavil v strokovnem me» dicinskem listu »The Lancet« članek, v katerem govori o pravih vzrokih smrti pri utopljencih. Svoječasno so menili, da nastopi takšna smrt zaradi oslabljenja srca, zaradi preobile vo» de. ki jo ponesrečenec pogoltne in pomanjkanja zraku. Toda dr. Joung je opazil pri razrezavanju številnih trupel ut pljencev, da so jim bila plju» ča napolnjena z zrakom in želodec si» ccr razširjen, toda prazen — vsaj kar se vode tiče. Umrli so torej zaradi Z dinamitom na led Reko Marno, ki jo je zima pokrila z debelo ledeno skorjo, so osvobodili tega so poročali naši listi te dni o Donavi in Savi v bližini Beograda: sape rji so Na sliki levo polaganje mine, na desni eksplozija tega, ker niso mogli zraku izdihati in to se često dogaja pri razširjenem želodcu. Zaradi tega je plavanje po obilnem kosilu tako opasno. Amundsen je izgubljen, posadka „Italie" pa je lahko še živa Ruski profesor Samojlovič, po vsem svetu znani organizator rešilne ekspe» dicije na »Krasinu« je bil pred dnevi v Italiji in Švici in je v obeh deželah predaval o vožnji »Krasina« skozi Le» deno morje, o uspehih, ki jih je eks» pedicija dosegla ter o izgledih more» bitne nove rešilne ekspedicije za del pogrešane posadke »Italie«. Glede Amundsena je učenjak pre» pričan, da ni dosegel svojega cilja in da je našel smrt v človekoljubnem na» poru, da bi pomagal drugim. Dokazi, da se je letalo »Latham« razbilo, so tako popolni, da ni o smrti Amu.id» sena in njegovih sopotnikov nobene» ga dvoma. Izključeno pa ni, da bi utegnil hiti pri življenju še kateri iz» med moštva »Italie«. O sedmorici, ka» tero je odnesel balon s seboj potem, ko se je gondola z Nobilovo skupino odtrgala in treščila na tla, ni duha ne sluha. Upanje, da bi bili ti ljudje še živi, ni posebno veliko, vendar pa bi kazalo stvar raziskati do kraja. Če pomislimo na usodo Šveda An» dreea, ki je letel proti severnemu te» čaju s prostim balonom 1. 1897., mora» mo priznati, da je rešilna akcija za drugo skupino »Italie« naravnost nuj» na. Rim že pripravlja takšno rešilno ekspedicijo, katere pa se Iedolomilec »Krasin« sigurno ne bo udeležil. Re» sevalna dela bosta vodili dve mali iz» vidniški letali, en motorni čoln in več sani s pasjo vprego. mrzlega okloipa na sličen način, kakor razstrelili ta oklop s topovi in minami, dinamit ne petarde. Namestu gnilih jajec košara gadov V Evropi obmečejo gledališki oder in igralce z gnilimi jajci, ako ne uga» ja igra ali predstava ali kaki igralec. V Tokiju pa se je poslužil Iwao To» mii, ki rad poseča gledališče in ostro kritizira igre, čisto drugega sredstva, da je dosegel, kar je hotel, to je, da se je opustil neki njemu neljubi pri» zor iz neke igre, ki se jc pogostoma predstavljala. Za njegove pismene proteste se gle» dališko ravnateljstvo rji zmenilo. To ga je jezilo in hud je bil tudi na občin» stvo, kateremu je baš oni prizor zelo ugajal. Izmislil si ie originalno ma» ščevanje. Na galeriji je kupil več se» dežev in na sredo sc je vsedel s po» krito košaro. Ko je prišel oni. njemu tako nevšečni prizor, je vstal in i^» praznil košaro, polno gadov, v pritlič» ie. Nastala je strahovita panika. Iwao Totnii je dosegel, kar je hotel, ona scena je bila črtana, ali o uspehu raz» miši j a sedaj v zaporu. Citrcna pospešuje zakonsko srečo Neki zdravnik, seveda ameriški, je odkril, da je iskati vzroka za danda» našnjo ločitveno manijo samo v tem, ker zauživamo ljudje premalo — ci» troninega soka. Ugotovil je, da živi skoraj 70 odst. vseh ljudi v takšnem »pomanjkanju« in baš teh 70 odst. je razpoloženh za burne dogodivščine v zakonih in za ločitve. Najljubczni» vejši možje postanejo godrnjavi in brutalni, če jim nedostaja citroninega soka, in najznosnejše ženske zdražlji» ve. Vsekakor se da s statistikami vse dokazati, zlasti če pridejo v roke tak» šnim ameriškim učenjakom. Ne mučite svojih otrok z ribjim oljem s*rav: vsak, kdor je preizkusil osobito -prijeten preparat pregovori napol resno, napol v šali gospod predsednik gostilničarske zadruge. »Pustimo vsakemu svoje veselje!« »Pa ga pustimo, zlasti ga ne kalimo danes gospodu zdravniku!« nadaljuje pekovka. »Ko se je pred par urami vrnil z neke podeželske operacije in je zagledal najnovejše nepričakovano darilo, se je baje same radosti skoro onesvestil. Oh, to očetovsko veselje!« »Oh, ti presneti sodnik ti!« »Oh, ti vsi svetniki božji, kako lepo znajo vse potlačiti in vse poravnati, hvala Bogu!« »Pa bo treba čestitati, se spodobi.« »Komu? Malecu ali Gigaletu?« »Tiho, dovolj tega. babe!« pravi zopet predsednik gostilničarje zadruge. »Pomenimo se kaj pametnejšega!« »Ali je to neumno? Zakaj bi bilo neumno spravljati otroke na svet, zlasti na račun drugih?« »Oh da vas sedaj sliši Cigale!« »Grdo je opravljati nenavzoče!« »Zakaj ga pa ni tukaj?« Iznova se zalkrohoče vse omizje, da odmeva od sten. Dlje časa kakor navadno je trajala ta današnja seja. Nekaj dovtipnežev je skrbelo z novimi neslanimi šalami za vedno večje razpoloženje, gospod go-'tfpničarski predsednik je kot petičer in dober c'ovek skrbe1 za najpotrebnejše kar se ob takšnih prilikah potrebuje. Začele so pokati buteljke, vrstile so se zdravice in petje, vse nanašajoče se na današnje dogodke. Vse je »živelo«, dr. Malec, Cigale, oba malčka, celo Malčeva kuharica in dekla, ki sta bili tako silno uslužljivi, da niti videti nista hoteli, kaj se je vršilo svoječasno v njiju neposredni bližini. Po prstih sta hodili in vrata sta zapirali z vso sipoštljivostjo in pazljivostjo, da niso niti najmanj škripala in motila srečnih trenutkov gospejinih. Neki mladič v kotu pod razpelom, kjer je noč in dan gorela trepetajoča lučica, je potegnil iz sicer prazne listnice droben zavitek in listič papirja ter začel nanj pisari. Pri pisanju se je čudno muzal in si z levico gladi! komaj začenjajoči puli pod nosom. Ko je končal, ie napisal na zavitek z velikimi črkami naslov dr. Maleca in se oddahnil kakor bi bil celo uro prenašal obcestne kamne. Zraven njega sedeča gospa, ki je ves čas škilila na njegovo pisanje, ga je z laktom rahlo sunila v rebra, v znamenje, da z njim popolnoma soglaša in da je s tem storjen velik nadaljnji korak v razbistrenju pojmov in v pestrejši raz-cvit trške družbe in družabnosti . . . Bilo je že proti jutru ko so se razšli zadnji Franckovi gosti. Nekatere, ki še niso bili prav utrjeni in vajeni takšnih družabnih večerov, je pomaga' Francek lastnoročno potegniti izpod mize in jih izročil v spremstvo in varstvo že priznanih strokovnjakov. »Saj ni nič hudega,« jim je prigovarjal. »zaradi tega bodo trške hiše še vedno trdno stale. Le ravno hodite, daleč itak nima nobeden! Pa lahko noč in pridite še večkrat!« »Pst, pst,« je pred vrati tiho izpre-govoril nekdo. »Sedaj pa le tiho, da se ne zbudijo pošteni tržani in da ne pride v slabo ime ta slavni trg, ki je ob takšni uri liodil po njem mirno in dostojno celo naš veliki pesnik Ante!«... Tiho kakor sence so se razšli, zasmejal se je satmo mesec izza temnega, novi sneg obetajočega oblaka. V njegovih žarkih se je zasvetil ves trg, kakor bi se hotel zahvaliti, da so ga tako zelo spoštovali in da niso dovolili njegovega ponočnega ponižanja. Ko je drugo jutro dobil dr. Malec list, ki je bil napisan na družabnem večeru, je osupnil. Ni mogel verjeti in je verjel. Kam je gledal ves čas. da ni ničesar opazil? Ali je res tako kratkoM-den, tako neumno zaupljiv? Ali se mu ne bo smejal ves trg. ako se že ne smeje? Z zavezanim čelom bo moral poslej hoditi po službenih potih, rogali se mu bodo izza vseh oglov in nihče ne bo več zaupal njegovim nasvetom. Naj-glavrtejša točka in opora v vsem de-loavanju je zaupanje v tistega, ki naj tj pomaga, bodisi v najmalenkostnej-ših vprašanjih in potrebah. Vse je čez noč splavalo po vodi. izgubilo se v morju najgrše vsakdanjosti, v čez gležnje visokem umazanem blatu. In kaj si misli o njem ona? Ali more imeti še najmanjše zaupanje in spoštovanje do ki je prirejen iz ribjega olja. Dobiva se po vseh lekarnah v majhnih omotih po Din 25.— in velikih omotih po Din 42.—. goče! Toda, ali je vse to res, ali je samo obrekovanje? Sama nevoščl.iivost, ki v svoji grdobiji išče in brska po blatu kakor govnjač? Da ne bi on opazil ničesar, ko vendar vse vidi in vse ve, ko ji je vedno za petami kakor vdan ku-žek? lil ko so tako čiste in jasne n.ie oči. da gleda iz njih sama ljubezen in poštenost. Ne, in ne! Samo srečo njegovo hočejo uničiti, oblatiti hočejo njo in njega ter ju pripraviti ob ves ugled. Stopil je k oknu kakor včeraj in zopet pritiskal vročo glavo ob šipo. V ženini sobi sta zajokala otroki. Zopet ista misel: sta li moja ali njegova, ki je bil toliko časa moj prijatelj? Dolgi so bili zanj tisti dnevi, še nikdar ni doživel tako dolgih, še tedaj ne, ko je taval lačen po dunajskih ulicah kot siromašen visokošolec. S silo se je branil težkih misli, za hip so sc ublažile, toda že naslednji trenutek so se zgostile in ga podjarmile. Stopil bi k ženi, zalučal bi ji v obraz vso sramoto, ki jo je nakopala na njegovo glavo, prijel bi otroka in ju odnesel bogvekam, daleč daleč v neprodirno goščo, samo da ne bi ju nikdar več videl, da ne bi cul njiju joka. Ko ju je včeraj vzel za hipec v naročje, tedaj je vnovič spoznal, da nista njegova, pretuja, nepoznana so bila ta ličeca in vsa podobna onemu, ki je tako grdo zlorabil njegovo gostoljubnost. (Dalje sledi.) Jadransko posavska čevljarna družba z o. z. KRANJ podružn ca Ljubljana naznanja cenjenemu občinstvu 2е-80 da OTVORI dne 26. februaria 1929 trgovino s čevlji lastnega izdelka kakor tudi svojo delavnico za vsa v to stroko spadajoča popravila na Sv. Petra cesti v hiši hotea Tratnik. Naročila, in, vsa. dopisa.. UČck/uju, tnalih- ogla*toi>, jo, poslab, rux, Oglaj rusOtL сШлк ЈиЈттз,', £иЉЏалљ, l.TÖL ft. ZAQ'J. VrvJi JLoJLl. oglasi, slu хјјо o pVsw>zi*aro v ^ški te!?' 3203. tI4* r«J B* Spretno dekle vajeno kuhinjskih iu vseh hipnih opravil sprejmem s 1. marcem k boljši družini Pouu 'be na oglas. oddelek »Jutra« pod »Spretna 29«. 5829 Šivilje pomočnice eprejme datnska krcjacn.ca v Rožni dolini, Zitnikova ulica 9. 5832 Boljše dekle ki je vajeno vseh hišnih opravil in samostojne kuhe, snažno in pridno, iščem za takoj k družini г enim otrokom Ponudbe na ogl. oddeiek »Jutra« pod šitro >Boljše dekle«. »850 Učenca z boljšo šol«l;o izobrazbo, poltenega. sprejmem v trgovino z meš. blagom ter VRTNARJA pridnega in poštenega, ki bj imel tudi delo v trgovini. Ponudbe na ogia.-ni od k »Jutra« pod šitro »Гееиес. vrtnar na Gorenj, ekem«. 5838 Prodajalko pridno in pošteno v vseh ozirih. dobro v prodaji ma-nufakture, špecerije in že-leznirte, sprejmem tajkoj. Ponudbe f sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod šitro »Dolenjsko« ali бе osebno predstaviti na naslov. ki pa |N5vp cglasni oddelek »Jutra« 5843 Žagarja sposobnega in inteligentnega išče za majhen pidno-jaremnik s turbinskim pogonom u p r a va posestva Itau-irapahej-. Hoče. 5848 Plačilno natakarico kavcije zmožno, sprejmem. Naslov -v oglasnem oddelku »Jutra«. 5869 Donašaiko jedil ■vajeno tudi drugih del — sprejmem Na -1 o v v oglas, oddelku »Jutra« 5870 Samostojno gospodinjo staro nad 35 let. zmožno preproste meščanske kulie in vseh hišnih de"i ter v v-eh ozirih varčne, snažno in zanesljivo sprejmem k dvočlaii-ki družini Ponudbe z zahtevo plače postati na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Stalna služba« 5845 Kuharico pošteno in jane.sljivo, vajeno kmečke in meščanske suhe, sprejme trgovska hiša na deželi Ponudbe na poštni predal št 4 — Sv Peter v Savinski dolini. 3584 Močnega vajenca iščem za ključavničarsko obrt. Natdov pove oglasni oddelek .Jutra« 5775 Plačilna natakarica in KUHARICA, dobro iz vežbani, dobila službo za čas letne sezije Naslov m pogoji so razvidni v ogl. odd. »Jutra«. 3799 Prodajalko spretno in zanesljivo, tz-u če no v mešanj stroki, sprejme trgovina na deželi. Ponudb.- s sliko naj pošljejo samo prvovr.-tne moči ki zamoreju tudi samostojno delovati — na ogl odd »Jutra« [>od šifro »Spretna govornica«. 3797 Pomočnika železninarske stroke, mlajšega, kateri je verziran tudi v trgovini z lesom, sprejmem takoj. Ponudbe z zahtevo plače — Sprejme se tudi vajenec iz boljše hiše s par razredi srednje šole — M Greiner. trgovina železa, Peirinja 3791 Damsko frizerko ali brivskega pomočnika, ki je tudi v dams-k: st.ro ki izurjeu (a) sprejmem Ponudbe na.- Avgu-t Radič, brivec, Slov. Konjice. 3790 Strojni ključavničar (Einsteller) dobi službo v tovarni »Zeljezo- Prometno d d. Bistrica, pošta Lim-buš. 3734 Mlado dekle zdravo, marljivo, pošteno, dobro kuharico, dekle za vse sprejme Koza Kohaut, riuma. Srijem. 3776 Prodajalko za iramoforsko trgovino iščem Ponudbe na o, sprejmem s 1. marcem — Hrana in stanovanje v hiši. 5922 Izurjeno pletiljo za nogavice takoj sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5925 liček piše in riše Ksenija Prunkova. A pred luknjo je čakal Miček. Ko je videl, «la je fižolček v nevarnosti, mu je priliitel na pomoč. Bili so boj na življenje in smrt. Že se je zdelo, da zir.a.i pe«a. Tedai pa j« mahoma odprl žrelo iu pogoltnil fižoleka s sabljo vred. Nogavice dam delati na doni na št. 10. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra«. 5867 Stalen zaslužek Agilna iu zanesljiva oseba, ki se hoča posvetiti zavarovalni stroki v pridobivanju zavarovanj vseh vrst, v mestu in na deželi, naj se ponudi na ogla. ni ediie tek »Jutta« pod šifro »Lepa pi iliodnjost«. 3843 Zastopstvo dobro, za Bauai. Srbijo in Macedonijo hi prevzela moderno organizirana ag>*ntur ua pisarna, s sedežem v Beogradu in Skoplju Pisati na naslov: Skoplje, poštni pretinac 92. 3635 Dobičkanosno zastopstvo oddam agiUiim zastopnikom. Ponudbe s priloge ziia.nk za odgovor poslati na oglasni odd »Jutra« — pod »Kemikalije«. 5888 Metoda Berlitz 1 marca otvoritev novih tečajev francoščine. nemščine. italijanščine in zasebne lekcije. Vsak profesor poučuje edinole v svoji materinščini. — Prijave samo. Kralja Petra trg 8/1 — Ljubljana. 201 Šoferska šola oolastviu копсгч»иоп:гапа Caniernit Ljiibljaua, Du najska 36 Telefon 2236 -Perm.-uieotni tečaii za vse •351 Moda 1929! Izdelovanje krojev krojačem, šiviljam damam za la.-tno upcabo Gospodom preizkušeni sistem, po katerem vsak krojač napravi moderno etileko Specialni kroji za nenormalne 8. marca zadnji tečaj v sezo Di. Pouk perila Izdelava moške, damske garderobe po meri. Krojno učilišče. francoski medni salon. — Ljubljana. Stari trg 19 5895 Boljše dekle vešče gospodinjstva in samostojne kuiTe, želi službe pri samostojnemu gospodu a:i vdovcu Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubiteljica otrok«. 5827 Perfektna kuharica išče službo v fini hiši Sla bi tu H v kali; majhen ho-t'd ali penzionat. — Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 5844 Kot skladiščnik ali s 1 u g a i-sč.;- mesta vojaščine prost mladenič. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 5864 Prodajalka dobro izvežbana v mešani stroki, želi službo za takoj Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« рои šitro »Dobra » oč 34«. 58:14 Čevliarski pomočnik za zhita jn šivana .lela ter prikrojevanie. išče dobro in stalno mesto Na.-Iov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5865 Mladenič star 10 let. z 2 meščan, šolami, išče mesto učenca v boljši hrivnici Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 58G8 Konforistinja vestna in m.rljiva j. ve5-Ietno pisarniško prakso s) želi nameščenja i>ri večjem podjetju Ponudb^ prosi na Orbis, oddelek «Jutra» pod značko «Vestno opravl:am svoio službo» 3423 Starejša ženska vajena vseh domačih del. išče zaposlenv dopoldanskih in jutr.miih urah. — Pismene ponudbe na oilas. oddelek »Jutra« pod šifro »Vsako delo«. 1799-a Šofer trezen, želi službo k o«eb n*'mn ali tovornemu avto mobilu Naslov v oglasn.-m oddelku »Jutra« 5767 Gospodična državna uradnica, z vtü letno prakso, išče mesto kontoristinje ali blagajni-čarke za takoj Ponulbe na ogla-Ei oddelek »Jutra« pod »Nujno«. 3771 Mesto točH~a iščem. Vložim kavcijo Naslov v cgl. odd. »Jutra« 5878 Bivši orožnik srednjih iet ieli službe čuvaja. potnika, sluge ali kaj jirimernega p. značko »Pošten orožnik« ra oglasni oddelek »Jutära«. 5896 Šofer zmožen vseh avtomobilskih popravil, želi mesta Delal tv tudi druga dela. Naslov pove ogl odd. »Jutra«. 5906 Kmečko dekle 20 let, vajene šivanja, kuhanja in gostilne, išče — službo Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra« pod »šivanje — kuhanje« 56Э7 Trgov. pomočn;k mlad. v"šf mešane stroke, želi svojo službo premeniti v mesto ali na deželo Po-ruidhfc na ogl. odd. »Jutra« ped »Vesten prodajalec«. 5918 Da Vam ne zamrzne klozet ali kopalnica, ali ako so zamrznile, da se polagema odtajajo, da cevi ne popokajo, kupite prenosljivo Radulovičevc роб na ftoirit. Cena 250 Din. Pošilja po povzetju Drag. Radulovič. Beograd, Kralja Petra ulica 94. Telefon št. 42 66. 5S56 Papirnica lepa, v Zagrebu, založena s prvovrstnim blagom, je radi ločitve zakona ugodno naprodaj. Potrebno Din 45.000 Ponudbe na naslov: Veršec. poštno ležeče. Zagreb I 5851 Werthe'm blagajno velUio. prodam po ugodni ceni Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pol »Dobra;«. 584G Istrskega brinja 1 vagon proda Ivan De-kleva. Cesta v Rožuo ''o-lino 36. 5874 Trgovino z zalogo in inventarjem takoj pro .lam v Ljubljani Ponudbe na cgbsni odd »Jutra« pod »Vogr.lna trgovina« 5894 Avto - limuzina še«teedež.iia v izvrstnem staniu naprodaj pod ugodnim; pogoji ali se zamenja za odprt voz. Ponudhe pod »Priložnost 10. na oglasni od.leltk »Jutra« 5817 Kdor proda ia ali kupuje AUTO na.) se obrrie na naslov: Kaiol Crfm^-rnik t.jubliana. Dunajska eesta :!fi 'Jnip 17. II. uad.-tr.. za vodo 5913 Dame! Cuvajt« se zavratne bolezni beli cvet ter rabite za o č u v a n j e zdravilno toaletno sol Santela Dobiva se v vseh lekarnah •«lavno skladišče »I.vkos« Mr. K Vouk, Zagreb." Jur-.isvska 8. 3447 Močne hmeljevke smrekov" iu jelkove od 7 do 10 m dolge, vsake va consko množino kupuje tvrdka Ivin Srebotnjak — H Petei v Savinski dolini 3583 Kože divjačine kupuje po najvišjih cenah L Rot Mestni trg 3766 Vodovodne cevi I col. kui'im Ponudbe na poštuj predal 151, Ljubljana. 3737 Družabnika s 50.000 Din kapitala iščem za zelo "običkanosen predmet. Ponudbe pod šifro »Edini v Jugoslaviji« na oglasni oddelek »Jutra«. 5858 ätajersskeJn. vzanuiu v ua jem, event kupim Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra« po J »Štajersko« 3713 Stanovanje 2 sob. z »no vi ijo, pripravno za damsko kirojačnico iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Damski sa-lou«. 5803 Drogerist išče v svrho etahliranja družabnika s kapitalom. — Ponudhe na ocrlas. oddeb k »Jutra, pod »Resnost 72«. 5872 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritikTiu oddam pn selidni ceni onemu, ki mi plača po! leta alj eno leto naprej Naslov v oglas oddelku »Jutra« 5859 Stanovanje sobe in kuhinje takoj oddam v Rožui dolini, cesta IV/22. 5853 Dosmrtno prosto stanovanje z eno ali dvema sobama, s kuhinjo in pritiklinami, v lepem trgu na Štajerskem dobi starejši gospod, gespa ali zakonca bri'Z otrok. najprimernejše za vpokojenca. ki pris.|ieva Din 20.000. — Vse pravice se zcmljeknjižno zavarujejo. Podrobnejši pogoji ;ю dogovoru Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Preskrbljen«. 3811 Solnčno stanovanje s 3 sobami, kopalnico in pritiklinami iščem na Mir-ju, Blelweisovi cesti ali Vrtači za mirno stranko 3 oseb, za takoj ali m»sec maj Ponudhe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka 66«. 3767 Stanovanje 3 sob s pritiklinami v Ljuh'jani iščem za čim prej. Ponudb,- pad »Stanovanje 14« ua ogl. odd. »Jutra«. 58S7 Stanovanie spre:mem k dobička no nemn 2 sob. s pritiklinami v me-podjefiu Potreben kapital j stu išč» stranka brez otrok ' ' ... j„tr.,. 5893 Družabnika 100—200.000 Din se obre- Naslov v ogl. odd. stuje do 25 %. oda« oddelek >200.000«. Ponudbe ■Jutra« pol 5769 Hišo alf vilo v ceni Od 200—800.000 Din t kupim v Mariboru. Ponudbe' na podružnico »Jutra« v i Mariboru pod »Hiša«. 5817, Stanovanie 3—4sohno išče mirna stranka s 1 majem Ponndbe pod »Solnčno« na ogla-ni odd. »Jutra« 5889 sobe sobe Hiša 3 sobe, vod, na Mariboru Pojasnila Maribor. elektrika. vo''o-Koroški cesti v poceni naprodaj daje Kočevar. Betnavska št. 3 3727 V Beogradu blizu novega parlamenta, Takovska 13, na proibj vogalna trinad~tropna hiša. zgrajena 1926 o|>ro i !Jena davka 30 let za Din , '.'.500 000. Mesečni donos] Din ЗОГМЮ Pritličje ima 2 veliki trgovini in 2 stanovanji V-ako nad-tropje ima 2 stanovanji z 3 — 4 sobami, kopalnico in pritiklinami V manr.xrdi je 7 .«ob ?a služinčad Na d-o-riščn =o 3 maniša si-mo-vania Lastnik. Ing. V!a-limii Zdra vkevič. Beograd. Takovska br. 13. — Б8Я0 Večio vinogradniško pojest t npim z dobrimi stavbnimi ir TOÄPodarskrmi zgradbami Obširne ncnudhe na 0£rl odd ».lutra« pod ,Po-sjed broj 694«. 3694 Drva za kurjavo manjše in vičje količine 1. vrste, posebej II. vrste in posebej III. vrste, za do-iiavo junij julij in avgust 1929 kupi Skladište drva Münzer. Zagreb, poštni pre-iluac ^30. 3696 Ajdovo moko ]K> 5 Dm sraranti'ano prist no od 25 kg naprej razpošilja Pavel Se.lej uinrim mlin. Javornik. Gorenjsko 251 Sobo s souporabo kuhinje oddam 2 gospodičnama ali šivilji, ozir. mlajšemu zakonskemu [iaru brez otrok na Tržaški cesti 11. Pojasnila v gostilni Rüper. 58] 1 Sobo oddam gospodu. Naslov v oglasuem oddelku »Jutra«. 5835 Dva sostanovalca z v»o ski bo -prejmem bl,-zu Evrope. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« 5871 Solnčno sobo separirano, z elektriko oddam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 5917 Prostore za pisarno ali ordinacijo oddamo s 1 marcem t. t. v najem: 3 velike svetle scbe kurjene j (centralna kurjava) v pri- | tličju na cesto, sredi mesta, na-prot: (eiači oblastnega odbora, v novi hiši, Beethovnova 2. Pojasnila daje pisarna ing. Milana Sukljt v isti hiši. 5910 Tri sočne limone iščejo sladkorja za limonade. Pouudbe na oglasni oddebjk »Jutra« pod šifro »Viribu» unitis« 5837 «jospodično praktično, čedne postave, mlado in premožno, želi sgHjznaii sin premožnih sta-rišev. Cilj je: potom dopisovanja do medsebojnega poznanstva in poznejše ženitve. Pi.-«krecija strogo zajamčena! Cenj. ponudbe na ogl odd. »Jutra«. — Ljubljana, pod »Za bodočnost«. 5885 Dve strti srci si želita zdravljen ia Prednost »siar"j&i iir.eligenti. 2 opremljeni sobi z 2 posteljama, z elektr. razsvetljavo, v centru medu. oddam takoj. Na-Iov _ _ _ _______ v ogiasnem oddelku »Ju-1 Ponudbe na cgl odi »Ju tra«. 5912 tra« pod šifro »Blondina __in Moreta«. 5920 Sobo v centru, г »ђр; hodnika, z elektriko. iSčem za takoj Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod »Dobro 2 gospoda ali gdč. sprejmem na /-ta rova nje in lobro domačo hrano po OSO Din mesečno Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5875 Dve sobi elegantno opremljeni, s separatnim vho lom. oddam boljšemu gospodu Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. oSC3 Sostanovalca sprejmem v 1е|ю zračno sobo. t. v»0 о*кг1>о Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 3665 Sostanovalca sprejmem takoj v lepo sobo Naslov v oglas n 1 1 »Jutra*. 5879 plačam«. 5914 Lepo sobo s posebn iD vhodom in električno razsvetljavo, v sredini mesta, oddam e 1 marcem selidni osebi. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 5923 Lepo sobo oddam. Tavčarjeva ulica 3. 1., levo. 5926 Sobico s popolno oskrbo oddam dijaku ali gospodu. Coru-pova ulica 3, II., levo 5918 Mlada vdova ekscentrična (denar, lepota) želi lahkega znanja z elegantnim. duhovitim gospodom. ki bi jo ukrotil. Dopise pol šifro »Neukrotljiva« na oglašuj oddelek »Jutra«. üelO Mlad, čvrst obrtnik kbbučarskt. dobro stoječ, žel; znanja z gospodično od 18 do 26 tet. iz boljše kmečke obit.dji v svtIio skf-rajšnj*. možitve Potrebno je da ima pohištvo in opremo. Cenj. po-nudbe prosim poslati hitro na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Prednost krojačiee« 5S98 Pisalni stroj znamke »Oliver«, v z«-!o dobrem stanju takoj poceni prodam. Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5855 E4 Opremi,eno sobrco s posebnim vhodom, elektriko takoj oddam. Naslov pove ogl. cdd. »Jutra« 5909 Sobo separirano v centru oddam s hrano 2 mirnima go.-j4»doma. najraje upokojencema Naslov v o:r!. odd. »Jutra«. 5908 Stanovanje iu kuhinje ali prazne . souporabo kuhinje išče starejša gospodična Ponudbe na ogl odd »Ju tra« jrKid »Res snažna«. 5903 Stanovanje enosohno s pritiklinami oddamo takoj v zadružni hiši »Slan .p Dcma« GlinV-a ulica 9. Povprašatj isto-tam. 5891 Stanovanie ohstoječo iz ^ sob. pri- I pravno za obrtnike, oddam takoj ra Stari peti Naslov i i v oglasnem oddelku »Jn tra«. 5921 j i Stanovanje Ü sob e kuhinjo v bližini jllstične palače iščem Ponudile na oglasni od'^.'k •Jutra« pod »Višja uradnik«. 5924 1 ali 2 gospoda sprejmem na stanovanje v centru mesta Vhod s stopnjic, elektrika. Isto-tain «e sprejme rrdč kot sostanovalka. Naslov v Ogl. Odd. »Jutr«. 5907 Onremlieno sobo od lam takoj. Naslov v ogl odd. .Jutra«. 5890 Süajno bodočnost si želj pridobiti troperesna dete!jiia pod imenom »Gašper. M'ha. Boltežar« — lntere«"ntinje naj se po možnosti .. sliko .iavijc na ogla" oddelek »Jutra« pod »Morje 9999«. 5839 j Lesene hiše Mo.imir Naročitnj pogoji v razpisu februarske »Domačije« — Maribor. Koroška cesta 10 5849 Mlekarna Marija Hofman, Sv. Petra nasip štev. 53 novootvorjena — prit-oroča svoje prvovrstno mleko, maslo, slaščice itd Mleko dostavlja tudi na dom. Ob 6. uri zjutraj odorto. Sprejemajo se abonenii na gor-ko mleko. 5822 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugoo Hibšer. Ljubljana. Sv Petra cesta Delavnica za popravila vseh vrst čevljev, tudi galoš. se priporoča — Alek-androva cesta 1, II.. dvorišče Kino Ideal. 1 5S92 Zgubila se je psics volčje pasme. Kliče se Suzi. Najditelj naj jo -rne proti odškodnini. Naslov Edvard Gor-šič, Moste 79. pri Ljubljani 5882 Ženska rokavica u ujata, rjava, se je izgubila v začetku februarja med Gradiščem in kavarno »Zvezdo« Najditelja se naproša, naj jo odda vratarju univerze. 5899 Radio «parat« ea prikl.ii;6ek na ejbktrlčni tok In vee radio po crebščine / Vam nu ii naj ceneje . ' Л I/o V / Strokovno podjetje splošno radio tehniko LJUBLJANA Aleksm rnva c. 5. Suha 8rva (žamanje) dostavlja na dom parna žajra FRAN ŠUŠTAR DolenjsVa cesta 12 Zahvaia. Vsem sorodnikom in pričateIje.m. ki so izkazali zadi'jo £ast naši nad vse ljubljeni edini Iiče nkioi, za.rcčenki, gospodični Tončic! Topole na njeni zadnji poti se prav prisrčno zahvaljujemo in se čutimo dolžnim zahvaliti preč. duhovščini, gasilnemu društvu, pevskemu diruštvu »Hum« ter njenim sovr^ttiicam. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem cvetja in šopkov, vsem, ki so z namii sočustvovali, ter vsem, ki so pokojnico v tako lepem številni spremili na zadnjo pot. V LAŠKEM, dne 20. februarja 1929. k:974 Žalujoči starši ANTON in LINA TOPOLE TONČE TO.V.AN, zaročenec. Zahvaie. Parcelo Stanovanie 2 «ob s kuhinjo in pritiklinami oddam takoi v m*. stu. Florijanska ulica 31 5883 Za vse izraze iskrenega sožalja. ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga, nepozabnega očeta, staregn oč^ta. gospoda Martina Žagarja nadučitelja v pokoju, trnovskega častnega občana itd. izrekamo tem potom vsem toplo zalivalo. Posebno pa se zahvaljujemo č. g. župniku, prijateljem blagopokojnikov m za udeležbo pri pogrebu, šol. upravitel'jstvu. pevcem za tolažbo polne žalostinke. članom okr. šolsikega odbora in vsem. ki so dragega pokojnika «premili na njegovi zadnji pori. Kropa - Zagorje, dne 24. februarja 1929. Marija, soproga. Dr. Tomo. sin, in ostal! ža!u.ioči. Dijakinja Ure» posebnega naznanila pri Bežigradu ter okna in vrata za vi<-o!-n pritlično prodam Kamniška 15. I.. Šiška. 5927 Mesn'co v Ljubljani na firometnem kraju oddani v T.:ij.'ir a'i sprejmem družabnika. Popise na ort odd. »Jntra« pod »Mesnica v najent' 5905 Oosflno prevzamem v najem ali na račun v mestu Ljubljani ali okolici Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod iifro »Gostilna v najem«. 5808 išče stanovanje s popol-,, oskrbo, če mogoče s kta-' virjem — v bližini realke, i Pcnudbp na nnr'as oddeiek »Jutra« pod »Dijalkinja '."i, j 5854 Dva dijaka sprejmem na stanovanie z dobro domačo hrano Klavir. Mesečno 700 Din Naslov pove Oglasni oddelek ' »Jutra« 587-t ! 1 / Dva dijaka sprejmem na stanovanje z vso оя':г1ю alj brez. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 5862 Na Sein ali Mostah. i Sejo t.rije uradniki dobro domačo hrano Cenj. ponudbe , I .Dobra hrana« na ogl. odd. »Jutra«. 5876 Naša sržno ljubljena sestra, oziroma svakinja in teta, gospa Feni *unej roi. Grundner vr l&pose&tnčca ie do« 24. februarja 1929 po dolgem mučnem trpljenju, sprevidena s tolažil: sv. vere. v 70. letu svoje dobe boguvidano za večno zatisnila svo.ie blage oči. i'ogreb nepozabne blagopoikojniče bo v sredo, dne 27. februarja 1929 ob po-I 15. uri (pol 3. popoldne) iz liišc žalosti v Opiotncci na tamkajšnje pokopališče v Čadramu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek 2S. februarja ob 8. uri v žiapni cciriovi v Čadramu in dne 7. marca v župni cerkvi v Poljčanah. Oplotnica, Poljčane, Slovenigradec, Strass, dne 24. februarja 1929. REZI KUGLER roj. GRUNDNER PAVLA VARL roij. GRUNDNER. sestri. IVAN GRUNDNER. FRANC GRUNDNER. brata. — Primarii dr. FERDINAND KUNEI. ALOJZ KUGLER, LUDVIK VARL, svaki, — GUSTI GRUNDNER, MICI GRUNDNER, svakinje, ter vsi ostali sorodniki. ШсЬе] Zev ас о: 61 V kremp VfZlClfi Zgodovinski roman. »Moral bi bil udariti po njih.« je srdito rekel sam pri sebi. »Res je, da so imeli muškete — a kaj za to! Saj b; me bili gotovo zgrešili!« Stresel se je. da bi pregnal občutek groze, ki je legla nanj. Že je hotel na slepo kreniti proti enim izmed vrat, ko se mu je zazdelo, da sliši na levi pritajeno mrmranje. Izpremenil je smer, približa, se in razločno začul glas, ki je vpraševal: Nu, kaj dela?« -Hspiuosa!« je pomislil Pardaillan, ki je tsikoj spoznal jnkvizl-torjev glas. »Kaj neki snuje?« Z napeto pozornostjo je pritisnil uho na vrata. Neznan glas je odgovoril i n.k v i z i t or i u: Zdaj blodi po labirintu hodnikov, v katerem se je izgubil.« Tako mi rogov pekJenščkovih!« je sam pri sebi zaškrtal Pardaillan. »To se tiče mene...« In z zloveščim nasmehom je dodal: ■ Drago boste plačali svoje izdajstvo, gospod Espinosa, ako se rešim iz te polomije.« Kako je s četami?« ie nadaljeval inkvizitorjev glas onkraj vrat. Pet sto mož, oboroženih z mušketami, je zasedlo ta konec palače. Straže po petdeset mož čuvajo vse izhode. Obhodnice po dvajset do štirideset mož so razposlane po hodnikih in preiskujejo vse prostore. Vsa'ka izmed njih bo s salvo streljala nanj, kjerkoli ga opazi. To pomeni, monsinjor, da ga držite v roki: zaprite jo in Pardaillan je zdrobljen!« »Tri sto peklenščkov!« je v mislih zarjovel Pardaillan, »to bomo šele videli!« V njegovi glavi se je z bliskovito naglico porodil najenostavnejši načrt: iznenada planiti v sobo, zgrabiti Espinoso, nastavki mu konico meča na grlo in reči: »Odvedite me takoj iz dvorca, ali pa vas zakoljcm, kakor gotovo sem Pardaillan!« S takim namenom ie položil roko na kljuko, da bi tiho odprl vrata. »Satan!« je zaškrtal sam pri sebi. »Zakljenjena so! Kaj naj storim? Ali naj jih razbijem?... Plemeniti Španec gotovo ne bo čakal križem rok.« Med tem pa je Espinosa dajal povelja: »Treba ga je potisniti do mučilnice in ga primo rati, da stopi vanjo.« »Mučiti me hočejo!« se je zdrznil Pardaillan. »Nič ni lažje, monsinjor,« je odvrnil neznani glas. »Naj hoče ali noče, hodil bo po tisti poti, ki mu jo bomo puščali odprto. Sam se nam bo dal v roke.« »Mučilnica!« je ponavljal Pardaillan, plameneč od gneva. »Ta nakana je bogme vredna verolomnega popa. Ali, tako mi Pilata, še vedno m ernste ugnali v kozji rog!« Tako gov oreč se je zaletel v zaprta vrata. Toliko da ni vrisnii od radosti. Vrata niso bila zaklenjena, kakor je mislil. Odiletela so na stežaj in Pa rdaillan je planil v sobo. Bila je prazna. Vitez jo je naglo obletel z očmi. Ne oken ne izhoda ni bilo videti, razen vrat, skozi katera .ie b.l prišel. Bila je prazna, gola, temačna in zlovešče mrka. Nekai pretečega je dihalo od pobeljenih sten. In Pardaillan se je zdajci spomnil vrat v kabinetu, kako so se v najbolj nepravem trenutku sama zaprla za njim. »Če se zapro tudi ta, sem izgubljen!« ie pomislil. Planil je k njim ter ostavil sobo dokaj hitreje, nego ie bil prišel. In res: komaj je bil zunaj, so se vrata zaprla brez vidne čio-vešfke pomoči. »Čas je bilo!« je pomislil Pardaillan in si potegnil z roko po znoj-nem čelu. Mehanično je spusti] oči okoli sebe. Osupnil je. Slika veže je biila spremenjena. Polžaste stopnjice so bile izginile. Vhod nanje je bil kakor zazidan. Namestu trojice vrat je videl samo dvojico: vrata sobe. iz katere je bil ušel, in tista, ki so bila preje nasproti stopnic. Vzlic svojemu pogumu je Pardaillan začutil, kako ga obhaja zmedenost. Groza mu je predirala v mozeg in kosti. Mimo tega je bil še tešč in izmučen cd dolge blodnje po hodnikih. Plašila ga ni baš smrtna nevarnost, amipak to, da ni vedel, odkod preži nanj in v čem obstoji. Vse okoli njega ie bilo tako zavratno in krivnostno. Odkod se je bližala poguba? In kakšna je bila? Pardaillan ni vedel ničesar. Strah pred neznanim ga je sukaj kakor vrtinec. »Tedaj sta vedela, da stojim pred vrati in prisluškujem?« je sr-mrtnral sam pri sebi. »A kaj nameravajo prav za prav? Prisiliti me, da grem radovoljno v mučilnico?...« Zamislil se je jn dejal nato: Pridite 2569-1 na PSKI pomladni velesejem 1929 Pričetek 3. marca splošn vzorčni vele sejem . . . cd 3 do 9. marra vel'ki tehn čni in s'.avb.ni vele- seien ......... od 3. do 13. marca tekstilni vciesejem ..... od 3. do / marca čevljarski in usnjarski velesejem od ö. do a marca Vsa pojasnila donite pri: 'as'nem zastopstvu za Ijubljansk' ekrai STEGU, Ljubljana, Gledališka ul. 8/11. tel 2925 č stnem za topstvu za mariborski okra dr Leo Schielch en ^аиег, Marib r Trg Svobode 3 A Ы9Т91И1 РАЙЯ121 мшйзишф Al(CL«fcn' 172fr ,Od§)Iata' K. O. A. В E O G H A O, Kralja Petra 64, mezanin. Din 58*— Šola za jezike po METODI BERLITZ Kralja Petra trg 8 je edina šola v Ljubliani, kjer ste gotovi, da imate za francoščino rojenega fran-eoza, za nemščino rojenega Nemca, za italijanščino rojenega Italijana (enako za druge jezike) kot profesorja. 1. marca otvoritev novih tečajev iz vseh jezikov samo Kralja Petra trg S Gabrijela Kastelic Florijanska ulica 31 priporoča cenj. občinstvu predtiskarijo ročnih del katero („.-ršuje uajtočDeje. — Kraeui vzoici v izberi. 2908-a Lisičje, polhove kože in vseb drugih divjih živali kupuje stalno skozi ct>lo leto D ZilraviC trg u-nja. Ljubljana. Florijan -ka ulica 9 1880-a ■M'-- ч^Й^4 Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti naše predobre mame, babice, prababice. tašče in tete. gospe Neže Jezeršek roj. Pravst za poklonjene vence in cvetje, kakor tudi za obilo in čaščeče spremstvo na njeni zadnji poti, se tem potom vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. V Ljubljani, dne 26. februarja 1929. Globoko žalujoči ostali. в si» ir«i posebnega aainanila Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljen oče, stari oče. brat. stric, gospod ANTON ŠKERLJ mesar in posestnik v nedeljo, dne 24. februarja ob 13. uri, po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, preminul. Pogreb dragega pokojnika se vrši v torek, dne 26. februarja ob 16. uri iz hiše žalosti, Vič št. 56, na pokopališče na Viču. Vič pri Ljubljani, dne 25. februarja 1929. ; 6 Žalujoči ostali. Umrl je danes v Vrbovskoj — Dalmacija v starosti 91 let naš nepozabni oče, stari oče in praded, gospod Jernej Jereb slikar in kipar iz Metlike. Truplo dragega nam pokojnika bo položeno na pokopališču v Vrbovskoj k večnemu počitku. Metlika - Vrbovsko, dne 22. februarja 1929. Justina Japeli roj. Jereb, hči; Alojzij Japelj, fin. kontr. preglednik, zet; sinova in ostalo sorodstvo pokojn'ka. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! omo iz originalne r всЛепЪ-токе §e tiobiva najboljše pecivo! Vsakovrstne tiskov ne izvräuje najhitreje, solidno in poceni tiskarna «Jadran» Slovenjgradec. G1E30M' Kupni te pri tvrdkah ki inserirajo v našem listu! ЛПЛГТЯ-""""""" » 2 tkalska mojstra vešča opravljanja sNothrop« avtomatskih štatev, se iščeta za novo podietje v Jugoslaviji pod sigurnim vodstvom po dogovoru in dobri plači Ponudbe na Tekstilno Industrijo Dingarac, Zemun. 2964-a M»W»H,HWWWHUII4HH» (Hüftform) vsel. vrst po meri priporoča A HUTTER, Ljubljana. Tavčarjeva ulica 11/11, poleg -.odmie 2604-a Brez poseb^ga naznanila. Občina Ljubljana Mestui pogrebni zavod V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je zapustil za vedam naš srčno ljubljeni soprog, predobri oče. stari oče, brat. stric, tast in svak. gospod strojevodja drž. žel. po kratkem trpljenju mirno in boguudano. _ . t Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 27. tebruana 1929 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Sp. Šiška, Lepodvorska ulica št. 31, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 25. februarja 1929. , 72 Globoko žalujoči ostali. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric in tast, gospod Ivan Jer posestnik in višji sodni oiicija! v pok. dne 23. februarja t. L, previden s svetotajstvi za umirajoče, za vedno zatsnil blage oči. Pogreb pokojnika bo v torek dne 26. februaria t. i. iz hiše žalosti v Žužemberku na domače pokopališče. Žužemberk, 23. februarja 1929. Žalujoči: ROZA, soproga, VILKO, RUŽA, IVAN, ZORA, DRAGI, VLADKA, DANICA, BOŽA, otroci, BOJAN in BRANKO, vnuka. NADICA, vnukinja, IVAN VANDOT, MIRKO HAFNER, zeta ANICA, sinaha. V brezmejni žalosti javljam, da je moja preblaga žena Frančiška Zorman ro Toman predvčerajšnjim, v nedeljo, dne 24. t. m. ob 16. uri po kratki mučni bolezni, previdema s sv. zakramenti, v 34. letu svoje starosti mirno v Bogu zaspala. Pogreb moje nepozabne soproge se bo vršil danes, dne 26. februarja ob 4. uri pop. iz bolnice v Slovenjgradcu na mestno pokopališče. Sveta maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 27. februarja ob V27. uri v mestni župtii cerkvi. Šmartno pri Slovenjgradcu, dne 24. februarja 1929. Globoko žalujoči soprog JOSIP, novorojeni sinček TEPČEK. Urejuje Davortu Ravljtn Izdaja .onzorej .jetra. Adoli R.bu.kar, Za Narodno tiskarno d. d kot tiskaroarja Frane Jezeršek Z, mseratn, del ,e govoren A,oj*J Novak Vs, v Ljubljnt. Щ ж 8 ш Ш4 щ