42
Slovstvene stvari.
1. Težko sem pričakoval, kaj bo rekel Svetec o besedi lih, pa nisem nič pričakal. V pisavi se je nekoliko ogibajo in rabijo raje ravno; češ, da je una germanizem. Res pomeni lih v stari nemščini „Gre-stalt", Beschaffenheit, in odtod gelich, dieselbe Gre-stalt , solich = so beschaffen , welich zz- wie beschaffen (Heyse I. 567).
Toda jez menim, da je lih ena tistih besed, ki sta jih imela v starodavnih časih oba naroda vkupaj7 le pozneje so dobile pri vsakterem razne pomene, in zato ne smemo misliti, da so germanizmi, tako so naše, kakor unih. Tn ljudstvo jo rabi to besedo v raznih pomenih:
a)  temporalno, da naznani enočasnost dveh djanj, postavim: lih pristopili so, ko sem prišel v cerkev. Lih dvanajst je bila, ko sem v Kamnik prišel ;
b)   concessiono (obwohl, wahrend), na primer: Ce lih sam strada, pa mu vendar daje. Zmeraj govori, desilih nič ne ve;
c)  kaže, da se dve lastnosti Čisto ujemate, postavim: Lih taki klobuk sem kupil, kakor ga imaš ti;
d)  včasi besedo bolj potrdi in omeji, ter ima zgolj adverbialni,pomen, post: skoraj so ga ujeli, lih komaj jo je odnesel. Čakaj malo, lih zdaj bo kuhana večerja. Lih kar je bil tukaj. Lih zdaj bo prišel (alsogleich).
Tudi Vodnik jo je rabil, na primer: Deslih kmeti-škega stanu, se je (Vega) vendar dobro obnašal.               j
43
Ne smemo misliti, da je naš lih izpeljan iz nem* škega gleich (pač pa je tisti glih napačno posneti po njem, toda po nevednosti), marveč mi smo staro besedo ohranili primitivno , Nemci pa so jo spremenili, ali pa jo rabijo kot „Nachsilbe", post.: manniglich, k 6-niglich in drugi. Veči germanizem je „ravno", zakaj tu smo posneli po nemškem duhu, in mehanično prenesli besedo , ki pomeni lokalno r a v n o t o (eben, planus) za tisti „eben", „just", „gerade."
2.   Taka je tudi z besedo žlahta; althochd. je povedala beseda s lah t a to, kar sedanje Geschlecht, Gattung. Oni so jo spremenili v „Geschleeht", mi jo imamo pa še, kakor je bila. Toraj je dobro rečeno „midva sva si v žlahti", to je, sva ene rodovine. Tisti soroden pa je nekako neroden, ker je sestavljen. In tako tudi izpeljani prilog žlahtni (nobilis) se skozi in skozi ujema s primitivnim pomenom, kdor namreč več slavnih narodov ima, da je že po preddedih znan, in da izvira iz slavne rodovine, ta je žlahten človek. Saj tudi Ciceron pravi: Nobilis etiam sic definitur, ut sit is, qui imagines, majorum habet. Verr. V. 14. Nemci so spremenili besedo in pomen, mi pa imamo oboje.
v
3.   Še imam eno besedo, ki jo ni med ljudmi (kolikor jez vem), in tudi pri pisateljih ne, pa je škoda za njo, stari pisatelji so jo rabili pogosto in dobro. Namreč „zdajci". Narajma se sem ter tje ta beseda, toda vselej v pomenu s e d a j, to pa ni prav, ker ste dve različni besedi. Le enkrat sem jo bral prav obrnjeno, če se prav spominjam v Drobtinicah 1858, v pesmi o sv. Justinu, stavka ne vem.
Pomen besede zdaj ci je lih tisti, kakor grški ev&og, d&icog, kadar namreč se naznani, da sledi dvoje djanj hitro in neposrednje eno za drugim, tako da je prvo dovršeno in brž drugo nastopi. Grki so rabili svoj vi&ig tudi pri partic. aor. tako da je stal pri participiu, veljal pa za glavni glagol cf. tolg xaXolg sv&vg i&ovteg tirov yiyv6ns&ct — lepe ugledavši zdajci postanemo jim dobri (dobrohotni), ali kakor hitro zagledamo — precej smo dobri. -- Kakor Grki pri particip. aor. ev&vg, tako so rabili naši predniki zdajci pri glag. dovr. brez ozira na preteklost ali sedanjost ondi, kjer so hteli povedati, da je nastopilo drugo djanje, torej ko je dovršeno prvo; rabil ga je Trubar, posebno rad in kaj umetno Japel.
V dokaz tega navedemo izgledov: Inu on praui knim, Hodita sa meno, etc. Inu ona sdaizi sapustita nvu mresche, inu gresta sa nim. Trub. Matth. 4. (Vulg. „at illi continuo relictis retibus secuti sunt cum." Japel: s daj z i, Golim.: koj; oi &e sv&ecog d^pevrsg r^olov&rjGav.) — Inu on nyu poklizhe, inu ona sdaici sapustita ta zholn, inu nyn ozheta in gresta sa nim. Trub. ibid. (Vulg. illi autem statim relictis retibus etc. Japel: ona dva pak sta sdaizi mreshe inu ozheta sapustila inu shla. Golim: ona pa sta prezej etc.) — Kadar potle nadloga ali preganjanje sa vole bessede vstane, se sdajzi pohujshajo. Japel. Mark. 4. 17. (Vulg. deinde orta tribulatione — confestim scandalizantur; efoa '/trofiivrig &U\psoyq — sv&ecog Gxav&aklLovtal; Golim: prezej.) — Inu kadar je on is zholna vun stopil, je sdajzi njemu na pruti prishal, in drugi. Japel. Mark. 5. 2. (Vulg.: et exeunti ei de navi statim occurrit etc. xal thl&ovti avta) — ev&ecag aTirivrrjGe.)
Kar imajo stari dobrega, moramo hraniti, da se nam ne pogubi, da poj demo naprej. Japel ima marsikaj hvalevrednega. Bil je mož velikanski, in njemu v čast in slavo, menim, bili bi novi prestavljavci sv. pisma prav učinili, ko bi bili naredili: Japel editio altera — nova — emendata, ali kaj tacega; zakaj v reči je on dober, le jezik je treba popraviti sedanjim potrebam pri-
merin; tudi je Japel prestavljal po Vulgati z ozirom na original, in re ipsa je menda malo popravljati.
4. Kako bi v slovenski prestavljali vezi: sowohl — als auch; et — et, quum — tum; rs — xai? Mi takih vezi nimamo, ker smo vajeni govoriti v kratkih stavkih; rabiti: tako — kakor po nemščini diši; včasi si pomagamo z in, in pa, ali kako drugače (der alte so-wohl, wie der junge — mladi in stari, oba sta norca), povsod pa ne shajamo, in vendar je težko tvegati se takih vezi pri prestavljanji dolgih period grških in latinskih.   Luka! što veliš?                            P. Ladislav.