leto 1882.
467
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLII. — Izdan in razposlan dne 31. avgusta 1882.
116.
Dopustno pismo od 21. julija 1882,
za lokomotivno železnico od Liesinga v Kaltenleutgehen.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, galiŠki, Vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi groi habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je priv. družba južne železnice zaprosila, da bi ji se dala dopustitev ali koncesija v delo in rabo lokalne železnice od postaje Liesing Dunajsko-Tržaške Proge v Kaltenleutgeben, vzvidelo Nam seje z ozirom na občno korist tega pod-jetja imenovani družbi po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in postavi od 25. maja 1880 (Drž. zak. št 56) to dopustitev podeliti takö le:
§• D
Dajemo družbi priv. južne železnice pravico narediti in uživati lokomotivno železnico kot lokalno železnico s pravilno medkolesno širino od postaje Liesing Južne železnice na Percbtoldsdorf in Kodami v Kaltenleutgeben.
(Slovoni.oh.)	82
§• 2.
v
Železnici, kije predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila:
a)	oprostitev od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala in vrsbe do časa, ko se začne vršba vožnje, in za pridobitev zemljišč, za delo in opravo železnice do konca prvega vršbenega leta;
b)	oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstvenih obligacij z interimalnimi listi vred, in za vknjižbo predstvenih obligacij, kakor tudi od presnemščine, kar seje nabere o nakupu zemljišča;
c)	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dobodarine, od plačevanja štempeljskih pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil v vesti s prihodnjimi postavami, na trideset (30) let od dne današnjega.
§• B.
Družba južne železnice je dolžna, delo železnice precej začeti, in najdalje do 1. julija 1883 dokončati, dodelano železnico precej v občno službo izročiti ter vožnjo po nji ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati. Da bode zgornjega roka za delo držala se, dolžna je družba na zahtev državni upravi dati varnost, položivši primerno kavcijo v gotovem novci ali v vrednotnicah, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
§• 4.
Da izdela dopuščeno železnico, priteza se družbi južne železnice pravica razlastitve (razsvojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov.
Ista pravica se družbi dodeli tudi zastran tistih krilnih železnic, ki bi se imele narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§• 5.
Družbi južne želežnice se je ob delu in rabi dopuščenih prog držati tega’ kar ustanavlja to dopustno pismo, in dopustilnih uvetov, ki jih postavi trgovinsko ministerstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj meréôi zakoni in ukazi, zlasti železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in železnocestni krétni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in pa zakonov in ukazov, kateri se morebiti pozneje dadö.
Kar se vožnje ali vršbe same tiče, odpuščajo se varnostne naredbe propisano v redu železnocestne vožnje v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni propisi, ki jih o vršbi izdâ trgovinsko ministerstvo.
§• 6.
Ako bi družba južne železnice za lokalno železnico, katera je predmet tega dopustnega pisma, izdala delnice (akcije) in predstvene obligacije, potrebuje tako nominalni iznos, kakor tudi obrazec delnic in predstvenih obligacij posebnega odobrenja državne uprave.
§• 7-
Grledé vojaških transportov in drugih oprav ali storitev za vojstvo naj se določila na ostalih progah južne železnice vsak čas veljavna uporabljajo tudi na tukaj koncesijonirano lokalno železnico v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozirom na drugotnost te železnice in na polajšila vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in cele službe zdi biti zvršljivo, o čemer razloka pristoji trgovinskemu ministerstvu.
Družba se zavezuje, da se hoče pri oddajanji služeb v zmislu postave od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) ozirati na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželnega brambovstva.
§• 8.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9. lit. b) železnocestnega dopustnega zakona izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja do 31. de-dembra 1968 in mine po tem roku.
Državna uprava sme tudi izreči, da je koncesija pred iztečajem zgornjega roka izgubila svojo moč, ako se ne bi dostale dolžnosti v §. 3 ustanovljene o začetku in zvrŠetku delanja in začetku ter vzdržbi vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §. Il8*, lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami.
§• 9.
Državna uprava si prihranja pravico, da more vselej koncesijonirano železnico, ko se dodela in v službo izroči, odkupiti za odškodnino v gotovem, ki jo dâ družbi.
Da se določi odkupščina, seštejč se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom ; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najslabejših let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se izračuni.
Ako bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine potrebne za obresti po 5% resnične napravne glavnice, ki jo je dovolila državna uprava, in za nje odplačilo o času, za katerega veljâ koncesija, — tedaj se ta letnina vzame kot čisti donos odmeri odkupščine v podlogo. To veljâ tudi za 8lučaj, če se železnica odkupi pred sedmim letom vršbe.
Odškodba naj se po izboru državne uprave dâ ali v renti, enaki zgornjemu srednjemu, odnosno minimalnemu donosu, ki naj se družbi v dobi še ostali koncesije poluletno, 1. januvarja in 1. julija vsako leto po dospetji plačuje, ali pa z enkratnim plačilom tistega iznosa, ki je v času odkupnje primeren ka-
pitalni vrednosti računsko najdeni na temelji petodstotnih obresti letnib rent, kar jih do iztečaja koncesije za izplačilo dospé.
Dejanjski napravni kapital po cifri je podvreči odobrenju državne uprave.
Za načelo naj pri tem veljâ, da se razen troskov na sestavo projekta, na delo in opravo železnice in za nabavo vozil res uporabljenih in prav izkazanih z interkalarnimi obrestmi po pet od sto, ki so bile med delanjem res izplačane, ne smejo v račun postavljati nikakeršni drugi, po imenu nikaki troski za dobavo novcev.
Ako bi se pa vendar v zmislu §fa 6 te dopustnice s posebnim dovoljenjem državne uprave v dobavo resničnega kapitala za železnico izdale delnice ali predstvene obligacije, to se smejo prej ustanovljeni resnični odkupščini troski za dobavo novcev, za katere bi bilo moči izkazati, da so se natekli, in to do desetih odstotkov resnične napravne glavnice največ došteti.
Ako bi po izteku prvega vršbenega leta bilo treba še drugih novih staveb, ali bi se pomnožile vozne oprave in vozila, smejo se dotični troškovi prišteti napravnemu kapitalu, ako je državna uprava privolila v gori omenjene nove stavbe ali v pomnožitev voznih oprav, in če se troškovi ti, kakor veljâ, izkažejo.
Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država izplačavši od-kupščino brez drugega odmenila ali vračila v last in užitek te tukaj koncesijo-nirane proge z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, — tudi vozil in zalog materijala.
§. 10.
Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brez vračila neobremčnjena svojina in užitek dopuščenih železnic, in vse premične in nepremične pritikline, tudi vozilnega parka in zalog materijala (§. 9).
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica, ostaja družbi last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar ima denarjev tirjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, katera je sezidala ali si pridobila vsled pooblastila od državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici.
§• H.
Državna uprava ima pravico, uvčriti se, da o dela železne ceste ter tudi vršbena oprava, po vseh delih nameru primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po cesarskem komisarji, ki je postavljen za družbo južne železnice, pregledovati gospodarjenje, kolikor se tiče tu koncesijonirane železnice.
Za tu ustanovljeno nadziranje železnocestnoga podjetja družba ne plačuje v državno blagajno povračila, takisto se družba odvezuje dolžnosti, izrečenih v §. 89 reda železnocestne vožnje od 1(5. novembra 1851 (Drž. zak. od I. 1852 št. 1) gledč povračila večjih troškov, ki bi so nabrali po policijskem ali doho-darstvenem nadzoru, in gledč dolžnosti, zastonj nabaviti in vzdržavavati uradne prosto rije.
§• 12.
Družba južne železnice se zavezuje, da hoče za železnico, ki je predmet pričujoči dopustnici, pisati poseben račun o delanji železnice in o vršbi vožnje.
V izogib težkočam, ki so združene s samostalnim pisanjem ločenega računa o vršbenih troskih, dopušča se vendar, vpostavljati vršbene troškove na temelji srednika (srednjega števila) po ključi, ki ga odobri trgovinsko ministerstvo.
§• 13.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici, v dopustnih uvetih ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter po okoinostih — še predno izteče koncesija, izreči, da je ista ugasnila.
Resno opominjâje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta do-pustnica, in dodeljujoč družbi južne železnice pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči zahtevati odmčne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, eden in dvajsetega dne meseca julija, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem drugem,- Našega cesarjevanja tridesetem četrtem.
Franc Jožef* s. r.
Taaffe s. r.	1*1 no s. r.	lluiiajowski s. r.
117.
Dopustno pismo od 27. julija 1882,
za lokomotivno železnico od Pola v Tšetin.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milost! Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, Vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje—sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je avstrijska družba lokalnih železnic v Pragi zaprosila, da bi se ji dala dopustitev ali koncesija v delo in rabo lokalne železnico od Polske postaje c. kr. po cesarji Ferdinandu slovoče severne železnice v Všetin, vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja imenovani družbi po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in postavi od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56) to dopustitev podeliti tako le :
§• 1.
Dajemo avstrijski družbi lokalnih železnic v Pragi pravico narediti in uživati lokomotivno železnico kot lokalno železnico s pravilno medkolesno širino od postaje Pol c. kr. priv. cesar Ferdinandove severne železnice na Porubo, Lešno, Krasno, V. Mezirečje in Jablunko v Všetin s krilom od V. Mezirečja do stekla-nice v Krasni.
Družba ima dalje dolžnost, na zahtev državne uprave tedaj izvesti krili od dopuščene železnice v Granico in Rožnavo, če bode za obresti od glavnice v to potrošiti se imajoče in za odplačilo glavnice same poskrbljeno bodi z nakladnimi pogodbami bodi z drugimi dajatvami dotičnikov, ali kako drugače.
§• 2.
Železnici, kije predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila: a) oprostitev od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala in vršbe do časa, ko se začne vršba vožnje, in za pridobitev zemljišč, za delo in opravo železnice do konca prvega vršbenega leta; h) oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstvenili obligacij z interimalnimi listi vred, in za vknjižbo predstvenih obligacij, kakor tudi od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišča;
c)	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja štempeljskih pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil west! s prihodnjimi postavami, na trideset (30) let od dne današnjega.
§• 3.
Družba jo dolžna, delo železnice precej začeti in v dveh letih od današnjega dne dokončati, dodelano železnico v občno službo izročiti ter vožnjo po njih ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
Da bode zgornjega roka za delo držala se, dolžna je družba državni upravi dati varnost, položivši primerno kavcijo v vrednotnicah, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
§• 4.	•	j
Da izdela dopuščeno železnico s krilom do stoklarnice v Krasni vred, pri' teza se avstrijski družbi lokalnih železnic pravica razlastitve (razsvojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov.
Ista pravica se družbi dodeli tudi zastran tistih krilnih železnic, ki bi se imele narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§• 5.
Družbi se je ob delu in rabi dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja pričujoče dopustno pismo, in dopustilnih uvetov, ki jih postavi trgovinsko mini-sterstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi zlasti železno-cestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in železno-ce8tni krétni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in pa zakonov in ukazov, kateri se morebiti pozneje dadö.
Kar se vožnje same tiče, odpuščajo se varnostne naredbe propisane v redu železnocestne vožnje v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni propisi, ki jih o vršbi izdâ trgovinsko ministerstvo.
§• 6.
Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih določilih o tem ter o polajšilih potujočim vojakom, katera kadar si bodi veljajo pri priv. cesar Ferdinandovi severni železnici.
Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obéh državnih polovic, tirolske deželne strelce, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagajnice, nego tudi ob službenem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in priglednim zborom, potem vojaško stražno krdelo civilnih sodišč Dunajskih, žandarstvo, ter po vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Družba avstrijska lokalnih železnic se zavezuje, pristati na dogovor med avstrijskimi železnocestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravnih reči za vojaške transporte in o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na organska določila in na služabni propis o bojnih železno-cestnih oddelkih, ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dogovor o transportu takih bolnikov im ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troških vojaške blagajnice.
Tako je tudi dolžna pristati na dogovor, katerega je z železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih, in na propis o vojaških transportih po železnicah.
Te dolžnosti družba ima samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozirom na drugotnost te železnice in na polajšfla vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in cele službe zdi biti zvršljivo.
Družba ima dolžnost, pri oddaji služeb v zmislu zakona od 19. aprila 1372 (Drž. zak. Št. 60) ozirati se na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega po-niorstva in deželne brambe.
§. 7.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) železnocestnega dopustnega zakona izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, štejčč od danajšnjega dneva, in mine po tem roku.
Državna uprava sme tudi izreči, da je koncesija pred iztečajem zgornjega roka izgubila svojo moč, ako se ne bi dostale dolžnosti v §. 3 ustanovljene o začetku in zvršetku delanja in ter o začetku in vzdržbi vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti ni v zmislu §. llga, lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami.
§• 8.
Državna uprava si prihranja pravico, da more vselej koncesijonirano železnico, ko se dodela in v službo izroči, odkupiti za odškodnino v gotovem, ki jo dâ družbi.
Da se določi odkupščina, seštejd se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najslabejših let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se izračuni.
Ako bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine potrebne za obresti po 5% imenske napravne glavnice, ki jo je dovolila državna uprava, in za nje odplačilo o času, za katerega veljâ koncesija — tedaj se ta letnina vzame kot čisti donos odmeri odkupščine v podlogo.
To veljâ tudi za slučaj, če se železnica odkupi pred sedmim letom.
Odškodba naj se po izboru državne uprave dâ ali v renti, enaki zgornjemu srednjemu, odnosno minimalnemu donosu, ki naj se družbi v dobi še ostali koncesije poluletno 1. januvarja in 1. julija vsakega leta po dospetji plačuje, ali pa z enkratnim plačilom tistega iznosa, ki je v času odkupnje primeren kapitalni vrednosti računsko najdeni na temelji petodstotnih obresti letnih rent, kar jih do iztečaja koncesije za izplačilo dospe.
Imenski napravili kapital po cifri je podvreči odobrenju državne uprave.
Ako bi po izteku prvega vršbenega leta bilo treba Še drugih novih staveb, ali bi se pomnožile vozne oprave, smejo se dotični troškovi prišteti naprav-nemu kapitalu, ako je državna uprava privolila v gori omenjene nove stavbe ali v pomnožitev voznih oprav, in če se troškovi ti, kakor veljâ, izkažejo.
Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država izplačavši odkupščino brez drugega odmenila v bremen prosto v last in užitek te tukaj koncesijonirane progo z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, — in pa vozil in zalog materijala.
§• 9.
Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide* na državo brez vračila neobremenjena svojina in užitek dopuščenih železnic, vse premične in nepremično pritikline, tudi vozilnoga parka in zalogo materijala.
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica (§. 8), ostaja družbi last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar ima denarjev terjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, katere je sezidala ali si pridobila vsled pooblastila od državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici.
§. io.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici, v do-pustilnih uvetih ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter po okolnostih — še predno izteče koncesija, — izreči da je ista ugasnila.
Resno opominjâje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta do-pU8tnica, in dodeljujoč družbi pravico, zastran izkazne Škode pred Našimi sodišči zahtevati odmčne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim velikim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, sedem in dvajsetega dne meseca julija v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem drugem, Našega cesarjevanja štiri in tridesetem.
Franc Jožef s. r.
Taufte s. r.	Pino s. r.	l>unajewt»ki s. r.
118.
Dopustno pismo od 30. julija 1882,
za lokomotivno ieleznico od Hietzinga v Perchtoldsdorf.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, galiŠki, Vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salzburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleŠki in dolnje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
(Sl«T«alMh.)
Ker je firma lokomotivne fabrike Krauss et Comp, zaprosila, da bi ji se dala dopustitev ali koncesija v delo in rabo lokalne železnice od Hietzinga do Perchtoldsdorf, ki so ima deloma izvesti kot cestna (za cesto uporabna) železnica (parni tramway), vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja imenovani družbi po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in postavi od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56) to dopustitev podeliti tako le:
§• 1.
Dajemo firmi Krauss et Comp, v Mnihovem in Linči pravico narediti in uživati lokomotivno železnico, ki se ima izvesti kot lokalna železnica s pravilno med-kolesno širino od Hietzinga na Laine, Speising, Mauer in Rodaun v Perchtoldsdorf.
Dalje se koncesionarju na dve leti, od današnjege dne računeč, dodeljuje pravica; tudi dalje kos od Hietzinga v Gaudenzdorf izvesti, ako bi v enem letu, od današnjega dne računeč, ne postalo gotovo, da se napravi takšna zveza od linijnega okopa v Hietzing kot kos projektiranega omrežja Dunajskih lokalnih železnic.
§. 2.
Železnici, ki je predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila:
a) oprostitev od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala in vršbe do časa, ko se začne vršba vožnje, in za pridobitev zemljišč, za delo in opravo železnice do konca prvega vršbenega leta;
L) oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic z interimalnimi listi vred, kakor tudi od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišča;
c)	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja štempeljskih pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset (30) let od dne današnjega.
§• 3.
Koncesiijonar je dolžen, delo lokalne železnice precej začeti, ko mu se podeli dovoljenje za delo, in najdalje v poldrugem letu dokončati, dodelano železnico precej v občno službo izročiti ter vožnjo po njih ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati. Da bode zgornjega roka za delo držal se, dolžen je koncesijonar državni upravi dati varnost, položivši kavcijo pettisoč (5.000) goldinarjev v vrednotnicah, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
§• 4.
Da izdela dopuščeno lokalno železnico, priteza se koncesijonarju pravica razlastitve (razsvojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov.
Ista pravica se koncesijonarju dodeli tudi zastran tistih krilnih železnic, ki bi se imele narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§. 5.
Koneesijonarju se je ob delu in rabi dopuščene ceste držati tega, kar ustanavlja dopustno pismo, in dopustilnih uvetov, ki jih postavi trgovinsko mini-sterstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi zlasti železno-cestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in železno-ce8tni vrŠbeni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od . 1852 st. 1) in pa zakonov in ukazov, kateri se morebiti pozneje dadč.
Kar se pa vršbe ali vožnje same tiče, odpuščajo se varnostne naredbe pro-pisane v redu železnocestne vožnje in dotičnih dodatnih ukazih v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni propisi, ki jih izdd trgovinsko ministerstvo.
§. 6.
Koneesijonarju priteza se pravica, s posebnim odobrenjem državne uprave in pod uveti, ki jih ona postavi, ustanoviti delničarsko družbo.
Družba, katera se napravi, stopi v vse pravice in dolžnosti koncesijonarjeve.
Družbena pravila in obrazci delnic (akcij), ki se izdadö, potrebujejo odobre-nja državne uprave.
Predstvene obligacije ne smejo se izdajati.
Vso napravno glavnico bode po črteži, ki ga odobri državna uprava, razdol-žiti še dokler traja koncesija.
§. 7-
Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih določilih o tem ter o polajšilih potujočim vojakom, katera ta čas veljajo pri železnici cesarice Elizabete stoječi v državni vršbi.
Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obéh državnih polovic, tirolske deželne strelce, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagajnice, nego tudi ob službenem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in priglednim zborom, potem vojaško stražno krdelo civilnih sodišč Dunajskih, žandarstvo, ter po vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Koncesijonar se zavezuje, pristati na dogovor med avstrijskimi železno-pestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravnih reči za vojaške transporte m o vzajemnem pomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na organska določila in na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih, ter tudi Qa potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dogovor o transportu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troških vojaške blagajnice.
Tako je tudi dolžan pristati na dogovor, katerega je z železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripoinaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih in Qa propis o vojaških transportih po železnicah.
Te dolžnosti koneesijonar ima samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozirom na drugotnost te železnice in na polajšila vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in cele vrŠbe zdi biti zvršljivo, o čemer razloka pristoji trgovinskemu ministerstvu.
Koneesijonar se zavezuje, da se hoče pri oddajanji služeb v zmislu postavo od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) ozirati se na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§. 8.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) železnocestnega dopustnega zakona izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, štejčč od danajšnjega dneva, in mine po tem roku.
Državna uprava sme tudi izreči, da je koncesija izgubila svojo moč, ako se ne bi dostal rok, v §. 3 ustanovljene o začetku in zvršetku delanja in začetku ter vzdržbi vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §. ll*a, lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami.
§• 9.
Državna uprava si prihranja pravico, da more vselej odkupiti koncesijoni-rano železnico, ko bode dodelana in v službo izročena.
Za zvršbo odkupne pravice naj veljajo naslednja določila:
1.	Ako bi se železnica odkupila pred iztekom petega vršbenega leta, najti je srednji letni čisti donos vršbene dobe, ki je minila pred odkupnim dnem.
2.	Ako se odkupi po izteku petega vršbenega leta, seŠtejč se, da se določi odkupščina, letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih petih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najslabejših let in povprečni čisti dohodek ostalih treh let se izračuni.
3.	Ako bi vendar tako (točka 1 in 2) najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine potrebne za obresti po 5% resnične napravne glavnice, ki jo je dovolila državna uprava, in za nje odplačilo v dobi, dokler traja koncesija — tedaj se ta letnina vzame kot čisti donos odmeri odkupščine v podlogo.
4.	Za odkupŠčino naj veljâ tisti isnos, ki je primeren kapitalni vrednosti računsko najdeni na temelji petodstotnih obresti letnih rent, kar jih do iztečaja koncesije za izplačilo dospè.
5.	Odkupščina se izplača brez razlike časa, v katerem se železnica odkupi, po izboru državne uprave ali v gotovem novci ali v državnih zadolžnicah, po ceni Dunajske borse, ki so je imale dan pred djanskim izplačilom.
6.	Po cifri določeni resnični in nominalni kapital v napravo potrebuje odo-brenja državne uprave.
Gledé resnične napravne glavnice naj veljâ to načelo, da se razen troškov na sestavo projekta, na delo in oprave železnice resnično uporabljenih in prav izkazanih s interkalarnimi obrestmi po pet od sto, ki so bile med delanjem resnično izplačane, ne smejo v račun postavljati nikakeršni drugi, po imenu nikaki troški za dobavo novčev.
7.	Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država izplačavši odkupščino brez drugega vračila v last in užitek te tukaj koncesijonirane železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, tudi vozil-nega parka in zaloge materijala, in pa vršbenega in pričuvnega zaloga, narejenega iz napravne glavnice, kolikor ti zalogi niso z odobrenjem državne uprave po svojem namenu celoma ali deloma uže uporabljeni.
§• 10.
Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brez vračila neobremenjena svojina in užitek dopuščene železnice, in vse premične in nepremične pritikline, tudi v dopustilnih uvetih navedenega vozilnega parka in zalog materijala, in pa vršbenega in pričuvnega zaloga, narejenega iz naprave glavnice, kolikor ti zalogi niso z odobrenjem državne uprave po svojem namenu celoma ali deloma uže uporabljeni.
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica (§. 9), ostaja koneesijonarju last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar ima denarjev tirjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, katera je sezidal ali si pridobil vsled pooblastila od državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici.
§• H.
Državna uprava ima pravico, uvčriti se, da so dela železne ceste ter tudi vršbena oprava, po vseh delih nameru primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran edvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje.
Ako se napravi delničarska družba, ima komisar, katerega postavi državna uprava, tudi pravico, kolikorkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega sveta ali drugega zastopa, kateri veljâ za družbe načelništvo, ter k občnim zborom, in ustavljati vse sklepe in naredbe nasprotne zakonom ali družbenim Pravilom, oziroma kvarne državni koristi.
Za tu ustanovljeno nadziranje železnocestnega podjetja, koncesijonar ne plačuje v državno blagajno povračila, takisto se on odvezuje dolžnosti, izrečenih v §• 89 reda železnocestne vožnje od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 st. 1) gledé povračila večjih troškov, ki bi se nabrali po policijskem ali doho-daistvenem nadzoru, in gledé dolžnosti, zastonj nabaviti in vzdržavati uradne prosto rij e.
§• 12.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici, v dopustnih uvetih ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter P° okolnostih — še predno izteče koncesija, izreči, da je ista ugasnila.
(81*Tem.oh.)
84
Resno opominjâje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta do-pustnica, in dodeljujoč koncesijonarju pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči zahtevati odmčne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, tridesetega dne meseca julija, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem drugem, Našega cesarjevanja tridesetem četrtem.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Pino s. r.	Dunajewski s. r.
119.
Razglas ministerstva za poljedelstvo od 28. avgusta 1882,
da je Luksemburško pristalo ua mednarodni dogovor od 3- novembra 1881 o trtni nšici
Po glasu priobčila švicarskega zveznega svéta izrekla je vlada velike vojvodine luksemburške, da Luksemburško pristopa k mednarodnemu dogovoru od 3. novembra 1881 (Drž. zak. od 1. 1882 št. 105) gledé trtne ali vinogradsko ušice.
Falkenhayn s. r.
Popravek.
V postavi O poštnih hranilnicah, Drž. zak. kos XXI., štev. 56, v tretje)» odstavku člena 21, na strani 222, naj se namesto: Vlogi, ki jih vložniki itd-, čita: Vloge, ki jih vložniki itd.