ISSN 0351-6407 770351 640019 Če hrast še listje obdrži, bo mraz vse zimske dni. Sprva bo pretežno oblačno, nato pa jasno in hladno. BnMMBaMMiMaMnMaBaMKHHiaBDMaBaaMiai Murska Sobota, 1. november 2001, leto LIH, št. 44, odgovorni urednikjanez Votek, cena 240 sit h n T/.J • r*' . A str. 5 krajine POMURKA KOMMERS OGLASNIK »a vsak četrtek vsakdan J 2 b dnevu BREZPLAČNI OGLASI PREKMURJE tel: 02/25-15-795 Prej nas ni bilo in potem nas ne bo. Ah pa? tran: 1 7 Fotografija: Natalija Juhnot Odločilni duh protestantizma Sam si pomagaj in Bog ti bo pomagal str. 1 0 Za dolgoročno rešitev obmorske Letos več kot štiri milijone kilogramov grozdja str. 13 (Ne)upravičena vojna $tr. 9 NAROČNIK----------- Franc Rode: Pomurje škofija! V četrtek so obiskali Bogojino trije slovenski škofje: metropolit in ljubljanski nadškof dr. Franc Rode ter mariborska pomožna škofa dr. Jožef Smej in dr. Anton Stres. S svojim obiskom so počastili tridesetletnico misijonarjenja Janeza Puhana, po maši pa je bil tudi pogovor na temo Biti kristjan danes v Sloveniji, ki ga je vodil domači župnik dr. Stanko Zver. Cenjeni gostje so odgovarjali tudi na vprašanja poslušalcev. Slovenski metropolit dr. Franc Rode je povedal tudi svoje mnenje o predlogih za škofijski sedež v Murski Soboti oziroma za pomursko škofijo. Dejal je sicer, da je prvi naslovnik za uresničitev te pobude mariborski škof dr. Franc Kramberger. Če bi bila prošnja utemeljena, bi bila najbrž sprejeta tudi pri Svetem sedežu v Vatikanu. »Sam pa bi to pobudo takoj podprl, vendar je to moje osebno mnenje,« je dejal dr. Rode. Potem je navedel nekaj vzrokov, ki bi ga k temu vodili: želja ljudstva in dejstvo, da je na nevralgičnih točkah Slovenije (ena takih je Murska Sobota) dobro imeti močna cerkvena središča s škofijami. - Foto: Š. S. 2 AKTUALNO OKOLI NAS t november 2001 VKIMIK V teh nemirnih časih, ko potniki in turistične agencije množično odpovedujejo polete v oddaljene kraje, so vseeno"še ljudje, ki jim pustolovska in raziskovalna žilica ne da miru. Njihove izkušnje lahko s pomočjo zavodov, kot je MIKK, podoživljamo tudi vsi mi, kajti soboški mladinski klub vsak mesec najmanj enkrat pripravi potopisno predavanje za željne hrepenenja po horizontih onkraj oceana. Še posebej pohvalno je, da se kot svetovni potniki pojavljajo in doma predstavljajo naši domači radovedneži in avanturisti, bolje rečeno avanturistke, saj prevladujejo ženske (ali so se moški popotniki bolj ustrašili?). Tako je na prvem predavanju s pomočjo diapozitivov svoja doživetja podala Renata Varga iz Dobrovnika (na sliki), ki je preživela šest tednov v Južni Ameriki. To je po njenem mnenju absolutno premalo za dobro spoznavanje zelene celine, sama pa je v tem času obvladala kaos najhitreje rastočega mesta Južne Amerikč, bolivijske prestolnice La Paz, opravila treking do Machu Picchuja v Peruju, obiskala najvišje ležeče jezero Titicaca in se napotila v puščavo Atacama. Poleg Peruja in Bolivije je obiskala še Čile. Na povsem drugačno potovanje pa se je odpravila Maja Koštric iz Melinec. Njeno glavno potovalno sredstvo je bila ladja, izbrana celina pa Azija. »Absolvirala« je kar pet držav, in sicer Singapur, Kitajsko, Tajsko, Japonsko in Indijo. V zadnjem času pa je s svojimi potopisnimi predavanji precej pozornosti vzbudila Dragica Heric iz Grlave, ki je v Ljutomeru predstavila svoje bivanje v Mehiki, Salvadorju, Gvatemali, Hondurasu in Nikaragvi. O tem pišemo več na naši 15. strani. Tomo Koleš, foto: T. K. ■ Preživeti noč čarovnic kot Bin Laden Kaos na švicarski cestah po dveh nesrečah v predorih na jugovzhodu države Ognjeni zublji in neznosna vročina terjali visok krvni davek Ni težko ugibati, kdo je trenutno državni sovražnik številka ena v ZDA. Bin Ladnov lik bo verjetno za vedno ostal v spominu Američanov in mnogi bodo na koščeno in bradato podobo človeka s turbanom alergični še nekaj časa. Da je njegova podoba res osovražena, potrjuje tudi pričevanje nekega ameriškega trgovca z gumijastimi maskami. V njegovi trgovini je namreč za bližajoči se praznik Halloween (31. oktober) naprodaj maska Bin Ladna. Kot pravi, si je ne upa prodati komur koli, zato bo vsakega kupca najprej vprašal, kje jo namerava nositi. Pojaviti se v maski na ulicah New Yorka, bi bilo lahko tudi smrtno nevar no. Čeprav je torej v Ameriki noč čarovnic praznik, kjer si ljudje lahko dajo duška, bo verjet- WNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za inlormiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Hana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji). Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica). Robert J. Kovač (računalniški prelom).' Nade« uredništva In uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60.533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 3.000,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM za leto 2001, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.500.00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 240,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512 Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Naklada: 17000 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@eunet.si, Venera: venera@p-inf.si, Naročniška služba: informiranje.dd@siol.net WWW stran http://www.p-inf.si. no tisti, ki se bo upal preobleči v Bin Ladna, pravi junak. Priredil: C. K. ■ Beograjsko pismo Pogovor gluhih in nemih Politika, ki je zamočila krvavi razpad SFRJ, se s podobnimi prijemi loteva reševanja srbsko-črnogorskih odnosov, o pravih interesih Srbov in Črnogorcev pa nihče niti ne razmišlja atanko pred enim letom so začeli delovati kot rezultat volilnega poraza Miloševičevega režima in splošne vstaje srbskega ljudstva (5. oktobra) novi organi jugoslovanskih oblasti, ki so v minulem obdobju resda popravili marsikaj, kar je storil ali celo zapravil Miloševič, razen ureditve srbsko-črnogorskih odnosov. Od padca Miloševiča v Srbiji narašča nervoza in krepijo se zahteve, da se odnosi z južno republiko čim prej uredijo, medtem ko so v Črni gori vnovič preložili referendum o neodvisnosti te republike na maj prihodnjega leta. Novo je le to, da seje po enem letu minuli petek vendarle začel pogovor o preoblikovanju ZR Jugoslavije v »funkcionalno federacijo« oziroma v »zvezo suverenih držav«, kot zahteva črnogorska stran. Obe zamisli ne dopuščata kompromisa, zato bo trajalo še precej časa, da se bodo Srbom in Črnogorcem vremena zjasnila. Najpomembnejše v srbsko-čr-nogorskem sporu je seveda to, da se je Beograd odrekel nasilnemu reševanju mednacionalnih, medrepubliških sporov, kakršni so pripeljali na začetku devetdesetih do krvavega razpada tedanje SFRJ. Srbski pogledi na ostanek Jugoslavije in kako jo obvarovati pa se skoraj v ničemer niso spremenili. Črnogorci pravzaprav zahtevajo nekaj podobnega, kot smo Slovenci ob koncu osemdesetih let, se pravi konfederacijo. Tako kot tedaj z Miloševičevimi mitingi, sedaj pa s krepitvijo projugoslovanskih sil v Črni gori v Srbiji čakajo na razplet krize, ki naj bi jo udejanjila črnogorski referendum in morebitni padec Mila Dukano-viča, ki pa je v politiki večji lisjak, kot so v Beogradu pripravljeni priznati. Četudi je razmerje politični sil za ali proti ZR Jugoslaviji v Črni gori približno 50 : 50, je po svoje paradoksalno, da bi prav gotovo velika večina Sr- Največja tovrstna nesreča v Švici doslej rejšnjo sredo dopoldne sta dva kilometra pred južnim izhodom predora Gotthard na jugovzhodu države iz neznanega vzroka čelno trčila dva tovornjaka. Takoj po trčenju je v predoru izbruhnil požar, ki se je bliskovito razširil v obe smeri. Eden od tovornjakov je bil naložen z gumami in ponjavami, zato se je razvil še gost dim, ki je reševalcem dalj časa preprečeval dostop do kraja nesreče. Potniki in vozniki preostalih vozil so se poskušali rešiti skozi rešilne izhode, vendar je kljub temu življenje po prvih podatkih izgubilo enajst ljudi, več kot štirideset pa jih pogrešajo. Med enajstimi žrtvami, katerih trupla so doslej*našli, so štirje Nemci, en Italijan, dva Francoza in en Švicar, narodnosti preostalih treh žrtev pa so zaenkrat še neznane. V predoru je po podatkih policije obtičalo 100 vozil, od tega 15 tovornjakov. Reševalci so se uspeli do kraja nesreče prebiti šele po štirih urah, saj sta jim reševanje onemogočala neznosna vročina, ki je dosegla tisoč stopinj Celzija, in gost črni dim, ki naj bi bil celo strupen, zaradi česar so pristojne oblasti v Švici prosile prebivalce bližnjega kraja Airolo, da zaprejo okna. Reševalci so videli v gorečem predoru grozljive prizore zoglenelih trupel in staljenih avtomobilov. Nekaj poškodovanih oseb jim je kljub temu uspelo rešiti in jih prepeljati v bolnišnico. Ker je prišlo po nesreči v predoru še do eksplozije, bov rada imela svojo samostojnost in pokopala zadnji ostanek ostanka Jugoslavije. Tako vleče srbska stran na sr-bsko-črnogorski šahovnici najslabše možne poteze, ki pa jim sledijo tudi Črnogorci. Čas bi že bil, da bi politiki prepustili zadevo izvedencem, ki naj bi zares ugotovili, v čem so interesi Srbije in Črne gore podobni in enaki, v čem pa različni. A to bi bil šele uvod v morebitno delitveno bilanco, ki je v srbsko-čr-nogorskem primeru še bolj zapletena, kot je bila med ZR Jugoslavijo in preostalimi štirimi naslednicami SFRJ. Vzemimo kot primer Vojsko Jugoslavije, ki ni le vojaško in politično, temveč (nemara predvsem) ekonomsko vprašanje. Naslednica nekdanje JLA, ki je izgubila vse vojne v Sloveniji, na Hrvaškem in v BiH, je na Črnogorsko primorje pripeljala nekdanjo jugoslovansko vojaško mornarico, ki jo je treba - tako so začele tehnične ekipe postavljati oporne tramove, da bi preprečili rušenje zidov. Ohromljena najpomembnejša cestna povezava Enocevni predor Gotthard velja za enega najvarnejših v Evropi. Po vsej dolžini je namreč opremljen s stranskimi odseki, nadzornim sistemom in postajališči. Skozenj se dnevno prepelje več kot 18.000 vozil, z dolžino 16,3 kilometra pa je tudi drugi .kot kopenske in zračne sile -vzdrževati. Če bi, denimo, obveljal jugoslovansko-srbski predlog o federaciji, potem bi morala Črna gora enakopravno financirati vojsko. A če za take potrebe Podgorica nima denarja, bi že zategadelj morala biti oblikovana nekakšna »asimetrična federacija«, pri čemer bi morali ugotoviti, kaj sploh to pomeni in kakšne so posledice. Gre pa samo za eno od mnogih povsem odprtih vprašanj, ki se napovedujejo ob (ne)urejanju srbsko-črnogorskih odnosov. Za lažje razumevanje srbsko-črno- Kandidatke so Bogojina, Mala Nedelja in Pertoča V Pomurju tri nove občine? ostopek za ustanovitev novih občin je na vrhuncu. Parlamentarni odbor za notranjo politiko in pravosodje je namreč sprejel petdeset pravočasno in v skladu z zakonodajo vloženih predlogov za nove občine. Hkrati je bilo vloženih še nekaj vlog za spremembe območij občin, predlogov za preimenovanje občin in spremembo statusa občine. In katere so kandidatke za nove občine v Pomurju? Znani so trije primeri. Tako naj bi se iz občine Moravske Toplice izločila nova občina Bogojina, iz občine Ljutomer nova občina Mala Nedelja in iz občine Rogašovci nova občina Pertoča. V Sloveniji je zdaj 192 občin, od tega 11 mestnih. Kot je znano, lahko postopek za ustanovitev novih občin in druge terito najdaljši na stari celini. Od leta 1980, ko so ga odprli, predstavlja eno najpomembnejših cestnih povezav med severom in jugom, zato je povzročilo njegovo zaprtje v švicarskem prometu pravi kaos. Takoj po nesreči so policisti cesto zaprli, promet med Švico in Italijo pa preusmerili na avtocesto, ki pelje skozi šest kilometrov dolg predor St. Bernard, vendar so morali tudi tega zapreti, saj se je dan po požaru v Got-thardu tudi v tem predoru zgodila huda nesreča. Trčila sta tovornjak in minibus, vanju pa sta se kasneje zaletela še dva osebna avtomobila. Zaradi obeh nesreč je bil promet med Švico in Italijo za nekaj ur skoraj povsem ohromljen, švicarsko-italijansko mejo pa so za tovornjake za dalj časa celo zaprli in tovorni promet preusmerili na železniške tire. Prav slednja rešitev naj bi bila po mnenju evropskih komisarjev najustreznejša za razbremenitev cest. S tem ko bi potekal ves tovorni promet po železniških tirih namesto po avtocestah, se ne gorskega vozla ne kaže pozabiti na dejstvo, ki ga navaja stroka, da je pretežna večina državljanov Srbije črnogorskega rodu -zgodovinar Bakalovič celo navaja 80 odstotkov -, saj je navsezadnje tam težko najti kakšno družino, ki je po krvi povsem srbska. Slednjim pa tudi najbolj presedajo igre za ohranitev ZR Jugoslavije, ker gledajo na črnogorski problem približno tako, kot smo v Sloveniji nekoč na južne republike. Politične igre o usodi ZR Jugoslavije so podobne pogovoru gluhih in nemih, ki si z roka rialne spremembe steče le enkrat v štiriletnem občinskem mandatu. Prav zdaj poteka predhodni postopek, ki bo končan bi zmanjšala zgolj onesnaženje zraka in gostota prometa, ampak bi bila veliko manjša tudi možnost takšnih nesreč, kot je bila prav zadnja v predoru Gotthard. Organi Evropske unije, pristojni za ureditev prometa, so predlagali tudi občutno zvišanje cestnin za tovorna vozila. Tudi s tem ukrepom želijo zmanjšati tovorni promet na cestah. Pri naših severnih sosedih pa so se odločili za gradnjo druge cevi' vsem večjim in frekventnejšim enocevnim predorom. Strokovnjaki še vedno preiskujejo vzrok nesreče Vzrok nesreče v švicarskem predoru Gotthard je še neznan, čeprav že obstajajo špekulacije. Po nekaterih izjavah preživelih očividcev naj bi voznik enega od tovornjakov zapeljal na drugi vozni pas in trčil v drug tovornjak, ker mu je počila guma in najbrž ni obvladal vozila. Prvi vozniki osebnih avtomobilov, ki so se zaleteli v goreča tovornjaka, pa so očitno vozili preblizu tovornjakov. Eva Kovačec, dopisnica z Dunaja ■ mi kvečjemu kažejo le tiste znake, zaradi katerih se računi običajno polagajo s pestmi. Takšen izid pogovorov za zdaj onemogoča politika, to pa je nemara edina njena kakovost, a prav gotovo ne more odtehtati posledic svojega delovanja iz bližnje preteklosti, ki se danes kažejo kot karikatura najslabše vrste. No, dialog, med Beogradom in Podgorico je v petek vendarle stekel - to pa je tudi vse. Peter Potočnik, dopisnik iz Beograda ■ s posvetovalnim referendumom. Temu bo sledil zakonodajni postopek, s katerim bodo občine formalno ustanovljene, končan pa bo z volitvami in konstituiranjem občinskih organov. Koliko novih občin bo nastalo, je v tem trenutku težko predvideti. Mnenja o njihovem številu so namreč zelo deljena Več bo znano decembra, ko bo parlament določil območja, kjer bodo referendumi. Milan Jerše ■ VSIIK 1. november 2001 AKTUALNO DOMA Počastitev dneva reformacije v Gornji »Biti in obstati« a ne praznujemo slovenskega kulturnega praznika le februarja, ampak tudi oktobra ob dnevu reformacije, je pokazal tudi obisk kulturne ministrice Andreje Rihter na osrednji občinski proslavi v Gornji Radgoni, ki je bila le ena v vrsti prireditev ob prazniku reformacije pri nas Proslave v gornjeradgonskem kulturnem domu ob počastitvi dneva reformacije, ki sta jo omogočila tamkajšnja občina in Evangeličanska cerkevna občina Apače, so se udeležili še drugi častni gostje, poleg župana Mihe Vodenika tudi Oto Norčič, predsednik slovenskega protestantskega društva, evangeličanski škof Geza Erniša ter predstavniki katoliške cerkve, med drugim naslovni škof Vjekoslav Grmič in mon-signor Franc Puncer. Med programom, ki je bila mešanica glasbenih in literarnih nastopov, je tekla tudi beseda o naših reformatorjih in njihovem Ministrica Rihtarjeva je med drugim povedala tudi to, da se v slovenskem kulturnem prostoru mora sprejeti vse, kar ga bogati in plemeniti. Versko-kulturna prireditev v Bogojini delu ter pomenu za slovensko kulturo. Tako je bilo govora o Primožu Trubarju, Juriju Dalmatinu, Adamu Bohoriču in Sebastjanu Krelju, ki so od leta 1550 do konca 16. stoletja natisnili in na Slovensko pripeljali več kot petdeset različnih knjig. S tem nam je dala slovenska reformacija knjižni jezik, prvo slovensko književnost in slovnico, prvo posvetno šolstvo in prvo javno knjiž- nico. Na ta način ostaja reformacijsko delo pod večkrat omenjeno maksimo »biti in obstati« ne samo temeljni steber na novo vzpostavljene krščanske Cerkve, temveč tudi slovenske književnosti in knjižnojezikovnih norm slovenskega naroda. Podobno je poudarila v svojem govoru tudi ministrica, ko je povedala, da nekateri pojmi, ki nam danes pomagajo razumeti svet, izhajajo prav iz tistega in da dan reformacije zato ni le verski praznik, ampak tudi državni praznik, pomemben za slovensko kulturo. O sami reformaciji v naši pokrajini ni bilo dosti govora, je pa bilo poudarjeno ime Štefana Kuzmiča, ki je imel za prekmursko besedo takšen pomen kot Trubar za slovensko. Ker gre torej dan reformacije razumeti predvsem kot kulturni praznik, so se v razširjenem kulturnem programom poleg osnovnošofcev in članov Folklorne skupine Vrisk Biti kristjan danes v Sloveniji Apače z dokaj obsežnim repertoarjem predstavili tudi učenci Glasbene šole iz Gornje Radgone, ki je v tej občini vodilna kulturna inštitucija, ki obstaja že več kot petdeset let. C. K., foto: N.J.« Trideset let misijonarstva Janeza Puhana počastili z obiskom slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Franc Rode ter mariborska pomožna škofa dr. Jože Smej in dr. Anton Stres akaj naenkrat v Bogojini kar trije škofje? Odgovor na to vprašanje je podal g. Janez Puhan, ki je tri desetletja misijonaril na Madagarskarju, sredi letošnjega leta pa se je za stalno vrnil v Slovenijo. O njegovem delovanju na »rdečem« otoku smo v Vestniku pisali v predzadnji septembrski številki. »Ob vrnitvi Sem hotel narediti piknik, ki bi se ga udeležila tudi nadškof Rode in škof Stres, saj vsi izhajamo iz reda lazaristov, povrh pa sta bila moja predstojnika v misijonski družbi. Potem pa mi je bogojinski župnik g. Zver predlagal, da bi visoki obisk izrabili še za srečanje z verniki in pogovor.« Tako je torej prišlo v četrtek, 25. oktobra, do obiska treh škofov v Bogojini in versko-kulturne prireditve, ki se je začela s sveto mašo. V obredu so sodelovali poleg vseh treh škofov in misijonarja Puhana duhovniki murskosoboške in lendavske dekanije. V krajšem nagovoru je metropolit dr. Rode pohvalil bogojinsko župnijo, ki je dala doslej štirinajst duhovnikov in več redovnic, zdaj pa ima bogoslovca in dva seme-niščnika. Zaželel je, da bi župnija še naprej ostala tako duhovno rodovitna, kajti »treba je delavcev v Gospodovem vinogradu«, ki bi približali ljudstvu evangelij oziroma veselo oznanilo. Opozoril je na tragično bilanco na Slovenskem: 410 samomorov v devetih mesecih, od tega polovica mladih ... »Ko bi imeli več vere ...« Po maši je bila »okrogla miza« na temo Biti kristjan danes v Sloveniji. Dr. Jožef Smej je na kratko predstavil zgodovino krščanstva v Prekmurju in reformacijo v Prekmurju. Zanimiva je njegova teza o širitvi protestantizma: »Če je bil grof protestant, so morali to postati tudi podaniki z župnikom vred. Še dolgo so evangeličanski duhovniki opravljali službo kot prej. Potem so se postopoma od- Od leve proti desni: mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej, slovenski metropolit in ljubljanjski nadškof dr. Franc Rode, mariborski pomožni škof dr. Anton Stres in misijonar Janez Puhan med pogovorom v bogojinski cerkvi Gospodovega vnebohoda na temo Biti kristjan danes. Pogovor je povezoval domači župnik dr. Stanko Zver. M daljevali, zdaj pa spet zbliževanje, zlasti vernikov, ki so veliko bolj ekumensko usmerjeni kot dušni pastirji.« - Kakšni kristjani smo na Slovenskem, se je na okrogli mizi vprašal dr. Rode in odgovoril: »Ocena je, da smo kot Cerkev srednje dobri. V zahodni Evropi ne najboljši in ne najslabši.« Potem je povedal, da je navkljub dolgoletni ateistični ideologiji v Sloveniji osemdeset odstotkov ljudi krščenih, medtem ko je na območju nekdanje Nemške demokratične republike, ki pa je zdaj v okviru Zvezne republike Nemčije, le sedem odstotkov krščenih. V Sloveniji je v povprečju trideset odstotkov tako imenovanih .nedeljnikov’ (verniki, ki obiskujejo nedeljske maše), vendar so države, kjer je odstotek višji (Irska, Amerika), in so tudi države, kjer je odstotek .nedeljnikov’ nižji. »Ob velikih cerkvenih praznikih, kot so: božič, velika noč, vnebohod ... pa pride k maši do sedemdeset odstotkov vernikov.« - Vera? - »Mislim, da smo Slo venci uravnovešen narod. Ne bi šli v revolucijo kot Francozi. Cerkev na Slovenskem ni zadrto konzervativna ne avanturistična. V njej ni takih pretresov kot ponekod drugod na Zahodu. Po drugem vatikanskem koncilu smo jo prenovili; smo zdrava Cerkev, ki z zaupanjem gleda v prihodnost. Naš narod je globoko veren.« (ploskanje) Dr. Rode je opozoril na molitvene skupine in tudi dejal, da je to tudi Cerkev usmiljenja, saj ima razvito karitativno dejavnost. V slovenski katoliški Cerkvi tudi ni notranjih razprtij. Škofje in duhovniki so povezani (ploskanje). - Je Cerkev tudi misijonska? -»Kako nagovoriti človeka, ki ni imel krščanske vzgoje? To je velik izziv za prihodnost. Za Cerkev danes in jutri.« Dr. Anton Stres pa je govoril o odnosih med katoliško Cerkvijo in državo. »Pred desetimi leti smo dobili svojo demokratično državo, miselnost pa se ni spremenila, ampak se bo menda šele po treh ro dovih. Nosimo dediščino prejšnje ureditve, ko smo imeli eno stranko, eno ideologijo, vera pa je bila deklarirana kot zasebna stvar.« Dr. Stres je poudaril, da je sodobna demokratična država nazorsko nevtralna in mora jamčiti človeku pravico do verske svobode, ki je ena temeljnih človekovih pravic. Slovenska država pa še ni našla ustreznega načina, kako to narediti. Verska svoboda mora biti: javna in zasebna, individualna in kolektivna. Ljudi, ki si z vero osmišljamo svoje življenje, bi morala država podpirati, kot podpira razna društva. Opozoril je na ustavna določila, da je izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju svobodno in da imajo starši pravico, da s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralni vzgojo. Ugotavljal je, da pri nas ni težko dobiti dovoljenja za zaporo ceste zaradi kake športne prireditve, težje je pridobiti dovoljenje za zaporo ceste zaradi procesije... Na koncu nagovorov škofov je vodja okrogle mize župnik bo-gojinske župnije dr. Stanko Zver povabil poslušalce, da zastavijo uglednim gostom vprašanja. Dr. Rode je na vprašanje, kako misijonska naj bi bila katoliška Cerkev v svojem delovanju med slovenskim narodom, odgovoril, da predvsem s svojim pričevanjem. »Vera je milost. Če je človek zanjo odprt, jo bo sprejel. Vera je y skladu z razumom in razum tudi presega. Na Slovenskem devetinsedemdeset odstotkov otrok obiskuje verouk.« Pa odnosi slovenskega metro-politva z vodstvom slovenskih evangeličanov? . »Z gospodom škofom Ernišem imava korektne, prijateljske odnose. Izmenjavava si tudi voščila za božič in novo leto.« Dijakinja je vprašala, kako je s povezovanjem slovenske katoliške mladine? Metropolit je opozoril na škofijske odbore za mladino in menil, da je to (povezovanje) na vseslovenski ravni morda slabše. Omenil je mladinska srečanja v Stični, kamor je prišlo letos deset tisoč mladih, vendar: »O tem v medijih - nič!« Zanimiva je tudi metropolitova izjava o vračanju nepremičnim katoliški Cerkvi. Ugotavljal je, da bo dobro, če država vrne čimveč v naravi (pa tako tudi razvpite gozdove na območju Triglavskega narodnega parka), kajti: »Vse, kar ne bo vrnjeno v naravi, bo plačal slovenski davkoplačevalec!« Okrogla miza pa ni mogla tudi mimo zelo aktualnega bogojin-skega vprašanja oziroma že gesla: Bogojina občina! Na to temo je vpraševalec »izzval« škofa domačina dr. Smeja. Izjava je zelo spodbudna, kajti na nekem sprejemu mu je sam predsednik države Milan Kučan zagotovil, da Bogojina bo samostojna občina. Spodbudni novici so v cerkvi zaploskali. Besedilo in foto: Štefan Sobočan ■ Občina Veržej Sodelovanje občine in šole adnjo sejo občinskega sveta je med drugim obiskal tudi ravnatelj tamkajšnje osnovne šole Borut Časar, ki je podal poročilo o uresničitvi letnega delovnega načrta za preteklo šolsko leto ter letni delovni načrt za prihodnje leto. Zadnji dve leti so se v veržej-skem vzgojno-izobraževalnem zavodu, ki vključuje enote šolo, vrtec in zavod za otroke z motnjami vedenja in osebnosti, aktivno ukvarjali s prenovo vrtca, medtem ko se v letošnjem letu intenzivneje pripravljajo na devetletni šolski program, v katerega se bodo morale vključiti vse šole najpozneje čez dve leti. V pripravah na devetletko bodo morali tudi dozidati prostore, šolo za 270 m2, to pa bi stalo skupaj z adaptacijo obstoječih prostorov okrog 103 milijone tolarjev, telovadnico bi morali povečati za 167 m2, to bi stalo skupaj z adaptacijo 43 milijonov tolarjev, investicija v vrtcu pa bi znašala za dodatnih 124 m2 29 milijonov tolarjev. Direktorica Centra za socialno delo Ljutomer Sonja Šunko je Svetnike seznanila z novostjo pri izvajanju pomoči na domu. S prvim januarjem 2002 bo namreč mogoča le še javna služba kot oblika zaposlitve, do sedaj pa je bila ta oblika organizirana prek javnih del, kar pomeni veliko finančno obremenitev za občine, ki bodo morale v celoti plačevati zaposlene. Občina Veržej bi lahko letno pokrila le polovico plače ene zaposlene osebe, zato je nujno potrebno povezovanje z drugimi občinami, da bi skupaj zagotovili vsaj nekaj socialnih oskrbovalk, za koordinacijo med predstavniki občin pa naj bi poskrbela direktorica centra. D. T. ■ 4 LOKALNA SCENA 1. november 2001 VKIMM Zaradi takse že sprožen ustavni spor Kdo bo določal ceno in kdo bo pobiral denar Srečanje na Kovačevi domačiji v Nedelici Prižgal je baklo upora Neupravičena namigovanja nekaterih, češ da so partizani ubili župnika Danijela Halasa - Sin Štefan je povedal, da je ponosen na očeta, narodnega heroja Bo januar 2002 res primeren datum za začetek pobiranja takse (davka) na odložene odpadke? eprav nas do začetka novega »taksiranja« ločita le dobra dva meseca, je glede nove takse, ki jo je določilo Ministrstvo za okolje in prostor z Uredbo o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki naj bi jo plačevali upravljalci odlagališč, še veliko nejasnosti, toliko, da je zaradi nedorečenega oblikovanja cen sprožen ustavni spor. Taksa na odlaganje odpadkov naj bi se uvedla 1. 1. 2002, zavezanec za plačilo takse je upravljalen odlagališča. V Pomurju so to Saubermacher Komunala M. Sobota za Puconce (v M. Soboti bodo kmalu odprli »reciklažno dvorišče«), Komunala Lendava za Dolgo vas, Stanovanjsko-komu-nalno podjetje za Ljutomer, Letnik - Saubermacher za Lenart -tudi tu so še nejasnosti glede reciklažnega centra. Plačilo takse se nanaša samo na odložene odpadke, in sicer je višina 4,5 sit za kilogram odloženih odpadkov. Cilj države je, da bi z uvajanjem takse zmanjšali biorazgradljivi del v strukturi odpadkov s 47 na 21 odstotkov ter tako zmanjšali količino toplogrednih plinov. Pravzaprav bodo tri različne takse: prva je tista, ki je določena z uredbo; drugo je »znižana« zaradi močnega zmanjšanja odpadkov (to pa je mogoče doseči z zelo strogim ločevanjem pri izvoru), nemogoče pa bo to doseči že januarja prihodnje leto, tretja vrsta pa je t. i. »oproščena«. Oprostitev plačila takse za komunalne (gospodinjske) odpadke je na podlagi posebne odločbe mogoče pridobiti v celoti pod pogojem, da se sredstva zbirajo na računu občine, na območju katere se izvaja javna služba odlaganja komunalnih odpadkov in je inve stitor lokalna skupnost ali njen pooblaščenec. Pomembna informacija za vse severovzhodne občine pa je, da bodo šla sredstva iz vseh 19 občin, podpisnic projekta Zbirno-sortirni center za odpadke Puconci, za ta projekt. Za gradnjo novih regijskih centrov za ravnanje z odpadki, kjer gre za združevanje Sredstev, država vztraja, da se v občinskih odlokih določi, da gre za skupno lastnino občin nad infrastrukturo. Občine, ki programov ne bodo imele prijavljenih in odobrenih, bodo sredstva nakazovale dfžavi v integralni proračun. Na primeru pucon-skega centra so izračunali, da se bo zbralo na račun takse več kot 100 milijonov sit letno. Glede zviševanja cen storitev ravnanja z odpadki v primeru obračunavanja in pobiranja takse pa je Ministrstvo za gospodarstvo vsem komunalnim podjetjem poslalo odgovor, da lahko ceno povišajo le za 50 odstotkov takse. Podjetje mora to povišanje predhodno prijaviti na Ministrstvo za gospodarstvo, za preostalih 50 odstotkov takse pa lahko podjetje vloži vlogo za določitev višje stopnje povišanja cen v skladu s 6. členom uredbe in skupaj z mnenjem lokalne skupnosti. Takšno oblikovanje cen pa je za podjetja težko sprejemljivo. Bernarda B. Peček ■ Z a večino tistih, ki so se prejšnjo nedeljo popoldne zbrali pri obnovljeni domačiji narodnega heroja Štefana Kovača - Marka v Nedelici, bi lahko skoraj gotovo rekli, da jim je bilo tamkaj zanimivo, prijetno, ganljivo ... Uradno je šlo za srečanje oz. prireditev ob 60. obletnici ustanovitve OF Slovenskega naroda in 60. obletnice smrti Štefana Kovača; obiskovalci so si lahko ob tej priložnosti ogledali tudi obnovljeno Kovačevo domačijo, razna orodja in drugo, srečanje pa je potekalo v organizaciji Občine Turnišče in Zveze združenj borcev NOV Lendava. Zbralo se je kar precej ljudi od blizu in daleč. Slavnostna govornica, članica glavnega odbora ZZB NOV Slovenije Ela Ul-rih - Atena, je poudarila, da je Ela Ulrih - Atena (druga z leve strani posnetka): »Govorijo, da bi bilo manj žrtev, če se ne bi uprli. Morda. Vendar bi bil žrtev celoten slovenski narod.« (Foto: J. G.) > postala Nedelica partizanska vas, saj je bilo z narodnoosvobodilnim bojem povezanih več družin in posameznikov, tamkajšnji domačin Štefan Kovač pa je bil prvi, ki je prižgal baklo upora proti okupatorjem v Prekmurju. Bil je tudi največji aktivist OF in borec, kar jih je bilo v Prekmurju. Odpor je bil nujen za obstoj slovenskega naroda, kajti okupatorji so mu napovedali uničenje. Tudi Madžari, ki so zasedli Prekmurje, so na surov način izvajali okupacijo, saj so ubi jali ljudi, jih izseljevali, preganjali slovenski jezik... Žal je osvobodilno gibanje v Prekmurju po smrti Štefana Kovača - Marka, ki so ga 18. oktobra leta 1941 v zasedi pri Gančanih (šlo je za izdajo) počakali in ustrelili madžarski vojaki, za tri leta skoraj zamrlo. Med 18. in 21. decembrom leta 1944 pa je skupina borcev (vodila jo je Ela Ulrih - Atena), ki je prišla v Prekmurje 5. decembra istega leta, s pomočjo domačinov organizirala konferenco aktivistov OF. Kmalu nato je prišlo do ustanovitve Prekmurske čete, ki je z enotami Rdeče armade petintrideset dni pred koncem vojne osvobodila Prekmurje, nato pa sodelovala še v sklepnih bojih z nemškimi četami pri Dravogradu. Pravzaprav se je takrat že preoblikovala v divizijo, ki je štela več kot 1800 mož. Ela Ulrih - Atena je prav tako poudarila, da so osvobodilno gibanje v Prekmurju podpirali tudi duhovniki, kot sta bila tedanji turniški dekan Ivan Jerič in ve-likopolanski župnik Danijel Ha-las, ki je bil ubit, v zadnjem času pa so se razširile govorice, češ da so ga ubili partizani. Ampak dokazano je, da to ni res. Partizani po njenem zagotovilu tudi niso krivi za povojne poboje, ampak je bilo to delo specialnih enot. Obžalujejo in obsojajo pa, da se je to res zgodilo. Nenapovedano je na prireditvi spregovoril tudi upokojeni župnik Ivan Camplin, ki je požel velik aplavz. Povedal je, da sta bila s Štefanom Kovačem šest let sošolca in da sta se dobro razumela, čeprav sta bila različnega prepričanja. Teden dni pred usodnim dogodkom v Gančanih ga je Štefan obiskal v župnišču v Gornjih Petrovcih in mu pripovedoval o nujnosti upora proti okupatorjem. Dejal mu je tudi: »Ivan, ti si zaveden Slovenec. Drži se!« Kasneje so za ta obisk zvedeli Madžari, ga odvedli na zaslišanje v Budimpešto in obsodili na pet let zapora, češ da tega ni prijavil. Pripravili šo tudi zanimiv kulturni program, v katerem sb se predstavili turniški oktet in šolarji, uradni del srečanja pa so sklenili na nedeliškem pokopališču, kjer so položili cvetje in vence na grob narodnega heroja Štefana Kovača - Marka. Jože Graj ■ Kaj prinaša novela zakona o lokalni samoupravi Učenec bakovske šole sedmi na olimpiadi Tudi pri plačah izenačenje z državno upravo Županom več, svetnikom pa manj denarja ovela zakona o lokalni samoupravi prinaša nekaj pomembnih novosti, ki naj bi prispevale k še učinkovitejšemu delovanju občinskih uprav, županov in občinskih svetov. V prvi vrsti naj bi občinske uprave vključili v javno upravo, to pa bi pomenilo, da bo treba tudi tu uveljaviti enaka načela, kot veljajo v državni upravi. Na ta način se občinski aparat ne bo mogel izogniti obširni reformi javne uprave. Hkrati novela izenačuje občinsko upravo z državno tudi pri plačah. Po novem bodo občinski uradniki morali opraviti strokovni izpit iz upravnega postopka. Vse to kaže, da bo zakon o lokalni samoupravi usklajen z zakonom o splošnem upravnem postopku. Poleg tega bodo dosledno upoštevali določila uredbe o izobrazbi, ki je nujna za vodenje in odločanje v upravnem postopku, zaposleni v občinski upravi pa bodo morali opraviti tudi strokovni izpit iz upravnega postopka. Prav tako gre za usklajenost z zakonom o javnih financah in s prihodnjim zakonom o inšpekcijskem nadzoru. Na ta način se želijo izogniti marsikateremu zapletu, predv sem v manjših občinah, kjer pogrešajo ustrezne kadre za izvedbo upravnega postopka. Pri vsej zadevi je zanimivo to, da bo poslej izhodišče za obračun plač občinskih funkcionarjev zakon o poslancih. Sprememba bo že pri določanju županove plače. Ta bo namreč odvisna od dveh količnikov, in sicer za najvišje vrednoteno funkcijo in funkcijski dodatek. Oboje bo odvisno od števila prebivalcev v posamezni občini. Tisti, ki bodo funkcijo župana opravljali nepoklicno, bodo upravičeni do 50 odstotkov plače, poklicni podžupan bi prejemal 80 odstotkov županove plače, za nepoklicno opravljanje te funkcije pa bi mu pripadalo 40 odstotkov. In če pogledamo še konkretne številke, pridemo do zanimivih primerjav. Na očeh javnosti bodo najbolj plače županov. V občini z od 15.001 do 30.000 prebivalcev bo osnovni količnik 8, količnik za najvišje vrednoteno funkcijo pa 4. Upoštevajoč 50-odstotni funkcijski dodatek bo županova plača višja za 23 odstotkov, namesto dosedanjih 597.804 tolarjev bruto po novem 715.680 SIT. V občinah z od 10.001 do 15.000 prebivalcev bo županu pripadalo 651.780 tolarjev bruto (zdaj 543-565 SIT), tam, kjer je prebivalcev od 5.001 do 10.000, pa 587.880 tolarjev bruto (zdaj 507.328 SIT). Veliko manj pa bodo dobili župani v manjših občinah, in sicer 447.300 tolarjev bruto tam, kjer imajo od 3-001 do 5.000 prebivalcev, 311.680 tolarjev pa župani, katerih občine imajo manj kot 3-000 prebivalcev. Ali bodo ob predvideni razporeditvi denarja najbolj nezadovoljni občinski svetniki, bo pokazala praksa. Verjetno bo doživel predlog o plačilu za opravljanje funkcije člana občinskega sveta številna negodovanja, posebej zato, ker taka izplačila v prihodnje ne bodo smela presegati petih odstotkov skupnega količnika za določitev županove plače. Po zdaj veljavnih pravilih znaša ta del plače do 15 odstotkov. Razliko bodo zlasti občutili v večjih občinah. Če navedemo, da je bil svetnik v Mestni občini Murska Sobota upravičen do zneska 86.970 tolarjev, po najnovejšem predlogu pa le še do 32.589 SIT, so pomisleki upravičeni. Očitno bodo ta manjko lažje preboleli v manjših občinah, saj se bodo razponi gibali od 32.589 tolarjev (občina z 10 do 15 tisoč prebivalci) do 15 584 SIT, kolikor bodo izplačali svetnikom v občinah z manj kot 3 tisoč prebivalci. Milan JeršeB Atleta in gledalci ....j okviru zadnjih poletnih olimpijskih iger v Avstraliji je Mednarodni olimpijski komite razpisal tudi likovni na-I tečaj na temo olimpiade. Pred nedavnim so bili objavljeni končni rezultati in na spisku nagrajencev z vsega sveta se je znašel tudi učenec 5- razreda OŠ Bakovci David Donša. David se je odločil za mešano tehniko črni tuš - lepljenka. Njegovo delo so najprej izbrali med desetimi najboljšimi na šoli, ga poslali v Ljubljano, kjer je prišlo v izbor pet del, ki so jih poslali Mednarodnemu olimpijskemu komiteju v Švico. Tam so Davidovo risbo spet uvrstili med deset najboljših. Njegov mentor, učitelj likovnega pouka Anton Buzetti, je Davidovo delo opisal z naslednjimi besedami: »Učenec je začel svoje delo graditi z navpično kompozicijo. Ker pa le-ta deluje precej umirjeno, ji je dodal poševno (gledalce). Zanimiva sta oba tekmovalca, atleta, ki s prekrivanjem tvorita globino prostora. Ne glede na uvrstitev oba izražata zadovoljstvo in veselje. Risbo bogati neenakomerno nizanje črnih in s časopisnim papirjem pokritih ploskev, ki ustvarjajo v medsebojnih odnosih popolno ravnovesje. Pomembnost likov na risbi izraža tudi velikostno razmerje tekmovalca : gledalci.« To je velik uspeh tako za Davida kot njegova mentorja, šblo iti širše okolje. J. G. ■ VESNE 1. november 2001 LOKALNA SCENA 5 Novo življenje za Muro v okviru parka? Radgonski stanovanjski zapleti Za dolgoročno rešitev obmorske krajine Ministrstvo, Zavod za varstvo naravne dediščine in štiri organizacije izdale knjižico z naslovom Regijski park Mura egijski park Mura bo prispeval k ohranitvi identitete in prepoznavnosti Pomurja, zato naj postane njegova ustanovitev skupen projekt naravovarstvenikov, vo- darjev, gospodarstvenikov, kmetov, kulturnikov in šolnikov, skratka vseh, ki čutimo posebno ljubezen in odgovornost do naše najlepše nižinske reke - tako je prepričan izdajatelj lične in prve tovrstne knjižice o reki Muri - Ministrstvo za okolje in prostor - Agencija RS za okolje. Bo maja 2002 mogoča vselitev? Brez čistilne naprave ne bo uporabnega dovoljenja o so delavci SGP Pomgrada iz Murske Sobote lanskega decembra začeli graditi v blokovskem naselju Trate v Gornji Radgoni poslovno-stano-vanjski objekt, v katerem bo kar 90 stanovanj in 6 poslovnih prostorov, si niso mogli predstavljati, do kakih zapletov lahko pride. Ti so povezani s pridobitvijo uporabnega dovoljenja, saj Upravna enota Gornja Radgona le-to povezuje z gradnjo montažne čistilne naprave za stanovanjski blok, katere zmogljivost bo 500 PE. Tako namreč zahteva murskosoboška izpostava Agencije za varstvo narave. Publikacijo so izdali v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor ter organizacijami: DOPPS - BIRDLIFE SLOVENIA, WWF AUSTRIA - Svetovni sklad za naravo Avstrija, EURONATUR -Fundacija za evropsko naravno dediščino in ŠTRK SLOVENIJA - Predavanje o varnosti živil prostorih Izobraževalnega centra Rakičan je potekal minuli pone- deljek seminar z na prvi po gled nenavadnim naslovom MRSA in HACCAP. MRSA je namreč oznaka okužbe z bakterijo staphyloccus au-reus, ki skupaj z drugimi mikroorganizmi naseljuje kožo in sluznice zdravega človeka, predvsem v nosu in žrelu ter v kožnih gubah, kot so pazduhe in dimlje. Predstavlja del normalne bakterijske flore, ki nas ščiti pred drugimi nevarnimi bakterijami. Izjemoma ta bakterija lahko prodre v tkiva in tam povzroči okužbo, ki se kaže v lažji (ognojki) ali težji obliki (pljučnica, sepsa). Običajno dobijo bolniki MRSA le v bolnišnici. Bakterija se prenaša z enega bolnika na drugega v glavnem prek rok in predmetov. Za okužbo z MRSA so posebej dovzetni bolniki, ki prejemajo antibiotike, imajo odprte rane ali imajo vstavljene različne katetre, npr. urinske ali žilne. Sistem HACCAP pa predstavlja danes najuspešnejšo metodo za preučevanje bolezni, ki se prenašajo z živili. HACCAP je kratica za sistemsko metodo, ki ugotavlja in ocenjuje dejavnike tveganja pri posameznih postopkih proizvod-n^e in prometa z živili ter določa načine kontrole in prepoznava kritične kontrolne točke. Predavanje so vodili dr. Andrej Trampuž, mag. Vladimir Mihoko-vič, mag. Saša Krumpak in dr. Daniel Grabar, kot posebni gostje pa so bili povabljeni mag. Polak z Instituta za varovanje zdravja ter dr. Adamičeva in Severjeva z inšpekcijskih služb. Teme seminarja so govorile o nevarnostih, ki jih predstavljajo odporne bakterije pri ambulantnih bolnikih, standardizaciji in internem nadzoru oz. motivaciji zaščite pred MRSA, postopkih za preprečevanje MRSA v bolnišnici M. Sobota, uvajanju sistema HACCAP v domovih za ostarele, hotelih in restavracijah ter o zdravi prehrani za stanovalce v domu ostarelih. Poslušalci seminarja so bili predvsem zaposleni v domovih za ostarele, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, dijaških domovih, zasebnih ordinacijah, gostinskih objektih in obratih, kjer se pripravlja hrana. T. K. I Društvo za šport, turizem, rekreacijo in kulturo Slovenije. Na naslovnici, povečani fotografiji ob-murske pokrajine, ob pojemajoči svetlobi odeti v meglico, je na prvi strani še posnetek vidre - simbol neokrnjene narave, na zadnji strani pa plavajoči mlin na reki Muri - simbol nižinske reke. Avtorja besedila sta Matjaž Bedjanič in Janko Urbanek z mariborskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščin, pred uvodom pa sta prostor namenila odlomku iz knjige pokojnega Ve-stnikovega novinarja ter velikega ljubitelja in poznavalca reke Mure Štefana Smeja, ki je naredil s knjigo Tu bi lahko lebdela duša reki največji poklon. Avtorja sta vsebino razdelila na več krajših poglavij (vsi teksti so prevedeni v nemški, madžarski in angleški jezik), in sicer Reka je duša pokrajine, Narasle vode prinašajo življenje, Čudovita raznolikost favne in flore, Dežela štorkelj, Ohranimo naravno bogastvo, Razvoj v sozvočju z naravo in Novo življenje za Muro. Čudovite posnetke reke Mure, njenega rastlinstva in živalstva (med naj- Finančni problemi DOS Prosenjakovci zaradi vrtcev Jemljejo šolski denar Ali več starši ali dodatna sredstva občin Hodoš in Šalovci Dvojezični vrtec obiskuje v tem šolskem letu 13 otrok. Ob našem obisku so skupaj z vzgojiteljicama grabljah listje in čistili okolico vrtca. (Foto: J. G.) M inilo je že dvajset let, odkar so zgradili v Prosenjakovcih novo osnovno šolo, ki je dobila v nekdanji skupni soboški občini status centralne dvojezične osnovne šole. Kljub oblikovanju novih občin, s čimer so se dvojezična naselja razdelila med občine Hodoš, Šalovci in Moravske Toplice, je pro-senjakovska šola še vedno ohranila svoj status, oziroma je (p)ostala matična tudi za podružnici na Hodošu in Domanjše-vcih. Prav tako delujeta v njeni sestavi, v okviru skupnega osnovnošolskega zavoda, dvojezična vrtca v Domanjševcih in na Hodošu. Tu pa se začenja zgodba o finančnih problemih. V Vestniku smo o tem sicer že pisali in zanimalo nas je, ali se je stanje medtem kaj spremenilo na bolje, kajti obstajala je bojazen, da se bodo zaradi premajhnega Bo knjižici Regijski park Mura sledila tudi uradna razglasitev regijskega parka v taki obliki, kot je predlagana? bolj značilne spadajo ptič vodomec, obrežne lastovke, žabe »plavčki«, kobilar, črna štorklja, zelena rega, metulj pegavček, štrk in seveda vidra) so prispevali Matjaž Bedjanič, Jože Pojbič, arhiv WWF Austria,.Franc Bračko, Stanka Dešnik, arhiv Radenske, d. d., Samo Jenčič, Matjaž Jež, Franc Kosi, Tomi Trilar, Dare Fekonja in avstrijski avtorji. Strokovni pregled so opravili Stanka Dešnik, Borut Štumber-ger in Matjaž Jež. GOSTILNA IN PICERIJA AJDA CANKOVA - KAMOR OTROCI PEDEJO STARŠE! | I deleža občin Hodoš in Šalovci ter prispevkov staršev za delovanje omenjenih vrtcev težave še povečale. Žal se je zgodilo ravno to. Šola oziroma zavod je končal pol- Nadvse zanimiva je sredinska karta, saj so predstavljena tudi zavarovana območja ob Muri v Avstriji in na Hrvaškem. Zaščiteno območje v predlaganem regijskem parku je podaljšano z območja Gornje Bistrice vse do Trnja, Gomilice, Nedelice, Gen-terovec in nato skoraj do lendavske obvoznice, izogne se industrijski coni Lendave, nato pa je spet zaščiten celotni mejni trikotnik pred Pincami. Bernarda B. Peček ■ letno poslovanje z rdečimi številkami, posledično pa to pomeni, da nimajo dovolj sredstev za plačilo prehrane, od julija naprej pa delavcem niso izplačali stroškov za prevoze v službo in domov ter povračil za malice tistim, ki so se jim odpovedali (v službi), poleg tega pa so morali zelo zmanjšati nakup učnih pripomočkov in odhodke za strokovno izpopolnjevanje. Kljub tem začasnim ukrepom so morali celo prelivati »šolska« sredstva za delovanje obeh vrtcev. Treba pa je vedeti, da občinski odlok o zazidalnem načrtu Gornje Radgone ne predvideva take rešitve. Za zdaj je čiščenje odpadnih in komunalnih voda v mestu načrtovano s čistilno napravo na lokaciji Mele. Zanimivo je, da stanovalci dela naselja Trate odločno nasprotujejo postavitvi čistilne naprave v njihovi bližini, saj menijo, da je tudi zaradi tehničnih rešitev zelo vprašljiva nova lokacija. Sicer pa so tudi v gornje-radgonski občinski upravi začudeni nad takim odnosom upravne enote in agencije, ker naj bi v sosednjih občinah dovoljevali gradnjo podobnih objektov brez čistilne naprave. Medtem pa je na drugi strani Gornje Rad- POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 Jožefa Herman, ravnateljica Dvojezične OŠ Prosenjakovci: »Ker smo bili izpostavljeni pritiskom obeh občin, naj zmanjšamo število zaposlenih, sem v začetku šolskega leta popustila, vendar smo že po dveh tednih ugotovili, da to ni bilo prav in dobro. Zakonski normativi določajo, da morata biti v dvojezičnem oddelku vrtca hkrati dve vzgojiteljici, dodatno pa še varuhinja za razliko v njunem delovnem času.« Ni se obneslo tudi to, da bi vrtca odpirali kasneje (šele ob 7.00) in prej zapirali, kajti to ni ustrezalo večini staršev, poleg tega pa bi potem dobili tudi manj sredstev šolskega ministrstva, tako da s tem ukrepom še vedno ne bi prišli na zeleno vejo. Bilo pa bi drugače, če bi dvignili ekonomsko ceno v obeh vrtcih za več kot 50 odstotkov, tako da bi znašala od 62.000 do 64.000 tolarjev. S tem pa ni rečeno, da bi morali toliko več prispevati starši, kajti potem obstaja bojazen, da bi nekateri otroke izpisali, s čimer bi ogrozili obstoj vrtca, ampak bi morali zagotoviti več sredstev v občinskih proračunih. Sicer pa je večina staršev v skladu z normativi za razvrščanje v plačilne razrede uvrščenih od 1. do 4. razreda, tako da se gibljejo njihovi prispevki od 4.000 do 16.000 tolarjev oziroma za večino okrog 8.000 tolarjev mesečno. gone svinjska farma Pom-grad, ki že nekaj časa obratuje brez ustreznega dovoljenja. To pa je seveda slaba tolažba. Veliko vprašanje je torej, ali bo večji trakt objekta v obliki črke L, kjer bo kar 72 stanovanj, dokončan in pripravljen za vselitev do konca maja 2002. Pri tem namerava radgonska občina od izvajalca del odkupiti 58 stanovanjskih enot, od katerih bo 43 nepridobitnih najemnih stanovanj, 15 pa socialnih. Preostalih 14 stanovanj v tem objektu pa bo na trgu prodal SGP Pomgrad. Podobno velja tudi za vsa druga stanovanja in poslovne prostore, ki jih bodo zgradili nekoliko kasneje. Milan Jeršei Občina Moravske Toplice, ki je ustanoviteljica Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci, je pripravila predlog o pokrivanju stroškov za nemoteno delovanje zavoda - šole ter vrtcev v Domanjševcih (obiskuje ga 13 otrok) in na Hodošu (vpisanih je 12 otrok). Po razgovoru na Ministrstvu R Slovenije za šolstvo, znanost in šport je postalo namreč jasno, da je treba iskati rešitve v zvezi s financiranjem (zlasti vrtcev) izključno znotraj občinskih proračunov. Morebiti pa pri tem lahko računajo tudi na določena dodatna sredstva Urada R Slovenije za narodnosti. Sicer pa so izračuni pokazali, da bi morala Občina Hodoš zagotoviti za delovanje vrtca (razlika v ceni) nekaj več kot 7,8 milijona tolarjev, Občina Šalovci pa za razliko v ceni za delovanja vrtca v Domajševcih nekaj več kot 6,1 milijona tolarjev. Predlog, ki vsebuje tudi druge nakazane rešitve (dve različici), so prejšnji četrtek že obravnavali na skupnem sestanku vseh treh županov (Cipot, Abraham, Or-ban) ob navzočnosti ravnateljice Hermanove in še nekaterih drugih »prizadetih«. Dogovorili so se, da bosta občini Hodoš in Šalovci na občinskih svetih obravnavali ta predlog in sprejeli ustrezne rešitve, na kar bodo vse tri občine podpisale dogovor, ki naj bi reševal finančno problematiko DOS Prosenjakovci z vrtci in ga bodo posredovali tudi Ministrstvu R Slovenije za šolstvo, znanost in šport. Jože Graj ■ 6 AKTUALNO 1. november 2001 VESTNIKC Komentar Na Tišini je bilo še praznično dejanje Končali veliko delo V Sloveniji čaka na ureditev razmer okrog dvesto petdeset osnovnih šol Pred mano je čas, ko se oziram po nečem, kar bi me nagovorilo. Oziram se v naravo, da bi v njenih skrivnostih našla tisti drobni list, ki seje le s pajčevino pripet na vejo ure in ure sukal v vetru, dokler pod težo rose ni padel. Iščem pisano besedo, da bi me prevzela do te mere, da bi razmišljala o časnosti in večnosti red petintridesetimi leti (16. oktobra) so se šolarji na Tišini preselili v novozgrajeno šolsko poslopje. Obenem so zgradili tudi telovadnico, ki je bila v tistih časih življenja. Pristopam k ljudem z globokimi izkušnjami in silnim optimizmom, da ob njih bolj jasno vidim samo sebe in se potem lažje zravnam v življenju: Potrebujem nekaj, kar mi bo pomagalo popeljati misli iz vsakdanjih vsebin, jih usmeriti vase, da bi se mogla osvoboditi vsega, kar sem odlagala in potiskala od sebe. Prvonovembrski čas potrebujem predvsem zase, da si olajšam dušo, ki jo bremeni minuli čas, uredim spomine, prevrednotim dogodke in si vzamem čas za neizživeto žalovanje. prva nova šolska telovadnica za eno najlepših v Sloveniji. Minuli petek pa je bilo praznično dejanje ob koncu prenove te šolske stavbe, h kateri so v zadnjih štirih letih dogradili tudi nove učne in druge potrebne Bodite ob meni Veliko vsega se mi je zgodilo, zaradi česar bi smela biti žalostna, toda čustvom nisem dovolila, da bi me prevzela. Najprej zato, ker si zanje nisem vzela časa, in potem zato, ker si ob dogodku nisem dajala te pravice. Hotela sem ostati hladna kot led, neprizadeta kot robot in močna kot skala. Takšna drža me velikokrat drži na površju,.toda vsaj enkrat potem mora priti trenutek žalovanja in po njem olajšanja. Ob prižganih svečah, okrašenih grobovih se prebudijo spomini žalosti in takrat mi je dovoljeno, da čustvo zaobjame vse tisto, kar obžalujem in za kar se kesam. Tako občutim, ker grobovi, kijih obiskujem, niso sveže nasuti in je do pokojnih ostal le še blag spomin. Ob grobu in zavedanju časnosti je veliko lažje biti iskren do sebe in zato odprt za druge. Takrat je žalovanje pristno in priznano, opravičilo iskreno, pomiritev in sprava z ljudmi pa mogoči. Ob grobu in mislih na smrt moremo v sebi odkriti čutečega človeka za živi svet, kajti smrt ima vedno dve konici. Ena se zmeraj dotika živih. Tako človeka, ki je v letih ustvarjalnega obdobju, misel na smrt usmerja k življenju, če je pripravljen, da se ga to dotakne. Šele ob hudi bolezni ali zreli starosti postane smrt neposredna stvarnost, skorajšnji in pričakovani dogodek. Takrat postane tudi misel na smrt bolj osebna in priprava na smrt resnična. Smrt in njeno dojemanje imata pri ljudeh več podob. Otroka, kije zanjo slišal le ob prižiganju svečk, to pa mu daje toliko veselja, prevzame. Mladi jo začno spoznavati kot možnost, odrasli kot realnost in ljudje v zrelem življenju kot neizbežnost. Srečanje z njo pa spremlja želja, da takrat ne bi bil sam. Če bom umrla v morju, me ne pustite same tukaj, je po zapisu M. Zorka očetu dejala petletna deklica z begunske ladje in utonila. Bodite ob meni, si je zaželela umirajoča bolnica. Želim umreti doma, je zdravnika prosil starec. Klicam smo, da ostanemo. Mi pa si najdemo toliko izgovorov, da ubežimo. Izkušnja prižiganja sveče ob smrtni postelji bi nam bila neprecenljiva - za življenje. Zato ostanimo in bodimo. M.H.U prostore. Po besedah v. d. ravnateljice OŠ Tišina Marjete Gider na slovesnosti minuli petek so morali imeti dvoizmenski pouk vse do konca junija 1999. Čeprav je bilo to moteče za vzgoj-no-izobraževalno delo, so dosegali njihovi učenci številne odlične rezultate in priznanja. Zdaj imajo naposled dobre razmere za delo in prizadevali si bodo, da bodo kar najbolj uspešno uresničevali tudi novo šolsko zakonodajo. Medtem so se že pridružili tistim šolam, ki orjejo ledino pri uvajanju devetletnega programa osnovnošolskega izobraževanja, za njimi pa je tudi že vključitev v mednarodno mrežo ekošol. Pomembno je, da jim pri tem ves čas stojijo ob strani tudi starši, ki jim zaupajo in aktivno sodelujejo. Župan Občine Tišina Alojz Flegar je ob tej priložnosti poudaril, da so končali z velikim delom - »odločili smo se za otroke, Avtocesta po Prlekiji in Slovenskih goricah Visokovodni nasipi in kulturni spomenik so »ovira« Svet občine Kuzma o spremembah proračuna za letos oštopek priprave potrebnih dokumentov za gradnjo avtocestnega odseka Vučja vas-Cogetinci je v sklepni fazi, čakajo le na izdajo vladne uredbe, nato pa lahko začnejo s prodajo zemljišč za potrebe gradnje avtoceste. Tudi za odsek Cogetinci-Lenart je postopek v sklepni fazi, vendar v »zaključni fazi izdelave variant trase«. Za navezavo na že dograjeno avtocesto (Slivnica-Pesnica) manjka tudi odsek Mari-bor-Lenart od Dragučove do Partinjskega potoka; tudi tukaj je lokacijski načrt že pripravljen, čakajo le na stališče ministrstva za promet. Pestra investicijska dejavnost Urad za prostorsko planiranje pri Ministrstvu za okolje in prostor, ki ga vodi Alenka Kumer, je vetniki občine Kuzma so na zadnji seji največ pozornosti namenili spremembi odloka o proračunu občine za leto 2001 ter modernizaciji javnih cest v občini v leto- šnjem letu. Ker je občina uspela na nekaterih razpisih za državna sredstva, se bo v proračun letos steklo za okoli 12 odstotkov več sredstev, kot so načrtovali, za toliko pa se bodo povečali tudi izdatki občinskega proračuna. Sicer pa je ta čas v krajih občine Kuzma močna investicijska aktivnost, največ skrbi in sredstev pa namenjajo urejanju komunalne problematike. Največja investicija je obnova ceste Gornji Slaveči-Kuzma, ki bo veljala okoli 22 milijonov tolarjev, to pa je tudi zadnji odsek ceste na tej relaciji, ki so jo posodabljali v več etapah. Z obnovo zadnjega odseka bodo uredili tudi pločnike ob osnovni šoli, če bo vreme vzdržalo, pa bodo z deli končali še to leto. Okoli 12 milijonov tolarjev bo veljala tudi modernizacija enega kilometra ceste na Tr-dkovi, priprave nanjo so že stekle in modernizirali naj bi jo že letos. Za modernizacijo obeh omenjenih cest je občina dobila sredstva tudi iz naslova demografske ogroženosti. Predvidoma še letos bodo posodobili še dva krajša cestna odseka v Doliču-, za kar bodo iz proračuna namenili okoli tri milijone tolarjev, V Gornji Slavečih obnavljajo Frčkov mlin, sredstva za to so zagotovili iz naslova CRPOV, v Kuzmi pa obnavljajo fasado kulturnega doma in opremljajo dvorano. Pri gradnji poslovno-stanovanjske zgradbe v Kuzmi so prišli do četrte gradbene faze, prijavili pa so se tudi na razpis republiškega stanovanjskega sklada, ki bo sofinanciral 120 kvadratnih metrov stanovanjskih prostorov. Med trenutnimi naložbami v občini omenimo še obnovo vaškega zvonika v Doliču, na Trdkovi pa bodo začeli z zložbami zemljišč, za kar bo letos na voljo 8,7 milijona tolarjev, z njimi pa bodo nadaljevali tudi prihodnje leto. Ludvik Kovač ■ pred kratkim poslal uradne odgovore na vprašanja, kako daleč so s pripravami potrebnih dokumentacij. Ko bo izdana vladna uredba o lokacijskem načrtu, bo investitor lahko začel s pridobivanjem potrebnega zemljišča za odsek Cogetinci-Vučja vas, vendar pa Ministrstvo za okolje ne bo poslalo načrta v sprejem, dokler med Agencijo RS za okolje in DARS-om ne bo usklajen dogovor o gradnji visokovodnih nasipov ob reki Muri. Za osvežitev: trasa poteka severno od Grabonoškega Vrha, nato po gozdnatem območju Ka-menščaka ter južno od Grabono-ša do ravninskega dela Ščavniške doline. Pri prečkanju regionalne ceste G. Radgona-Sv. Jurij so predvideni priključek na avtocesto, oskrbna postaja, obojestranski bencinski servis, parkirišča in prostor za počitek. Nato bo avtocesta v velikem loku prečkala Ščavniško dolino, tekla po južnem gričevnatem območju Rožičkega Vrha, severno od Slaptinec, z viadukti pa bo prečkala doline Kamenega, Sta-netinskega in Kupetinskega potoka. Na drugi odsek, ki se že gradi, se bo navezala južno od Vučje vasi. našem okolju. Veljala je celo za znanje, za našo prihodnost« -, naložba v obnovo in dograditev pa je stala okrog 350 milijonov tolarjev. Zaradi podražitve je morala občina poravnati večji Tišinski šolarji so se ob tej priložnosti izkazali s pesmijo, plesom in humorističnimi točkami. (Foto: J. G.) Pred Lenartom bo prečkala avtocesta območje Črnega lesa v vkopu, nato bo v smeri proti ju- Zdravniki internega oddelka murskosoboške bolnišnice Predstavili so svoje delo dravniki specialisti internega oddelka murskosoboške bolnišnice so kolegom, članom Zdravniškega društva Pomurja, predstavili svoje strokovno delo. Zbrali so predavanja, s katerimi so se v zadnjih dveh letih že predstavili na strokovnih srečanjih doma in v tujini, spregovorili pa so tudi o diagnostičnih metodah in predstavili zanimive klinične primere ter rezultate nekaterih raziskav. Obolelost za srčno-žilnimi boleznimi narašča tudi v naši regiji, tako da ti bolniki že nekaj let predstavljajo največji delež bolnikov, sprejetih na zdravljenje na internem oddelku. Umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni postaja primerljiva z umrljivostjo za nekaterimi vrstami raka, to pa bi po mnenju predstojnice internega oddelka Vlaste Petrič v slovenskem zdravstvu že moralo biti alarmantno. Potreben je enotni doktrinarni pristop tako pri diagnostiki kot zdravljenju, kjer pa mora imeti pomembno mesto tudi izobraževanje bolnikov in osveščanje ljudi. To je potrdila raziskava Evropskega delež od države, zato pričakujejo, da bodo razliko še prejeli, tako da bo razmerje financiranja res 50 : 50. Načrtujejo še razširitev telovadnice in obnovo otroškega vrtca. Državni sekretar za investicije Ministrstva R Slovenije za šolstvo, znanost in šport Herman Tomažič pa je dejal, da je govzhodu prečkala cesto Mari-bor-Lenart (tu bo tudi priključek), mesto Lenart pa bo zaobšla po jugozahodni strani in se južno od Radehove preusmerila v Pesniško dolino. Po priključku proti Sp. Senarski bo avtocesta spet potekala v vkopu po gričevju in 450 metrov od vasi. Usklajevanja potekajo še na območju idilične doline Brengo-ve. Po eni različici (cenejši za 3,2 milijarde) naj bi avtocesto kar kardiološkega združenja v okviru evropskega projekta Euro he-art failure, v katerega je bila vključena tudi murskosoboška bolnišnica, in ki jo je predstavil mag. Mitja Lainščak. Temeljna preiskovalna metoda pri boleznih srca je ultrazvok srca. Tako so opravili lani na oddelku več kot dva tisoč dvesto dvanajst teh pregledov, ki so jim s transto-rakalnim pristopom povečali diagnostični pomen. Metodo je predstavil mag. Ivan Gašparac. Srčno-žilne bolezni pa bolj kot druge ogrožajo sladkorne bolnike, to pa je potrdila raziskava, ki jo je opravila mag. Nataša Be-dernjak Bajuk, zato bo tem bol lepo biti navzoč pri takšnih prazničnih dejanjih, na kar čaka v Sloveniji še okrog dvesto petdeset osnovnih šol, dvaindvajset fakultet in visokošolskih ustanov ter več kot sto vrtcev in drugih vzgojno-izobraževalnih ustanov, ki potrebujejo boljše razmere za svoje delo. Jože Graj ■ potegnili po sredini doline in podrli nekaj hiš - problem pa je v tem, da to niso navadne hiše, ampak so skoraj vse hiše v Bren-govi neprecenljive vrednosti, trdne kmetije, zidana zgradbe pa stare več kot sto let. Ali bodo ostale Slovenske gorice zaradi »poceni« variante brez kulturnega spomenika neprecenljive vrednosti ali pa bodo vseeno pristali na traso po pobočju doline? Bernarda B. Peček! nikov v prihodnje veljala posČb-na skrb. Raziskava je namreč potrdila, da je pri bolnikih, ki redno obiskujejo diabetološko ambulanto in se odgovorno obnašajo do svoje bolezni, manj zapletov s srčno-žilnimi boleznimi. Hiperkaliemija je stanje, ki lahko vodi v življenjsko ogrožujoče motnje srčnega ritma, zato terja hitro, intenzivno ukrepanje, ki ga je svojim kolegom predstavil Štefan Horvat. O izkušnjah pri zdravljenju krvavitev iz varic požiralnika pri bolnikih s cirozo jeter je predavala mag. Maja Šeruga, ki je prva v Sloveniji začela uporabljati metodo z ligaturami, ki pomembno povečuje varnost posega. O pogostosti raka krvotvornih boleznih v primerjavi s številom obolelih v drugih regijah in zdravljenjem v murskosoboški bolnišnici pa sta govorili Ivana Kološa in Vlasta Petrič. m. H.a VESTNIK 1. november 2001 GOSPODARSTVO'U' /7 Gradnja na Slomškovi bo dokončana brez prekinitve Predlog za obnovo postopka je zavrnjen Zazidalni načrt ščiti interes investitorja in izključuje pravni interes prizadetega soseda? radnjo v Slomškovi 2 v Murski Soboti, katere investitor je družba Sobota Center, bodo brez prekinitve spravili pod streho. Po pričakovanju je Silvij Podlesek, vodja oddelka za okolje in prostor pri Upravni enoti Murska Sobota, z odločbo zavrnil predlog Janeza Sečka za obnovo postopka za pridobitev enotnega gradbenega dovoljenja. G Odločbo o tem je izdal pristojni organ osemnajstega oktobra, dober mesec po tem, ko je prizadeti sosed vložil predlog za ustavitev gradnje in obnovitev postopka in dobra dva tedna po tem, ko je bila opravljena ustna obravnava, na katero so bili vabljeni tako Drago Ružič, direktor družbe Sobota Center, kot Janez Sečko, vlagatelj predloga. Pristojni organ je v obrazložitvi sklepa ugotovil, da Sečko v postopku izdaje enotnega gradbenega dovoljenja ni bil zaslišan kot stranka ter da je bilo dovoljenje izdano na podlagi zazidalnega načrta. »Objekt, ki je predmet enotnega dovoljenja za gradnjo za katerega se predlaga obnova po- stopka se torej ureja z zazidalnim načrtom. Skoraj vse stavbe na območju so namenjene poslovni dejavnosti, vse stavbe ob cesti pa so tudi večnadstropne, ker je očitno, da bi upravni organ tudi če bi obnovil postopek in bi predlagatelju omogočil, da kot stranka uveljavi svoj pravni interes bi izdal enako odločbo,« je zapisal Silvij Podlesek v obrazložitvi sklepa in se pri tem skliceval na zakon o splošnem upravnem postopku. Kot poseben razlog za zavrnitev sklepa pa je navedel tudi izjavo investitorja, kateremu bi nastala ob prekinitvi gradnje večja materialna škoda, in to, da prizadeta Janez in Žužana Sečko zaradi senčenja njune hiše in s tem zmanjšanja njene vrednosti zahtevata odškodnino, na višino katere pa obnova postopka ne bi vplivala. Spremembe zazidalnega načrta, na katerega se sklicuje izdajatelj enotnega gradbenega dovoljenja, je občinski svet sprejel marca lani, in to po tem, ko je načrtovana gradnja pomembno odstopala od že veljavnega zazidalnega načrta (objavljen v Uradnem listu RS št. 10/90), upravni organ pa je postopek za izdajo gradbenega dovoljenja ustavil, saj ni imel vseh soglasij. Spremembe zazidalnega načrta so tudi bistveno spremenile določila starega. Stari zazidalni načrt je namreč pri določanju pogojev za prometno varnost navajal, da »...v območjih trikotnikov preglednosti ne sme biti razen prometne signalizacije in javne razsvetljave nobene fiksne ovire, višje kot 20 cm.« In ».,. odmiki nove zazidave od javnih Kdo je pristojen za odgovore, DRC ali občina? Zaradi pritožbe spreminjali celo načrte krožišča Kakšna bo drža ge. Szabo, ko bodo začeli preverjati, kako si je prisvojila zemljišča za parkirišča, ki spadajo v javno dobro, se sprašujejo v občini Moravske Toplice? godba o moravskem krožišču, ki naj bi ga začeli graditi že septembra in za katerega že imajo odobrena sred-______ stva, še ni končana. Zataknilo se je sredi pridobivanja dovoljenj, ko se je pojavila ga. Ibolja Szabo, lastnica hiše z lokali v bližini načrtovanega krožišča, s trditvijo, da ji bodo odgnali goste in da ne bo podpisala soglasja. Na občini so prepričani, da gre za izsiljevanje, saj njene pripombe niso realne - s krožiščem se bodo prometni problemi rešili in ne povečali. Po njihovem mnenju je za vse nadaljnje pritožbe ge. Szabo naslovnik Direkcija za ceste Ministrstva za promet, saj gre za državno cesto. Z omenjene direkcije pa so nam poslali odgovor, v katerem je najprej zapisano, da je za dajanje podrobnejših informacij glede poteka postopkov pristojna Občina Moravske Toplice kot investitor, zapisali pa so še:... zem- Ijišča za izvedbo krožišča so pridobljena v celoti. Na podlagi podatkov iz projektne dokumentacije je bil prvotno predviden odkup tudi dela zemljišča v lasti gospe Szabo. Ker pa z lastnico ni bilo mogoče doseči sporazuma, je bil projekt kasneje spremenjen tako, da za potrebe izvedbe cestišča ni potreben odvzem lastničinega zemljišča, je pa odvzem še vedno potreben za potrebe gradnje hodnika za pešce... Občina Moravske Toplice se je aktivneje vključila v reševanje težav, povezanih s pridobivanjem dovoljenj le zato, ker so za krožišče že odobrena sredstva v državnem in občinskem proračunu in ker je v interesu občine, da se čim prej zgradi, so pojasnili v daljšem odgovoru, ki so nam ga poslali; menijo, da bi bilo za go. Sabo izjemno koristno, če bi podpisala potrebno soglasje. Ne le, da ne bodo pristali na izsiljevanje, ampak so razlogi, zakaj ji Spodbudna gospodarska novica VPaulAnna stoodstotni izvoznik Bo še kaj novih zaposlitev? to svetujejo, tudi drugi: »Odgovorni v kraju Moravske Toplice pravijo, da si je gospa Sabo na neki hačin prisvojila del zemljišča, ki spada v javno dobro - v cestni svet -, in na tem delu uredila parkirne prostore za svoje prometnic in drugih površin ter objektov (glede na podane) so možni za v povprečju cca +_ 1 m ali v razdalji od parcelne meje 4 metre ali 8 m med objekti.« Novogradnja je torej po spremenjenem zazidalnem načrtu povsem zaprla preglednost križišča med Slomškovo in Gregorčičevo ulico, od Sečkove nepremičninske meje pa je odmaknjena le 3,5 metra, služnostna pot na dvorišče med novogradnjo in hišo Nadaie-vih pa je široka le dva metra in pol. O odmikih novogradnje od sosednjih objektov pa je na ustni obravnavi spraševal tudi Sečko. Silvij Podlesek, ki je vodil postopek,,je ob pogledu v spis ugdto-vil (iz zapisnika) «...da je iz lokacijskega dovoljenja razvidno, da je odmik od vogala novogradnje do vogala hiše Janeza Sečka 6 m, oz. 4 m od zahodne meje, katere lastnik so Nadaievi.« Po zavrnitvi predloga o ustavitvi gradnje in obnovitvi postopka ima prizadeti Janez Sečko možnost, da išče svojo pravico na Ministrstvu za okolje in prostor. M. H. ■ val v zvezi s tem nobenih razme- ritev ali razmejitev parcelnih meja, vendar pa bo glede na tako nemogoče ravnanje gospe Ibolje Sabo, ko s svojimi dejanji in neutemeljenimi pritožbami zadržuje izvedbo pomembnega infrastruk- turnega objekta, treba tudi te stvari urediti v skladu s predpisi. Kakšna bo takrat pritožba in tudi siceršnja drža prej omenjene go- spe, pa je že drugo vprašanje.« Bernarda B. Peček Foto: Nataša Juhnovl lokale. Ker gre za turistične objekte, do sedaj nihče ni zahte- čigavo je v resnici zemljišče, na katerem so parkirni prostori pred lokalom Krone? Aservis, hčerinska družba Agroservisa, v sanaciji Do tega jih je pripeljal Tamov zaton Na čakanju je šest delavcev, dva se bosta upokojila servis, ena od treh hčerinskih družb murskosoboškega Agroservisa, je bil prisiljen začeti s sanacijo družbe. »V to smo bili prisiljeni, ker je pretežni del našega dela slonel na Tamovem programu, ta pa se umika s trga, pooblaščenih servisov za druge znamke pa nimamo,« je kot najpomembnejši razlog za začeto sanacijo navedel direktor družbe Milorad Pjevič. Pred dobrim tednom so zato šestim delavcem od sedemindvajsetih izdali odločbo s sklepom, da so tehnološki presežek, dva pa bosta do upokojitve šla na Zavod za zaposlovanje. Za tak korak so se odločili po nekajmesečnem proučevanju ekonomskih dejavnikov in tržnih gibanj, ki pa zaradi svetovne krize za avtomobilsko industrijo in trgovino nasploh niso najbolj ugodni. Aservis ob delu za Tam prodaja še avtomobile znamke Lada, 'za katere že nekaj časa upada zanimanje, opravljal pa je tudi prodajo in servis kmetijske mehanizacije, vendar tudi v kmetijstvu ni pričakovati po- sebnega razcveta. Kljub ne preveč obetavnim napovedim pa so se z delavci dogovorili, da jih bodo v primeru pridobitve novega poslovnega partnerja še pred iztekom čakanja spet poklicali na delo. Za to si bodo namreč prizadevali, ob tem pa razvijali trgovino z rezervnimi deli za tovorne in deloma osebne avtomobile ter razširili servisno dejavnost za tako imenovani tovorni program. »V Aservisu bosta ostali dve jedri, servisiranje tovornih vozil in trgovina,« je povedal sobesednik. Ob tem ne bodo povsem opustili servisiranja kmetijske mehanizacije. Sanacija Aservisa, tudi finančna, v ničemer ne bo prizadela preostalih hčerinskih družb, oziroma prav zato, da jih ne bi, so se odločili zanjo. Po zagotovilih direktorja družbe Mi-lorada Pjeviča pa tudi ne bo vplivala na pravice delavcev do odpravnin. m. h.i o stečaju velikopolanske Konfekcije sta z nakupom postala lastnika Matija Slavic in Anica Varga, ki imata vsak po petdesetodstotni delež. Od aprila 1997. leta posluje njuna firma pod nazivom V Paul Anna, družba z omejeno odgovornostjo. Matija Slavic je tudi direktor. Povedal je, da je nova firma startala s petinštiridesetimi delavci, zdaj pa jih je triinšestdeset, od tega le trije v režiji. Dejavnost V Paul Anne je: konfekcioniranje tekstilnih ženskih oblačil (hlač in kril) ter konfekcioniranje moške, ženske in otroške trikotaže (puloverji, jopce, brezrokavniki...). Pojasnil je, da, vsaj kar zadeva to firmo, pod izrazom konfekcioniranje ne smemo razumeti le šivanja, ampak tudi krojenje. S tekstilno dejavnostjo ustvarijo šestdeset odstotkov prihodka, s trikotažo pa štirideset odstotkov. 'Velikopolanška V Paul Anna je skoraj stoodstotni izvoznik. Opravljajo tako imenovani lohn oziroma dodelavni posel: podjetja, za katera delajo, jim dostavljajo surovine (blago) in plačajo storitve (krojenje, šivanje ...). Večino tekstilnih izdelkov prevzamejo kupci iz Nemčije, nekaj pa tudi domači (slovenski). Trikotažne izdelke pa šivajo za kupce na Nizozemskem, v Nemčiji in Italiji. Na novinarjevo vprašanje, kako jim uspeva, obdržati se na tržišču, saj je znano, da je huda konkurenca vzhodnoevropskih držav, je Matija Slavic odgovoril: »S kakovostno izdelavo in doslednim izpolnjevanjem rokov izdelave.« Pa plače? »So v skladu s kolektivno pogodbo za tekstilno industrijo in redne.« To, da so zaposlili nekaj novih delavcev, je vsekakor spodbudno. Družba VPaulAnna si prizadeva seveda za napredovanje. V teh štirih letih in pol, odkar posluje, so posodobili strojno opremo in opravili nekatera vzdrževalna dela. Obseg konfekcioniranja nameravajo povečati, seveda, ko bodo dobili še dodatne kupce. Tedaj bo tudi nekaj novih zaposlitev. Načrtujejo tudi izdelke, ki jih bodo prodajali pod svojo blagovno znamko (V Paul Anna). Š. S. ■ S trga delovne sile Povpraševanje po delavcih še vedno narašča o podatkih murskosoboške enote Zavoda za zaposlovanje je bilo konec avgusta prijavljenih 8.852 iskalcev dela, to pa je 131 manj kot mesec prej in skoraj tisoč (deset odstotkov manj) kot decembra lani. Število brezposelnih se je v primerjalnem obdobju (december-avgust) pomembno zmanjšalo v gornjeradgonski upravni enoti, povečalo pa se je v Murski Soboti in Ljutomeru. Po napovedih se bo število iskalcev dela ob koncu leta v regiji sicer povečalo, vendar po pričakovanjih murskosoboške enote ne bo več preseglo deset tisoč oseb. Letošnje povečano povpraševaje po delavcih, ki ga prejšnja leta pomurska regija v primerjavi s preostalo Slovenijo skorajda ni poznala, se je nadaljevalo tudi v avgustu. Delodajalci so namreč prijavili potrebo po 519 delavcih, od tega za 39 pripravnikov, to pa je 12 več kot mesec prej ali skoraj dvajset odstotkov več kot enak mesec preteklega leta. Med brezposelne se je v avgustu vpisalo 539 brezposelnih, a so jih v istem mesecu črtali iz evidence 420 zaradi zaposlitve in 250 zaradi drugih razlogov. Izobrazbena struktura iskalcev dela nam potrjuje, da delo še vedno najtežje dobijo delavci z nizko stopnjo izobrazbe, saj ima več kot polovica brezposelnih prvo ali drugo stopnjo izobrazbe, visok delež iskalcev prve zaposlitve pa govori tudi o tem, da delodajalci bolj kot po mladih brez delovnih izkušenj povprašujejo po delavcih z izkušnjami. Trg delovne sile se je torej razgibal tudi pri nas, to pa dokazujeta povečano povpraševanje po delavcih in število novo zaposlenih, vendar pa ostaja ob strani teh dinamičnih dogajanj skupina dolgotrajno brezposelnih, to pa je skoraj šestdeset odstotkov vseh iskalcev dela. M. H.I najnovejših podražitvah Nas bodo cene pokončale? otem ko se je telefonska naročnina letos podražila že za 15 odstotkov, ji zdaj sledi še ena podražitev za dobrih 14 odstotkov. To pomeni zneskovno za 200 do 300 tolarjev. Za enojni telefonski priključek bo treba od 1. novembra, skupaj z davkom, namesto dosedanjih 1.498 tolarjev odšteti 1.714 SIT. Dvojni priključek je za sto tolarjev cenejši. In razlog? Pri fiksni telefoniji se pojavljajo precejšnje izgube. Izgube pa ima tudi pošta, zato bodo osnovne poštne stbritve v notranjem prometu dražje za 4 tolarje ali za 15,4 odstotka. Na standardizirana pisma in standardizirane dopisnice bomo poslej morali lepiti znamko za 30 tolarjev (prej 26 SIT). Znamke za lažja nestandardizirana pisma in nestandardizirane dopisnice (nad 20 gramov) pa so se podražile s 27 na 31 tolarjev. Za težja pisma (nad 20 do 100 gramov) bo treba plačati 56 tolarjev (doslej 52 SIT). S 1. novembrom bo dražja še elektrika za gospodinjstva za 5 odstotkov. Tudi pri njih se izgovarjajo na izgube, poleg tega pa še na odprtje trga in doseganje povprečnih evropskih cen. Milan Jeršel 8 (IZ)BRANO 1. november 2001 1« Na kratko... Murska Sobota Po zadnjih podatkih Zavoda R Slovenije za zaposlovanje je ta čas na območju Prekmurja in Prlekije 8.852 iskalcev zaposlitve, od tega 54,6 odstotka takih, ki imajo le L ali II. stopnjo izobrazbe. Tistih s VII. in VIII. stopnjo je med nezaposlenimi le 1,3 odstotka. V rimskokatoliški cerkvi sv. Nikolaja so se poslovili od Elizabete Petek, častne sestre reda hčera Marije Pomočnice. Po sedmih letih katehetstva in pastoralnega dela odhaja v madžarski kraj Eger. (F. KI.) Srednjo poklicno in tehniško v Murski Soboti obiskuje nekaj več kot tisoč dijakov. Spodbudno je, da ne prevladuje več interes za ^tekstilne« programe, saj se je letos vključilo trideset dijakov v izobraževanje za poklic mizarja. Na šoli menijo, da niso izčrpane vse možnosti za uvedbo novih izobraževalnih programov, predvsem deficitarnih in tistih, ki jih pomursko gospodarstvo še posebej potrebuje. (J. Ko.) Na pobudo sekcije za droge Društva socialnih delavcev Prekmurja in Prlekije je bil v Murski Soboti seminar z naslovom Kako pomagati zasvojenim. Peter Stefa-novski z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Jana Horvat z Zavoda Pelikan Ljubljana sta socialne delavce seznanila, kako prek motivacijskega intervjuja pomagati zasvojenim. (F. KI.) Pogled domov v prekmursko ravnico skozi ljubljansko meglo Dnevi, ko se vračamo kot lastovice v domači kraj Vsako leto proti koncu jeseni, ko včasih celo sneg že pobeli polja in griče, pride praznik mrtvih, ups, vseh svetih. Včasih smo se ravno obratno zafrkavali, zdaj pa moramo (naj bi) vsi reči - fsi sveči. I epo je videti sveče na pokopališčih, ki so ponavadi na gričih ali _____I vsaj gričkih. In Prekmurje prav gotovo slovi po najlepše urejenih pokopališčih in, verjeli ali ne, po najlepših mrliških vežicah, ki jih še posebej slavnostno blagoslavljajo župniki, župani in županeki pa govorijo kot o pravem dosežku občine, kot o nečem (ali edinem), kar si občani zaslužijo. Toda lepo urejeno pokopališče, mirni gaj mrtvih in živih je potreben in neločljiv del človeške narave; nespoštovanje mrtvih, skrunitev grobov je obsojanja in sodišča vredno. Raje prižgimo vsak dan kakšno svečko tudi vsakdanjim herojem, kot smo nekoč partizanskim, no, sedaj jih spet. In ob pogrebih se zbirajo ljudje, moški modruvlejo, ženske tutajo, pokojnik mirno počiva, tu pa tam ga kdo po(š)kropi. In, brez ironije, tudi pojedina, kermina po pogrebu je nujno potrebna za pot v nebesa - nekoč so dajali pokojnikom na pot »koline«. Malo čudno se počutim, ko govorim o smrti in pokopališčih, vendar o smislu »po-kapanja« sem se vprašal, ko sem naenkrat na poti iz Čentibe proti Lendavi zagledal »terasasto urejenost« nekdanjih zadružnih goric ob lendavskem pokopališču in pomislil na novo, sodobno razširjeno vinogradniško dejavnost, potem pa so mi povedali, da bo tu pokopališče. Saj res, veliki spomeniki potrebujejo veliko prostora. A idilični lendavski gaj umrlih je postal grozljiv, grozljivo velik. Skoraj ves »hrib« se bo spremenil v pokopališče. Podobni občutki me prevevajo, ko vidim, da so nekatera pokopališča pretirano šminkerska, obenem pa gledam in berem sicer dobre, a žalostne prispevke o težavah in revščini prekmurskih kmetov, o razkosanem in razprekmurjenem krajinskem parku Ko bom star sedemdeset vo Slušalke in Ko je bila kitara še večja od njega. F ob reki Muri, težavah delavcev v soboški Muri, o tisočih zdravstveno nezavarovanih Prekmurcih, ki naj bi bili dolžni soboški bolnici. Ni čudno, da je spet, kot že nekoč, tako aktualno izseljevanje, enosmerno migriranje iz Prekmurja, odhajanje »s trebuhom za kruhom«. O ti preljubo Prekmurje! Malo konfuzne so moje misli, po glavi mi blodijo misli o življenju in smrti, o trpljenju, umiranju, umorih ... In o rojstvih. Otroci, ta čudovita in nedolžna človeška bitja, za katera se borimo, da bi jim zagotovili vse najboljše, počasi izginjajo iz naše pokrajine in aktivne zavesti - najprej kariera, avto, hiša!? Potem, ko smo že čez trideset, pa še malo nedolžnostih podobi otroka, ki mu dajemo prav vse, čeprav šele potem, ko ... Včasih pa mu ob obilici materialnih dobrin pozabimo dati ljubezen. Posledica tega je, da današnji otroci skorajda ne poznajo veselja do življenja, in vprašanje je, ali se bodo odločali za družinsko življenje in rojstvo lastnih otrok. V večini naših osnovnih šol bodo morali učiteljice in učitelje kljub devetletki odpuščati, ker bo otrok še manj - nekoč štirje, sedaj le dva razreda je realna slika večine šol. Izjema so nekatera mestna središča (kot npr. v Ljubljani), a tudi tu je gužva le v elitnih vrtcih in šolah. Z vsakim letom nas je manj, menda pa se je lani za cele 3 odstotke dvignilo število rojstev, to pa splošnega vtisa, trenda, ne popravi. Ja, Slovencev, še posebej Prekmurcev nas je čedalje manj, vasi so vedno bolj prazne. Alarmantno? Ne, pomembna je kvaliteta življenja, pravijo! Dodal bi, da prihajajo tudi okrepitve z vzhoda. Mogoče to niti ni slabo, vendar ne vem, ali se v Sloveniji in na vsej Stari celini zavedamo posledic, sprememb. Ali za tem priseljevanjem ni (ne bo) le pohlep po večjem dobičku in cenejši delovni sili? Ali ni to v nasprotju z osnovnim spoštovanjem sočloveka, ki je v tem primeru le Rock projekt gre na turnejo isern agresiven, a ko sem na odru, spustim ■Ali iz sebe vso energijo. Negativno poskušam EAO spremeniti v pozitivno. To glasbo bi lahko poslušal vse življenje. Ko bom star sedemdeset let, si bom dal na glavo slušalke in poslušal Iron Maiden, pravi 28-letni Tadej Ropoša (rojen 3. aprila 1973), ki je z Alešem Nadaiem glavni organizator dveh največjih multimedijskih spektaklov v Murski Soboti, Rock projekta 2000 in 2001. Zanimivo je, da z Alešem celo stanujeta v istem bloku v Stari ulici 1, tako da veseli dejstvo, da se njune poti niso ločile kot pri večini vrstnikov. Prav nasprotno, ideje za nadaljnje sodelovanje že obstajajo. - Mogoče je kaj takega, kar bi rad povedal že na začetku? »Najprej bi se rad zahvalil vsem, ki so sodelovali pri Rock projektu 2001, posebej pa se moram zahvaliti Zvezi kulturnih društev in ravnateljici prve osnovne šole Anki Suhadolnik. Ona je zastavila svojo besedo zame pri drugih profesorjih, ker se je v začetku izkristaliziralo mnenje, da sem hotel provocirati s slikami nagih žensk in da ne bo primerno za šolarje. Ona je prepričala svoje kolege, da je stvar čisto v redu, saj so to slike vrhunskih umetnikov, sam pa se opravičujem vsem tistim, ki so mislili, da provociram, čeprav to sploh ni bil moj namen. Mi smo to želeli pokazati otrokom kot neke vrste umetnost. Sami ste lahko videli, da smo imeli poleg glasbe vključena še ples in filmsko umetnost, zato smo dodali še slike.« - Rock projekt torej ni bil organiziran samo za javnost, temveč tudi za šolarje. »To so bili učenci od petega do osmega razreda in srednješolci. V ponedeljek je bila srednja ekonomska šola, v torek sta bili druga in tretja osnovna šola skupaj, v sredo srednja zdravstvena šola in gimnazija, v četrtek pa prva in puconska osnovna šola. V kinodvorano gre 475 ljudi, notri pa jih je bilo kakih 600. Otroci so poleg sedežev ležali in sedeli in - kako so kričali!« »delovna sila« za takšne ali drugačne namene? Če to povežemo z majhnim številom rojstev in hinavsko poudarjano našo kvaliteto, je na dlani - le izbrani bodo gledali božje obličje na Zemlji, beri: kopali se v bogastvu. Nespoštovanje življenja nas je pripeljalo na rob, kaj na rob, do katastrofe. Zakaj le se je zgodil 11. september? Spet so nastradali nedolžni kot v minulih letih, ko je umrlo na tisoče iraških, afganistanskih in palestinskih otrok po puščavah ali zakotnih ulicah milijonskih mest, civilistov v Bosni, Makedoniji in še kje, le da so bili to tisti na vzhodu in niso tako medijsko pomembni. In Prekmurje - je vzhodno. A hvala Bogu je Vzhod še bolj vzhodno. Slišim, da naj bi dobili »naši predniki« (ha ha) iz Avstro-Ogrske nazaj neko zemljo, veliko zemlje, neki grad, skratka (isto, česar pred 2. svetovno vojno niso »odprodali« našim prastarim in starim staršem. Elita, ustrezna elita. Nerazumljiva so pota Gospodova. Vedno so me doma učili spoštovati vsakogar, mladostno raziskovanje kultur, ljudi in jezikov pa mi je na pot pripeljalo krišnovske, jehovske, islamske, judovske, celo budistične znance in prijatelje raznoraznih ras in nacionalnosti. In ravno ob njih sem se zavedel, da korenin ne smemo presekati, kvečjemu lahko to »naše (prekmursko) drevo« cepimo v neki še žlahtnejši »hrast«, če mi dragi drevesničarji dovolite malo metafore. Življenje je kljub vsemu lepo. Sonce sije tudi v Ljubljani, a najlepši sončni zahod je na vzhodu, sredi naše ravnice. Takrat se bomo srečali, dragi državljani Murske republike. Samo da ne bo šminkanje. Do takrat pa nas čaka usoda mnogih Prekmurcev, če se po naključju ne bo kaj korenito spremenilo. Recimo, za spremembo, na bolje. Hotimir Tivadar, prof. slov, asistent na Filozofski fakulteti v Ljubljani ■ - Kako ti Je uspelo, da si pridobil na svojo prireditev vse šole? Si šel sam na pogovore? »Sam, čisto sam. Ta ideja, da bi šolarjem nekaj pokazal, je že dolgo tlela v meni. Gimnazija jih je 1997. in 1999- že dvakrat spustila na koncerte. Sedaj pa sem razmišljal, da bi to glasbo nekako povezal s filmi Aleša Nadaia, pa sva rekla, dajva, izkoristiva to priložnost. In tako je nastal Rock projekt. Lani sem ga naredil poskusno, ker me je zanimalo, kako mi funkcioniramo, kako bo to videti in kaj bodo rekli ljudje. Lani sem imel težave. Ostal sem v minusu 180 tisočakov, ki sem ga pokril iz svojega žepa. Moral sem izplačati glasbenike ipd., hvala bogu, da mi je pomagal KPŠ, ki je pokril tehnične stroške. Drugače bi imel precejšen minus, ha ha ha. Strošek je 250 tisočakov za en koncert, in to samo za glasbenike in opremo. Ampak jaz sem na to gledal bolj sproščeno: nikamor nisem šel na dopust in sem si hotel to privoščiti. Sam sem razdelil 150 vstopnic, ker sem želel, da ljudje pridejo. Vendar je medijsko zelo odmevalo. Vestnik je zelo pomagal s tvojim prispevkom, in ko sem videl, da se tam sprašuješ, kdaj bomo spet kaj delali, sem takoj zopet dobil voljo za letos. S to idejo sem šel k Anki Suhadolnik, ki sem jo poznal, in jo vprašal za mnenje. Rekla je, da je v redu, da imajo učenci nekaj takega v učnem programu, kar lahko tudi sami vidijo in slišijo. Podobno je bilo na gimnaziji in na srednji zdravstveni šoli. In tako je šlo dalje: ko je en profesor slišal, da se drugi strinja, se je tudi on, poznal sem prof. Cipotovo in Kepeja itd., tako da so bili vsi za. Saj so tudi sami že vedeli, s čim se ukvarjam, tako da ni bilo problema. Prednost je bila, da sem jim to ponudil na domačem terenu. Ni jih bilo treba peljati v Ljubljano ali Maribor, tako da so tovrstni stroški odpadli. Edino v kino so jih morali spustiti. 400 tolarjev je bila cena za srednješolce, 300 pa za osnovnošolce. In vsak posameznik si je pridno kupil vstopnico.« Deflacija priznanj v puconski občini Štiri vloge za štiri nagrajence “"n podelitvi priznanj ob puconskem občinskem 1 prazniku smo že pisali, o nagrajencih Karlu Fran-—J ku, Štefanu Horvatu, OŠ Puconci in Prostovoljnem gasilskem društvu Bodonci se vsi strinjajo, da so si zaslužili priznanja in nagrade občine, vendar pa je svetnike občinskega sveta motilo nekaj drugega: ti štirje nagrajenci so bili tudi edini, za katere so prišli le štirje predlogi- Tako da komisija za priznanja in nagrado, ki jo je vodil Evgen Sapač, ni imela težkega (pravzaprav nikakršnega) dela. In medtem ko nastaja v nekaterih občinah inflacija priznanj, je v puconski iz leta v leto manj predlogov za nagrajence. »Ne vem, mogoče so naše nagrade razvrednotene, pa ne moremo nagraditi vseh zaslužnih. Bojim se, da drugo leto ne bodo prišle niti štiri vloge. Alije krivda v informiranju ali pa pri nas svetnikih?« se je spraševal svetnik Jože Ficko. Kot vsi drugi pa se je strinjal, da kandidatov za priznanja v občini ne manjka, to pa je potrdil tudi Karel Žekš. Vsako leto je prišlo od deset do petnajst vlog, letos pa le štiri, zato je bila (samo)kritična tudi Vijola Bertalanič iz odbora za informiranje: »Tudi pri glasilu Občan opažam, da sodelovanje ljudi kljub prošnjam upada. Mislim, da bi se nekateri od nas morali bolj potruditi.« Štefan Pozvek pa je še opozoril, da bi letos moralo biti predlagano tudi Prostovoljno gasilsko društvo Strukovci, ki je praznovalo 110-letnico obstoja, a pre- dlog do komisije ni prispel. Tomo Koles ■ VESTNIK 1. november 2001 (IZ)BRANO 9 let si bom dal na gla-poslušal Iron Maiden! Anketa - Ne vem, ali bi nas v mojih šolskih časih spustili na rock koncert. »Saj to me ravno veseli, da sedaj drugače gledajo na to. Spomnim se, kako sem začel jaz. V četrtem razredu sem neko nedeljo med jedjo doma gledal TV Koper - Capodistria in naenkrat vidim spot 2 Minutes To Midnight skupine Iron Maiden. Skoraj sem padel v televizijo, žlica pa mi je kar ostala v zraku. Od tistega dne sem bil kot začaran. Vendar sem podobno glasbo že stalno poslušal: Kiss, Ribljo čorbo in podobne rockerje. Nikoli mi ni nihče ničesar predlagal, ampak sem vedno sam iskal glasbo. Pri svojih bratrancih sem opazil plošče in tako sem prišel do tega rock materiala. Moj oče si je doma vedno igral komercialne skladbe, ki so mi prišle malce preko glave. Lepo, da še zdaj igra. S svojim delom mi daje ogromno motivacijo. Igra kitaro, s še enim glasbenikom pa imata Duo frajton. Ko pride s koncerta, si na kasetofonu vrti Tadej (drugi z leve) v akciji z ansamblom Arizona Na kratko... Tišina V tišinski občini imajo dvanajst PGD. V vsaki vasi so požarni vodnjaki, hidrante pa imajo na Tišini in Petanjcih ter v Tropovcih. Predsednik občinske gasilske zveze je Bogo Mlinarič. V mesecu požarnega varstva so imeli na Tišini vajo: alarmiranje gasilcev. Gasilci raznih društev so pritekli na določeno mesto v petnajstih minutah. Pokazalo se je, da bi za gašenje v višjih višinah potrebovali gasilsko lestev. (F. KI.) Stogovci OŠ Stogovci. ki je letos praznovala dvestoletnico, obiskuje šestindevetdeset učencev; v šolskem letu 1962/63 pa jih je bilo tristo petintrideset. Zaradi naglega upadanja števila otrok je postal vprašljiv nadaljnji obstoj šole. Po prehodu na devetletno OŠ bodo stogovski učenci verjetno obiskovali OŠ Apače. Kljub slabim prostorskim razmeram in majhnemu številu učencev dosegajo ha stogovski šoli dobre rezultate tudi na področju interesnih dejavnosti. (J. Ko.) skladbe naprej in nazaj in si piše besedila. Vidiš, to je takšna pedantnost, ki bi si jo tudi jaz želel imeti. Jaz pa sem bolj tak: ko sem notri, sem popolnoma notri, ko pa končam, imam odmor. In potem znova takšen val, on pa stalno nekaj dela. Tudi jaz bi rad to stalnost, vendar ne morem tudi zaradi službe. S glasbo bi se moral ukvarjati čisto samostojno, da bi potem lahko delal najmanj petdeset odstotkov bolje kot zdaj.« - Potem nam pa izdaj, kaj delaš. »Prodajalec sem v trgovini Ego šport pri bratrancu Romanu Forjanu. V glavnem sem delal ves delovni čas, ko pa sem ustvarjal Rock projekt, sem si vzel polovičnega. Drugače ne bi šlo: organizacija, urejevanje na občini, iskanje sponzorjev. Ampak sem vesel, da ustvarjam Rock projekt, ker se mi ideje 24 ur neprenehoma vrtijo v glavi.« - Bi se dalo torej živeti samo od glasbe? »Bi. Venčiar ne bi delal samo to. Igram v ansamblu Arizona, kjer mi vsa glasba ni všeč, so pa zraven tudi skladbe, ki jih z užitkom igram. Ko je pravo razpoloženje, pa igram rad vsako glasbo. Saj sedem ali osem let ne bi bil pri Arizoni, če ne bi vse »štima-lo«, tako v odnosih kakor tudi pri zvoku in igranju. Če bi samostojno delal glasbo, bi se s tem lahko »pokrival«. Rad bi naredil tudi osnovno glasbeno šolo, vseh šest let. V pogovorih sem z dobrim kitaristom Sašom Lamutom iz skupine Posodi mi jurja, ki je končal glasbeno akademijo in sedaj poučuje na srednji glasbeni šoli v Mariboru. Dejal sem mu, naj me uči igranja kitare tako, kot da jaz ne bi ničesar znal.« - Se pravi, da si ti kitarski samouk? »Že ko sem bil majhen, sem vedno vlačil s sabo kake plastične kitare. Bil sem nor na glasbo, vendar sem šel raje igral nogomet k Muri. Oče me je vsako leto spraševal, ali ne bom šel v glasbeno šolo, jaz pa sem mu odgovarjal, da mi je ena učiteljica čisto dovolj. Dokler v petem razredu jaz njega nisem prosil za nasvet. Sedaj pa mi je žal, da nimam kon- Skupina Železobeton (Tadej čepi prve z leve, op.a.) je imela privržence po vsej Sloveniji. znati, da je gor ena »solaža«, ki je čane glasbene šole, zato jo bom skušal čimprej dokončati. Saj sem še mlad, imam 28 let. V četrtem razredu, ko me je glasba čisto prevzela, sem našel knjigo za kitaro in sem nekaj prijemov po-gruntal sam, nekaj pa mi jih je pokazal oče. Do petega razreda me je učil on, v šestem pa sem jaz njega učil solirati, ha ha ha. Glasba je v družini, sestra poje pri vokalni skupini Bel Canto, mama pa v pevskem zboru ra-kičanske bolnišnice.« - Ustrezno vprašanje bi bilo, zakaj torej nisi že od začetka profesionalni glasbenik? »Glej, ko sem prišel k skupini Železobeton, sem imel petnajst let, vsi drugi pa so že prišli iz vojske. Bili so že »stari konji«, jaz pa še v prvem letniku, ha ha ha. Moje druženje z njimi je bilo resda nekoliko čudno, a moram priznati, da so lepo pazili name, tako da nisem zašel v slabo družbo, droge ipd. Sicer nisem niti tak človek, vendar bi že naredil kako drugo neumnost. Nekajkrat sem res hotel, a so me takoj »skulirali«. Oni so bili moji voditelji skozi mladostniško obdobje. S šestnajstimi ali sedemnajstimi leti sem šel že prvič v studio. Naredili smo dva posnetka in moram pri- tako dobro nisem uspel zaigrati nikoli več. Z njimi sem bil šest let, potem pa so se med nami začele kazati razlike v glasbenih idejah, za nameček pa smo izgubili še prostor za vaje. Imeli pa smo res »odštekani plač«: štiri leta smo .vadili v Agromerkuru, kjer je bil zapuščen prostor, potem pa so tam začeli urejati pisarne. Vedeti je treba, da takrat še ni bilo menedžerja in takšnega stroja za sabo, kot ga ima npr. Siddhar-ta. Sedaj so stvari take, kot morajo biti.« - Kakšna je organizacija tako velikega projekta, kot je Rock, in kakšni so načrti za prihodnost? »Ni enostavno, to ni »zajeban-cija«. To so vse najeti glasbeniki. Včasih kdo nima časa ali pa pride vmes kaj drugega. Zato moram dosti bolj vneto delati, da držim vse skupaj. Vsak dan je bilo okrog 25 ljudi: 6 glasbenikov, 12 plesalcev, snemalci, tehniki ... Ko so me enkrat čakali na generalki, sem se jaz z avtom ravno zaletel v hišo, vendar ni bilo nič hujšega. Res se moram zahvaliti vsem, ki so delali ali kakorkoli prispevali k Rock projektu, tudi finančno kot naši sponzorji. Ta drugi Rock projekt pa je bil finančno uspešen, »okrog sem obrnil« milijon, tako da so vsi dobili vse. Razmišljamo o izdaji zgoščenke s posnetki lanskega in letošnjega Rock projekta. Anka Suhadolnik mi je dala tudi nekaj nasvetov za prihodnje leto, saj z Alešem Nadaiem pripravljava nekakšno pedagoško uro za vse osnovne šole o rocku in njegovi zgodovini. Letos novembra pa bo Rock projekt v koncertni obliki pod pokroviteljstvom MIKK-a in KPŠ-ja gostoval v Lendavi, Nedelici, Beltincih, Radencih in Murski Soboti. Poleg bi bila še dva benda: Juff in Outlaw. S člani skupine Juff sem se že pogovarjal o tem in so se navdušili za idejo. Z dobičkom s turneje bi izdali zgoščenko, naredili agresivno promocijo s pomočjo radia, televizije in časopisa, potem pa bi nadaljevali »z isto fin-to« po vsej Sloveniji.« Tomo Koles ■ (Ne)upra-vičena vojna otem ko so Pomurci v naši anketi dan po terorističnih napadih na Ameriko zgroženo obsojali dejanje in napovedovali, da takšno barbarstvo mora biti kaznovano, je po mesecu in pol začelo prevladovati drugačno mnenje. Tako kot drugod po Evropi, tudi pri nas niso več vsi prepričani, da so povračilni ukrepi Amerike res upravičeni, in se sprašujejo, ali se ne bi dalo kako drugače kaznovati tistih, ki so krivi za teroristično dejanje. Tako smo jih spraševali o tem, ali zagovarjajo napad ZDA na Afganistan, kakšno sem jim zdi ravnanje slovenske politike ob teh dogodkih in ali jih je strah terorističnih groženj v obliki okuženih pisemskih pošiljk. Cvetka Talaber iz Murske Sobote Res je, da so v ZDA umrli nedolžni ljudje, in to zelo strašne smrti, toda vodilni možje Amerike bi se morali sami zamisliti, kdo je v resnici kriv za to dejanje. Dejansko vodijo politiko, s katero hočejo prevzeti glavno besedo v svetu. In če res hočejo biti tudi tisti, ki lahko edini zagotovijo mir, zakaj potem sami uporabljajo vojno kot maščevanje. Glede drže slovenske države pri tem vprašanju pa bi povedala, da naj naši politiki najprej pometajo pred svojim pragom in to svojo navidezno poštenost in pripravljerfost za pomoč naklonijo rajši domačemu narodu. Verjetno so tudi lažna pisma in pošiljke, ki krožijo tudi po Sloveniji, dokaz, da je nekaj narobe z vodilnimi v naši državi. Lažni pošiljatelji, ki se na ta način norčujejo iz njih, jim namreč že imajo kaj očitati. Doris Obal iz Moščanec Na vsak način je terorizem treba preprečiti, toda ne vem, ali je ravno vojna edini način za obračun z njim. Konec koncev je vprašanje, ali je res za vse kriv samo Afganistan in njegov režim. Najhujše pri tem pa je to, da trpi, čeprav napadajo talibane, pri tem ves narod. Ni zadosti, da so do sedaj trpeli pod talibanskim režimom, zdaj morajo prenašati še lakoto in druge z vojno povezane težave. Kar se tiče vmešavanja Slovenije, pa lahko povem, ker pač tukaj živim, da me je malo strah, da se mešamo v ta vprašanja na tak način. Verjetno pa smo se prisiljeni tako Obnašati, če želimo biti sprejeti v Nato in'EU. Janez Lazar iz Zgornjih Petrovec Z Ameriko je bilo vedno tako, da si je v vseh pogledih preveč dovolila. Biti prvi pri vsem, ne gre vedno. Kljub temu pa teroristični način ni upravičen, da se opozori Američane. To obsojam v vsakem pogledu, vendar pa obsojam tudi vojno, ki jo sedaj vodi Amerika. Za ceno tega, da hočejo najti organizatorje terorističnih napadov, ki jih verjetno tako ali tako ne bodo našli, trpi zdaj ves afganistanski narod. Pri tem pa tudi mislim, da slovenska politika pretirava, ko se v vsem strinja z ZDA in zagovarja takšne povračilne ukrepe. Glede pisemskih pošiljk pa lahko povem, da se ne bojim. Gre zgolj za šaljivce ali tiste, ki lahko sedaj poravnajo kakšne stare zamere. Aleksander Sočič z Vaneče Napad Amerike je deloma upravičen, saj če na terorizem po tistem napadu na Ameriko ne bi odgovorili, bi lahko to šlo v skrajnost. Teroristi bi še dalje pobijali ljudi glede na to, da so njihovi vodje prepričani, da je odgovoren vsak, ki voli ameriškega predsednika. Je pa dejstvo, da bo tudi ob ameriškem napadu na Afganistan utrpelo veliko škodo mnogo nedolžnih ljudi. Verjetno bi bil boljši način ukrepov ta, da bi vse države, tudi islamske, talibane tako ekonomsko kot politično popolnoma osamile. Kar se tiče naše politike do teh vprašanj, moram povedati, da je preventiva potrebna. Res pa je, da Slovenija ni ne vem kako pomembna pri vsem tem dogajanju, zato ni treba pretiravati. Jože Barber iz Čepinec Napad Amerike je upravičen, ker po vsej verjetnosti tudi ves afganistanski narod skrivaj podpira terorizem. Drugega izhoda skoraj ni, saj pogovori z njimi ne pridejo v poštev, ker bi jih znova prekršili. Pri tem tudi mislim, da naša politika kar dobro ravna. Ne bojim se, da bi zaradi tega, ker držimo z Američani, teroristi napadli nas. Mislim, da imamo kar dobro usposobljeno policijo in obrambo, ki bo znala to preprečiti. Glede pisemskih pošiljk, pa verjamem, da gre zgolj za provokacije in reševanje kakšni starih računov, ki s teroristi nimajo zveze. C. K., foto: N.J. ■ 10 INTERVJU 1. november 2001 fBHK Odločilni duh protestantizma Sam si pomagaj in Bog ti bo pomagal T istega Lutrovega 31. oktobra si gotovo nihče ni upal pomisliti, da bo glas izobraženega, načitanega in vernega človeka pomenil pomembno prelomnico v zgodovini cerkve in človeštva. Sredi 16. stoletja se je tudi pri panonskih Slovencih pojavil Lutrov nauk in se hitro razširil. Nova vera je vzbujala upanje za dostojnejše življenje, med drugim pa je ma- terinščino postavila na piedestal. Spodbujali so šolanje, branje in tiskanje knjig ter ljudi učili, da morajo sami prevzeti odgovornost za kakovost svojega življenja. V času izgona protestantov iz Štajerske in Kranjske je v Prekmurju doživljala pomemben razcvet. Žal se v marsikateri slovenski knjigi še danes poglavje o protestantizmu na Slovenskem konča z izgonom iz slovenske dežele. Lahko odločno povemo, da je bil za Prekmurce, Slovence na Ogrskem, in njihovo identiteto odločilnega pomena. Samo predvidevamo lahko, ali se ne bi v času tisočletne ogrske oblasti brez knjižne materne besede stopili z večinskim narodom. Prav zato bi veljalo protestantizem morda še bolj izpostaviti, ga ustrezno umestiti v slovensko zgodovino, prekmurske pisce pa odločno postaviti ob bok slovenskim. Sicer pa, koliko narodov ali etnij ima Sveto pismo prevedeno v materni jezik? Pred praznikom reformacije smo nekaj znanih prekmurskih intelektualcev povprašali, kakšna sta pomen in vloga protestantizma za Prekmurje. Ludvik Jošar, duhovnik v evangeličanski cerkvi vBodoncih: Reformacija kot versko gibanje in s tem gibanje duha ni bila omejena le na ozemlje današnjega Prekmurja, ampak na širše območje slovenskega - prekmurskega življa, ki je živel tudi zLj-naj naravne meje, ki jo določata reki Mura in Raba. Ljudem, ki so sprejeli reformacijo, je bil prvi pomen verskega značaja z nastankom cerkvenih občin. Vzporedno s tem verskim pomenom je bil navzoč tudi izobraževalni, jezikovno-narodni pomen. Ali je reformacija v začetku pozitivno vplivala na ekonomski razvoj Prekmurja, je težko ugotoviti. Naredil bi nekaj časovnih obdobij v zgodovini reformacije pri nas. Prvo je bilo obdobje nastajanja in nastanka cerkvenih občin in cerkvene uprave, začenši z menjavo stoletij od 16. do 17. stoletja, nekako do srede 60. let v 17. stoletju. Sledila je doba protireformacijskih nastopov s strani zemljiške, cerkveno-poli-tične oblasti, povezana z vojaškimi pohodi, vse do leta 1732. Tretja doba je bila doba t. i. babilonskega suženjstva, vse, kar je dišalo po evangeličanskem, je bilo pregnano, predvsem duhovščina in učiteljstvo. Ta nesrečna doba je trajala od 1732 do 1781/1783. Tej je sledila doba daljše verske svobode, ki jo imenujemo poto-lerančna. O 19. in 20. stoletju ne bi govoril. Želim pa omeniti petdesetletno dobo, dobo brez učiteljev in duhovnikov. Zanimivo je, da je bila ravno v tej dobi reformacija literarno, kulturno, jezikovno in narodnostno naju spešnejša, pravzaprav že malo prej, 1715., s prvo prekmursko knjigo (Mali katekizem - Tem-lin), potem pa z deli Mihaela Kuzmiča in Mihaela Bakoša. Vrhunec je bil prav gotovo prevod Nouvega zakona leta 1771. Ta doba je pripomogla k temu, da je Slovenski živelj ohranil svoje slovenstvo, kajti brez literature in materne besede bi se porazgubil in asimiliral. Narodnostni in jezikovni značaj pa bi bil še večji, če bi imeli evangeličani svojo cerkev, žal pa takratne politične razmere tega niso dovoljevale. Danes bi morala biti Cerkev Cerkev za svet, Evangeličanska cerkev na Slovenskem je zaradi svojega mišljenja in dia-sporalnega značaja to bolj težko, ampak je, če malo grobo rečemo, Cerkev samo za sebe, torej za svoje člane. Cerkev pa si išče svoj prostor, da bi bila z različnimi dejavnostmi opazna v slovenski družbi. Pri vprašanju, ali je dan reformacije cerkveni ali kulturni praznik, bi morali besedico ali nadomestiti z in, potem dobimo pravilen odgovor. Za slovenski narod mora biti praznik reformacije oboje, kajti redko kateremu narodu je reformacija toliko dala kakor slovenskemu. Mag. Franc Kuzmič, pedagog in višji kustos v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota: Reformacija je imela in še ima za Prekmurje nedvomno velik pomen, morda še večjega, kot si na prvi pogled predstavljamo. Poleg drugačnega pojmovanja nekaterih teoloških resnic in zadev ter verske prenove je njen pomen nedvomno velik še za druga področja. Tukaj mislim predvsem na način pojmovanja dela, racionalizacijo, tvoren me-dkonfesionalen dialog in navsezadnje tudi kulturo kot tako. Zanimivo je, da je bila ha ozemlju današnje Slovenije prva tiskarna z ročnim tiskarskim strojem pri protestantih v lendavskem gradu leta 1573 in je natisnila tri protestan tske knjige, sicer v madžarščini. Z izdajanjem tiskanih knjig v pr ekmurščini so začeli med Prekmurci prav tako protestanti in tako dodali v zakladnico nekaj temeljnih del, med njimi izstopa prevod Nove zaveze, ki so rabila ne zgolj za verske namene, ampak tudi za opismenjevanje in izobraževanje, to pa je bistveno prispevalo k ohranitvi slovenstva pred madžarizacijo tega prostora. Največjo vlogo je imela reformacija v Prekmurju v 16. stoletju, ko je omogočila povezovalne vezi z Evropo pretežno v okrepljeni trgovini in izobraževalni dejavnosti na nemških univerzah, potem pa še v 18. stoletju, ko se je začela bogata slovstvena dejavnost, ki je nato vplivala na vznik katoliške in pozneje še posvetne književnosti. Še v prvi polovici 20. stoletja se je namreč ta književna ustvarjalnost kazala kot močan identifikacijski element pri Prekmurcih, predvsem med inteligenco, pri vključeval-nih tokovih v novo slovensko oziroma jugoslovansko državo. Praznik reformacije je prav gotovo pomemben in naj bi ostal, če ne drugega kot nekakšen spomin za zavedanje samega sebe, možnosti izražanja strpnosti na različnih področjih, predvsem v komuniciranju, iskanju novih poti in idej. In da bi pri tem tudi pomislili na bogato literarno tvornost prednikov in jo sami nadaljevali ter dograjevali, da bi to še naprej plemenitilo duhovno raven vsakega posameznika in s tem družbe. Alojz Benkovič, župnik rimskokatoliške cerkve v Beltincih: O pomenu reformacije za Prekmurje je bilo mnogo povedanega in napisanega, ga je pa treba - pomen namreč - ocenjevati tudi s stališča današnjega stanja, ki je v Evangeličanski cerkvi. Ni treba izgubljati besed o pomenu prve knjige Štefana Kuzmiča v domačem (prekmurskem) jeziku pa tudi o naslednjih. Na žalost so pozneje nekateri predstavniki evangeličanske cerkve »zanikali« delo svojih prednikov, mislim predvsem na konec 19. in začetek 20. stoletja, ko so se dali vpreči v raznarodovalno madžarsko politiko. Seveda lahko danes evangeličani s ponosom zrejo na svoje prednike, ki so dali tako Slovencem kot tudi Prekmurcem prvo tiskano knjigo. To je bil nedvomno velik prispevek k ozavešča-nju slovenskega naroda v nekem zgodovinskem trenutku. In zanikanje tega dejstva bi bila velika zgodovinska napaka, ki ne vodi k resnici, ampak k ponarejanju zgodovinskih resnic. Prav tako je treba priznati, da jev določenem trenutku reformacija zašla s svoje poti in je odigrala ravno nasprotno vlogo, za katero se je odločila na začetku. Evangeličani so danes resen izziv družbi, v kateri živijo. Vlogo svojih prednikov je treba vedno znova postavljati pred ogledalo in tako svoje poslanstvo za človeka ali narod preverjati v luči ustanovitelja Cerkve - Kristusa. To mislim, da je prvenstvena naloga tudi današnje evangeličanske cerkve v Prekmurju. Praznik reformacije je pred nami in seveda želim vsem evangeličanom v Prekmurju, da bi ga praznovali v resnicoljubnosti, spravi in pravem duhu ekumenizma. Dr. Oto Norčič, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani: Dejstvo je, da so vse evropske države, kjer je prevladal protestantizem, zelo razvite pa tudi na države, ki mejijo nanje, je vplival protestantski duh. V ospredje je postavil človeka, ki je poklican, da sam rešuje svoje probleme, da dela in je s tem deležen božje pozornosti. V tem času se je pojavil tudi kapitalizem in samo vprašanje je, ali je protestantizem vzrok ali posledica razvoja kapitalističnega sistema. Lastnina je postala nekaj spodobnega in je pomenila kakovostnejše življenje. Protestantska etika namreč deluje v smislu Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal. Tudi Prekmurje je zajelo v 16. stoletju hitro širjenje kapitalističnega načina gospodarjenja. To se kaže v razvoju trgovine in rokodelskih obratov, razvoju mlinarstva, vključili so se v mednarodno trgovino, ki je potekala po trgovski poti od Ogrske proti Rimu. Pretežno kmečko prebivalstvo se je začelo razslojevati in kmetije so se začele drobiti, fevdalci so začeli obdelovati svojo zemljo s pomočjo malih kmetov. V Prekmurju ni bilo mest, a so bila pomembna vaška naselja, ki so dobila trške pravice do sejmov, kjer je potekala trgovska in obrtniška dejavnost pod kontrolo graščin. Protestantsko gibanje je vzbudilo še druge premike v orientaciji prekmurskih Slovencev v izobraževanju, spodbujalo je organizacijo posvetnega šolstva, tiskanje knjig, odpiranje knjižnic... Saj je že v drugi polovici 16. stoletja nekaj študentov iz Prekmurja in Porabja študiralo v Nemčiji. Izobrazba je pomenila pogoj za boljše življenje. Čeprav je v Prekmurju ve liko evangeličanov, je danes po vseh kriterijih na lestvici razvitosti prav na dnu. Kje je pro-testanski duh danes, zakaj ne pride do izraza? To je težo povedati, ampak v nekem trenutku je začel gospodarski in družbeni položaj upočasnjevati in popuščati. Dejstvo pa je, če gledamo zadnjih deset let, da v ključnem trenutku proizvodnje niso preusmerili v nove panoge, na primer da bi se Panonija začela ukvarjati z belo tehniko ... Prav gotovo je nekaj v prekmurskem karakterju in zavesti. V zgodovini je bilo deležno Prekmurje kot obrobna pokrajina nenehnih prehodov in mimohoda različnih ljudstev, Zanimiva in nenavadna preteklost Protestantizem v Prekmurju skozi čas godovinar mag. Franc Kuzmič je pripovedoval v petek zvečer v Jakijevi dvorani zavarovalnice Triglav o protestantizmu v Prekmurju od začetkov do današnjih dni. Predavanje ob dnevu reformacije je organizirala soboška podružnica Slovenskega protestantskega društva Primoža Trubarja skupaj z Evangeličansko cerkvijo v Murski Soboti. Predavatelj nas je vodil skozi zelo obsežna obdobja - od 16. stoletja pa do današnjih dni - in pri tem nanizal poleg znanih imen in podatkov še marsikatere neznane in zanimive podrobnosti, ki delajo zgodovino živo, in nazorno. Po znamenitem dogodku 31. oktobra 1517, ko je Martin Luther v 95 tezah objavil kritiko razmer v katoliški cerkvi, je prešel na začetke protestantizma v Prekmurju kmalu zatem, saj se je le-ta s pomočjo nove iznajdbe - tiska širil zelo hitro in tako tudi sodeloval pri oblikovanju novoveške Evrope. Njegovi začetniki pri nas so bili grofje Banffy iz Lendave, prvi znani duhovnik Ferenc Toke. Slišali smo o znanih in manj znanih imenih, o uspešnih in manj uspešnih obdobjih. Od začetkov pa tja do 19. stoletja so bili protestanti v Prekmurju - večina jih je bila zlasti na Goričkem - vsake toliko časa izpostavljeni različnim oblikam rekatolizacije in prisvajanju cerkva, ki sicer ni šlo tako nasilno kot drugod, a je bilo vendarle uspešno. Kar se ni hotelo podrediti, se je izseljevalo, zlasti na Madžarsko, kjer je nastalo za prekmurske protestante najbolj pomembno duhovno središče in tudi ar-tikularni kraj - Šurd. Tu so bivali kot učitelji in duhovniki skoraj vsi prekmurski protestantski pisci, katerih imena najdemo na naslovnicah v starinski prekmurščini pisanih knjig: Franc Temlin, Mihael Bakoš, Mihael Sever, Štefan Kuzmič ... v tujini šolani izobraženci, ki so se zavedli duhovne zaostalosti in revščine prekmurskih Slovencev. Tako smo lahko ponovno ozavestili, da so za začetke knjižnega jezika in književnosti, tako slovenske kot prekmurske, zaslužni prav protestanti. Pisana in velikokrat tragična zgodovina Prekmurja vzbuja radovednost v vseh svojih časih in delih, zato se je zdel predlog voditelja večera Kolomana Cigiita, da bi s tovrstnimi predavanji nadaljevali, zelo primeren, saj tema še zdaleč ni izčrpana. mnogi so se tu ustavljali, nekateri zavladali pa spet prišli novi, kar tisočletje je spadalo pod ogr- sko oblast. Morda so prav te zgodovinske okoliščine in dejstva vzrok, da se ob večjih spremembah Prekmurci ne potegnejo sami vase. Raje čakajo, da bo šlo mimo, kot bi reagirali. Res je bil protestantski del prebivalstva nekoč bogatejši, z razvojem kapitalizma pa so se razlike počasi brisale. Duh kapitala je prevladal povsod, ne glede na religijo. Čeprav je deloval protestantski duh na osrednjeslovenskih tleh le petdeset let, je toliko močan in intenziven, da ga do danes ni mogoče zabrisati. Tu lahko iščemo vzroke, zakaj Slovence odlikujejo delavnost ter sposobnost organiziranja in zanašanje na lastne sile. A. Nana Rituper Rodež Foto: A. N. R. R. arhiv I B. B. L. ■ »■I 1. november 2001 KULTURA 11 Ob dnevu reformacije Knjigotisk v protestantski Dolnji Lendavi SHSi 'SS Portretslikarja Zoltana Gaborja eptembra so predstavili v okviru občinskega praznika v založbi lendavske Galerije faksimile Postil, ponatis tretje knjige človeka, ki zase pravi, da je pridigar, drugi pa ga označujejo kot šolmeštra. Gydrgy Kultsar, izobražen mož iz druge polovice 16. st., verjetno prvi pisatelj in prevajalec, rojen v tem kraju, ostaja skrivna oseba, saj ne poznamo letnice in, kraja njegovega rojstva. Postile, z letnico pomlad 1574, so tretja njegova knjiga, saj je predhodno izdal že dve: poleti 1573. leta Az halalra valo keszoletrol... (O pripravah na smrt ...) in še oktobra istega leta Az ordognec a petencia tarto Biinossel valo vetelkedeserol... (Hudičev dialog s spokorjenim grešnikom...). Vse tri so izšle pod pokroviteljstvom lendavskega graščaka Miklosa Banffyja, ki je dajal tiskarju Rudolfu Haf-fhalterju, s pravim priimkom Skrzetusky, ki kaže na njegov poljski izvor, leto dni zatočišče na lendavskem gradu. Nedvomno, da so postile najlepše delo prve znane lendavske tiskarne iz druge polovice 16. st., toda nič manj nista pomembni drugi knjigi. Kot preostali dve, je tudi Priprava na smrt napisana v madžarskem jeziku in ohranja mnoge prvine narečja na širšem lendavskem območju. Posvečena je mecenu Miklosu Banffyju, humanistu, redkemu izobražencu in pismenemu plemiču svoje dobe. Vsa tri dela so napisana v duhu helvetske struje protestantizma (kalvinizem) in pričajo o avtorjevem poznavanju nemške, poljske in madžarske protestantske literature. V štirih poglavjih Kultsar govori o dvojnosti življenja na tem in onem svetu ter o pripravi na smrt. naukih in pomenu bogoslužja. Postile so tudi kritika »fevdalnih grehov«, predvsem podkupljivih, krutih, brezobzirnih uslužbencev, svetovalcev in sodnikov, ter kopičenja bogastva, skopuštva in nezakonitosti. Kultsarjeva tretja knjiga spada med najlepšo tiskano dediščino 16. st., ki ne le iz verskega, ampak predvsem iz umetniškega, družbeno-zgodo-vinsko-verskega in jezikovnega vidika osvetljuje burno obdobje po mohaški bitki, ko so Turki zasedli velik del države, na preostalem teritoriju’v Podonavju pa sta se dve dinastiji borili za krono. Nad nekoč cvetočo Corvino-vo renesančno državo se je zgrnila po sto petdesetih letih globoka kulturna, gospodarska in D O G N E C A P E-) A Knjigo spokorniku in hudiču so natisnili v štiridesetih dneh, ohranjena pa je le v enem primerku. . — > ----— '»'V Grb družice Banffy z začetka 16. st. Ilustracija pridige o sejalcu v Postilah H>|: c> az kviicgbc iflcZ c.en az RcmčnlcgioJ valo tanutTJg: TA ToT: Az A ho Lindtui Krt t s a p Slike lepote in umazanije sveta Začetnik likovne terapije duševno prizadetih M agister likovne umetnosti Zoltan Gabor je bil rojen leta 1922 v Lendavi. Po končani srednji šoli za oblikovanje v Zagrebu in Budimpešti je leta 1951 še diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, kjer že več desetletij tudi živi. Pred nedavnim so se ga spomnili z razstavo njegovih slik v lendavski sinagogi, kjer so si slikarska dela izposodili iz zasebnih zbirk. Slika iz prve Kultsarjeve knjige Drugo knjigo, ki je razprava o grešnikovem boju s hudičevimi skušnjavami, je Kultsar posvetil Gydrgyu Zrinskemu Čakovske-mu, kije pozneje ponudil zatočišče tiskarju Hoffhakerju v me- džimurskem Nedelišču, v vasi na pol poti med Lendavo in Čakovcem. Druga pitana knjiga iz lendavske tiskarne je prav tako izšla 1573. leta in so jo natisnili v pičlih štiridesetih dneh, to pa velja ob takratni tiskarski tehniki za pravi podvig. Ohranjen je le en primerek, ki ga hranijo v budim-peštanski Szechenyjevi knjižnici (Sklad stari tiski). Drobna knjižnica vsebuje namišljene dialoge med hudičem in grešnikom, ki se pripravlja na pokoro. Postile, najlepši izdelek lendavske Hoffhalterjeve tiskarne, so v dvajsetih primerkih ohranjene v petih državah od slovaške Bratislave, prek Madžarske do British Musetima v Londonu, Cl-uja v Romuniji in Oderheima v Nemčiji. Knjiga je zbirka pridig, podprtih z logotipi: na prvem mestu z večjimi kurzivi označuje evangelijsko delo, temu sledi razlaga in na koncu pridiga. Kultsar je kot dober retorik zavestno pisal verske tekste v razumljivem jeziku in zmernem tonu o Svetem trojstvu, o Kristusovih moralna tema, v prezir katoliškemu razvratu pa se je kot požar mlajšem bratu, v Lendavo dekret o izgonu tiskarja, katerega očeta so na Sedmograškem obsodili zaradi zaničevanja Sv. trojice. Rudolf Hoffhalter, tiskar treh ali morda celo več lendavskih knjig, klišeje, katerih odtisi krasijo predvsem Postile, toda tudi drugih dveh knjig se ni treba sramovati. Po kratkem veku protestantizma so se Banffyjevi vrnili v naročje katoliške cerkve in vse do srede Zoltan meni, da je njegovih slik v zasebnih zbirkah po Pomurju okrog sto petdeset, kakih petsto pa jih je še zunaj pokrajine ob Muri. Odkar živi v Zagrebu, v povprečju vsaj enkrat mesečno obišče rodno Lendavo, poleg Zagreba in Budimpešte pa je v preteklosti nekaj časa živel tudi v Parizu in na Dunaju. Njegove življenjske izkušnje pa so vezane tudi na delo v psihiatrični bolnišnici Vra-pče pri Zagrebu, kjer je delal kot likovni terapevt in bil dejansko začetnik likovne tera- 79-letni Zoltan Gabor že desetletja živi v Zagrebu, a vsak mesec vsaj enkrat pride v rodno Prekmurje. razširil protestantizem, ki je ponujal kot alternativo enakost vs- Novaka 13. M Sobota Občinski gasilski poveljstvi Dobrovnik in Kobilje sta imeli meddruštveno gasilsko vajo, na kateri so sodelovala gasilska društva Dobrovnik, Kobilje, Žitkovci in Strehovci. V ta namen so na dvanajstarski parceli zakurili travniški požar, nato pa so ga skušali čimprej in čim bolj strokovno pogasiti. Uspelo jim je. Na koncu so dogodek analizirali. V DOŠ Dobrovnik pa je prikazalo domače PGD vajo reševanja otrok iz učilnic. - Foto: J. Ž. čem so jih »zibali«. Predvsem mislim na zelo zelo star otroški voziček, zanimiva pa je tudi ohranjena postelja, na kateri so nekoč delali deco. Ivana sem vprašal, ali prihaja veliko obiskovalcev. Dejal je, da za zdaj še ne, saj ne dela za zbirko nobene reklame; ko pa kdo vendarle pride, je dobrodošel gost in z ženo Marto mu vse razkažeta. Tudi sam sem bil zelo dobrodošel. Povabil me je tudi v klet, kjer so Ivanovi vinski in sadni »produkti« (vino, žganja...). Opozoril me je na visečo kračo, vendar ni bila prava: le imitacija kosa lesa. Ivan je namreč tudi zelo vešč različnega rokodelstva. Pa Marta, Črenšovčanka? Tudi ona ima kar nekaj konjičkov. Glavni je menda balinanje. Za gospodarskim delom domačije je pravo balinišče: Potem veze 1 gobeline. Rada pospravlja in sploh skrbi za urejenost domačije. To pa sploh ni samo »žensko delo«, kajti zelo redoljuben je tudi mož, zato je vse na svojem mestu. š. s. ■ Televizijski spored od 2. novembra do 8. novembra 2001 IV Petek, 2. 11 TV SLOVENIJA 1 8.0 0 Pod Pekrsko gorco 8.30 Šolarček, ebu drama za otroke 8.45 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 9.10 Oddaja za otroke 10.30 Humanistika 11.05 Dosežki 11,25 Alpe-Donava-Jadran 12.0 0 Dr. Ouinnova, ameriška nan. 13.0 0 Poročila, šport, vreme 13.45 Čari začimb 14.15 Prvi in drugi 14.35 Osmi dan 15.05 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.45 @ triki 17.10 Iz popotne torbe 17.45 Slovenski pesniki in pisatelji 18.15 Zemljepis celin: Azija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Vrtičkarji: Kufri gor, kufri dol 20.35 Deteljica 20.45 Pod žgočim soncem, angleška nad. 21.30 Nad. 22.00 Poročila, šport, vreme 22.20 Polnočni klub 23.30 Slovenski pesniki in pisatelji 0.00 Zemljepis celin: Azija TV SLOVENIJA 2 15,00 Videospotnice 15,35 Stoletje odkritij, ameriška serija 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nan. 17 .00 Sylvia, nemška nan. 18 .00 Younger in sin, ameriški film 19.30 Videospotnice 20.05 Sloves, angleška serija 21.05 Blišč in beda kurtizan, francoska nad. 21.55 Odvetnica Marion, francoski film 23.30 S srcem pod krinko, angleška nad. 0.20 Iz slovenskih jazz klubov 1.00 Videospotnice POP TV 9.00 Oprah Show, ponovitev - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 12.40 Lepo je biti milijonar -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Pari, ki so posvojili dvojčke -16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur -20.00 Modro jeklo, ameriški film - 21.50 Privid zločina, nan. - 22.40 Tat za vedno, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 8.15 Ekstra magazin, ponovitev - 8.30 Legenda izgubljene grobnice, ameriški film - 10.10 Jerry Springer Show - 11.30 Pop’n’Roll - 12.30 Obala ljubezni, nad. - 13.25 Mladi in nemirni, nan. -14.45 Dvakrat v življenju, nan. - 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.35 Zvezdne steze, nan. - 17.30 Princ z Bel Aira, nan. - 18.00 Meteor, vreme - 18.05 Cosby, nan. - 18.35 Varuška, nan. - 19.00 Ekstra magazin * 19.17 Meteor, vreme - 19.20 Jerry Springer Show - 20.10 Čarovnice, nan. - 21.00 Izganjalka vampirjev, nan. - 21.50 Male čarovnice, film - 23.30 Pop'n’Roll IDEATV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Iz našega studia: Jubilej LLT hranilnice in posojilnice - 15.35 Staranje Evrope, oddaja iz serije Ljudje Evrope - 15.45 Reformacija, dokumentarni film - 16.00 Kanal A -18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Ak tualno - Dogodek dneva - Tedenski komentar -18.25 Trgovina Kegl nagrajuje, nagradna igra v živo - 18.35 Videoidea, glasbena oddaja - 18.55 Napoved športnih dogodkov - 19.00 Kanal A TV AS 09.30 Gnes, inf. oddaja, ponovitev. 09.45 Vita-lis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 10.15 Četrtkov klepet, ponovitev. 11.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 12.00 Videostrani. 16.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 17.15 Četrtkov klepet, ponovitev. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 18.55 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 19.30 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. oddaja, ponovitev. 20.15 I feel good, zabavna oddaja sČinčem. 21.15 Ljudje Evrope: Javno mnenje. 21.30 Hit festival, reportaža. 22.00 Kako biti zdrav in zmagovati? oddaja Rudija Klariča. 22.30 Gnes, inf. oddaja. 22.50 SQ JAM, glasbena oddaja. 23.50 Glasbeni spoti. 00.00 Erotika. 01.20 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Aretacija in sojenje, nan. - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11,00 Za otroke - 12.00 Poročila opoldne -12.35 Ti ši moja usoda, nad. - 13.25 Za vedno, ameriški film - 15.00 Poročila - 15.05 Izobraževalni program - 16,15 Televizija o televiziji -16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Dokumentarna oddaja - 19.00 Kviz -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Za srce in dušo, glasbena oddaja - 21.00 Lorenzovo gorivo, ameriški film - 22.30 Odmevi dneva - 22.50 Šport danes - 23.00 Groza v Ulici brestov 6, film - 0.25 Warhead, film - 2.00 Nočni program TV HRVAŠKA 2 10.00 Poslovni klub - 10.30 Sodnica Amy, nan. - 11.15 Zabavni program - 13.15 Informativni magazin -14.05 Željka Ogresta in gosti -15.10 Za otroke in mlade - 16.45 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Zakonski stan, nan. - 19.30 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Begunec, nan. - 21.00 Polni krog - 21.20 Mesečina - 22.05 Svet zabave - 22.35 Caffe Cinema - 23.15 Pravi čas - 0.45 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -19.30 Glasbeni program - 20.10 Onkraj Babylo-na, dok. serija (4/4) - 21.00 2,4 otroka Vlil. (6/ 6) - 21.30 Veronikine skrivnosti lil, serija (3/ 22) - 21.55 Na zdravje (55/100) - 22.20 Mag-gie (4/9) - 22.40 Čas je za jazz - 23.40 Glasbeni program (opomba; SP v gimnastiki v Gentu) TV MADŽARSKA 1 7.00 Jutranje misli - 7.05 Za otroke - 7.20 Čudežni javor, mladinska igra - 9.05 Za vsak dan nekaj - 11.05 Družina z jasnega, nan. -12.00 Poročila opoldne - 12.05 Skupaj - 12.30 Rondo - 13.00 Koncert za klavir - 13.55 Spomenik na taboru Recske - 14.35 Za upokojence - 15,00 Večne luči, kratki film - 15.20 Katalin Kemeny, dok. film - 16.10 Milenijski teater -16.40 Kultura bivanja - 17.10 Spominska mesta madžarske revolucije leta 1848/49 - 18.00 O NAS ZA NAS Vsak dan ob 183Oin 2O00: GNES - inform. oddaja Poročila - 18.15 Večerna pravljica - 18.30 Okno - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Villa Va-nilia, francoski film - 21.55 Poročila, aktualno, tema - 22.20 Panorama - 22.50 Dame izbirajo -23.20 Kralj iz St. Paulija, nan. - 1.05 Karpatska kronika - 1.15 Svet TV2-MADŽARSKA 6.30 Matineja, risanke - 9.00 Gartoon Network -10.45 Snežna kraljica, mladinski film -12.00 Sneguljčica in sedem palčkov, risani film -13.35 Velike pustolovščine Pee Wee, ameriška komedija - 15.10 Maharadževa hči 2, italijanski film - 16.50 Kolumb, nadaljujte!, britanski film -18.30 Dejstva - 19,00 Multimilijonar, kviz -20.00 Activity, najbolj popularna družabna igra -20.35 Bingo, ameriška komedija - 22.20 Tajni agent Leonard, ameriška komedija - 23.55 Vesoljski vozovi 4, film - 1.15 Svet interneta TV AVSTRIJA 1 7.15 Otroški program - 10.10 Skrivnost Loch Nessa, film - 11.45 Konfeti - 12.10 Otroški program - 15.20 Princ iz Bel Aira - 15.45 Beverly Hills -16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina -17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Prijatelji -19.00 Will in Grace - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.10 Philadelphia, film - 23.10 Death Wish, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže skuhano je napol pridobljeno - 9,30 Bogati in lepi - 9,50 Zlata dekleta - 10.15 Katja, nekronana cesarica, film -12.00 Poročila - 12.05 Nabrano v Avstriji -13.00 Čas v sliki - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Gorski zdravnik - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.40 Praznični večer - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Stari - 21.20 Na sodišču - 22,10 Čas v sliki - 22.35 Modem Times - 23.10 V imenu zakona (V Sobota, 3. 11. TV SLOVENIJA 1 8.30 Zgodbe iz školjke 9 .00 Radovedni Taček 9.15 Pod klobukom 10 .05 Oddaja za otroke 10.45 Veter v vrbah, britanski film, 1. del 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.40 Mostovi 14.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 15.10 Obupno iščem družino, francoski film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pika Nogavička, risana nan. 17.10 Carski sel, risana nan. 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 Starodavni vojščaki, ameriška serija 18.50 Risanka 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Vrtičkarji: Stranka 20.35 Letala, vlaki, avtomobili, amuišk film 22.00 Obiskali smo..., francoska serija 22.35 Poročila, šport, vreme 23.10 Sopranov!, ameriška nad. 0.00 Renesansa, angleška serija 1,00 Starodavni vojščaki, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 9 .00 Videospotnice 9.35 Raymonda imajo vsi radi, am. nan. 10 .05 Murphy Brown, ameriška nan. 10.35 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 11.30 Narodno zabavna glasba 14.50 EP v show plesih 15.50 SP v gimnastiki - orodja, prenos 19.45 SP v latinsko ameriških plesih, prenos 21.30 Praksa, ameriška nan. 22.20 Sobotna noč 0.20 Videospotnice POP TV 8.30 Slonček Benjamin - 9.00 Princesa Sissi -9.30 Črni pirat - 10.00 Možje v črnem - 10.30 Jezdeci senc - 11,00 Hroščeborgi, nan. -11.30 Mladi Herkui, nan. - 12.00 Šolska košarkarska liga - 13.00 Preverjeno - 13.45 TV Dober dan -14.40 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.40 Prva izdaja, nan. - 16.30 Možje v belem, nan. - 17.30 Tri skrivnosti, ameriški film - 19.15 24 ur -20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Maščevalci, ameriški film - 22.50 Pravniški jastrebi, ameriški film - 0.30 24 ur, ponovitev KANAL A 9.20 ■ 13.25 Obala ljubezni, ponovitev 155,-159. dela ameriške nadaljevanke - 13.30 Meteor, ameriški film - 15.20 Tako pač jel, nan. -15.40 Matlock, nan. - 16.30 Mesto greha, nan. -17,20 Goodyear liga v košarki - 19.30 Domače kraljestvo, nan. - 20.00 Prvič obsojen, ameriški film - 21.50 Ledeno hladni, nan. - 22.45 Spolni namen, film - 0.20 Rdeče petke, erotična serija IDEA TV - KANAL 10 8.00 Pomurski informativni kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno -Tedenski komentar - 10.25 Trgovina Kegl nagrajuje, posnetek - 10.35 Videoidea, glasbena oddaja - 10.55 Napoved športnih dogodkov -11.00 Pregled dogodkov tedna TV AS 09.30 Gnes, inf. oddaja, ponovitev. 09.45 I feel good, zabavna oddaja, ponovitev. 10.45 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 11.45 Videostrani. 16.30 Moto šport, športna oddaja. 17.00 SQ JAM, glasbena oddaja. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.151 feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati? oddaja Rudija Klariča. 19.45 Ljudje Evrope: Stabilnost. 20.00 Gnes, inf. oddaja, ponovitev. 20.15 Moto šport, športna oddaja. 20.45 Medicine River, film. 22.20 Ljudje Evrope: Stabilnost. 22.30 Gnes, inf. oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Za otroke in mlade - 10.00 Poročila - 10.05 Govorilnica - 11.10 Šola za življenje, otroška serija - 12.00 Poročila opoldne - 12.30 Dokumentarna oddaja - 13.00 Prizma, mednarodni magazin - 14.00 Hrvaške manjšine v Evropi - 14.35 Oprah Show - 15.25 Kuharski dvoboj - 16.00 Poročila - 16.10 Zlata dekleta, nan. - 16.35 National Geographic, serija - 17,30 Gnezdo je padlo iz ptice, film - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Buli Durham, ameriški film - 22.05 Sopranovi, nad. - 23.15 Poročila -23.30 Dr. Halifaxova, nad. - 1.10 Nočni program TV HRVAŠKA 2 11.45 Film - 13.20 Glasbena matineja - 14.50 Hišni ljubljenci - 15.35 Šola za življenje, serija -16.25 Beverly Hills, nad. - 17.15 Briljantina -18.10 Sodobna dekleta, serija - 19.00 Maggie, nan. -19.30 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Boj za preživetje, serija - 21.00 Poročila - 21.10 Hit HTV - 22.00 Glamour Cafe - 22.55 Moške svinje, nan. - 23.25 Zgodba skupine Beach Boys TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 19.10 Top DJ Mag - 20.10 Vesoljski otok (22/26) - 20.55 Velike romance 20. stoletja - 21.25 Antologija hrvaškega kratkega filma - 21.55 Filmi Rajka Grlica: Za srečo je potrebno troje - 23.25 Šport danes TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.25 Za otroke - 7.50 Bog vam daj do- Televizijski spored od 2. novembra do 8. novembra 2001 POP TV 9.00 Oprah Show, pon - 10.00 Vsiljivka, - 10.55 Črni biser, - 11.50 Prepovedana strast, -13.10 Preverjeno - 14.05 Zakon v Los Angelesu, -15.30 Oprah Show: Pisma knjižnemu klubu -16.25 Prepovedana strast, - 17.20 Črni biser, -18.15 Vsiljivka - 19.15 24 ur - 20.00 Napačno dekle, film - 21.40 Newyorška policija, - 22.30 Tat za vedno - 23.30 M.A.S.H. - 0.00 24 ur KANAL A 9.00 Ekstra magazin, pon - 9.15 Ricki Lake, pon - 10.10 Jerry Springer Show -11.30 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo -12.30 Obala ljubezni, - 13.25 Mladi in nemirni, - 14.45 Dvakrat v življenju, - 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.35 Zvezdne steze, -17.30 Princ z Bel Aira, -18.00 Meteor, vreme - 18.05 Cosby, - 18.35 Varuška, - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Meteor, vreme - 19.20 Jerry Springer Show - 20.10 Begunec, - 21.00 Na kraju zločina, - 21.50 Will in Grace, - 22.20 Tretji kamen od sonca, - 22.50 Noro zaljubljena, - 23,20 Ekstra magazin, pon -23.40 Dannyjeve zvezde, pon IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Iz našega studia - 15.45 Javno mnenje, oddaja iz serije Ljudje Evrope - 16.00 Kanal A -18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 Nagrajene kreacije kuharskih mojstrov na 48. GTZ Slovenije v Moravskih Toplicah - 18.30 Začetek Borštnikovega srečanja, intervju z Josipo Lisac - 18.40 Projekt oživljanjakrajevnih vodnjakov, otvoritev obnovljenega Šafarovega zdenca - 19.00 Kanal A TV AS 09.30 Gnes, inf. oddaja, pon. 09.45 Aktualno v občini Dobrovnik, občinska oddaja. 10.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, pon. 10.30 Viva Turistica, turistična oddaja, pon. 11.00 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 12.00 Videostrani. 15.30 Pionirji, dokumentarni film, 16.00 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 17.00 Aktualno v občini Dobrovnik, občinska oddaja, pon. 17,30 Viva Turistica, turistična oddaja,.pon. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 19.00 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, pon. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati? oddaja Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. oddaja, pon. 20.15 AS intervju, informativno-predstavitvena oddaja. 20.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 21.30 Odprta tema, iz produkcije ZLTV. 22.30 Gnes, inf. oddaja, pon. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Aretacija in sojenje, -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila -12.30 Ti st moja usoda, - 13.20 Kapitan Hrabrost, ameriški film - 15,00 Poročila - 15.05 Raziskovalec, serija - 16,00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes -17.00 Vsakdanjik -18.30 Spomini na domovinsko vojno, dokumentarna oddaja -19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik„šport, vreme - 20.10 Dokumentarna oddaja - 20.45 Pol ure kulture -21.15 Trenutek spoznanja - 21.50 Misli 21. stoletja - 22.45 Odmevi dneva - 23.05 Šport danes -23.20 Evromagazin - 23.55 Sladka Irma, film -2.15 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.55 Glasbeni mesečnik - 10.35 Črno-belo v barvah: Steze slave, film - 13.20 Forum - 14.0 5 Glasbena oddaja - 15.10 Za otroke in mlade -16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Simpsonovi -19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, - 20.10 Jack in Jill - 21.00 Polni krog - 21.20 Nikita - 22.05 Dokumentarni film -22.55 Seinfeld - 23.20 Zakon in red - 0.05 Na meji mogočega, serija - 0.50 Poročila TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -19.30 Glasbeni program - 20.10 Film - 22.00 Transfer - 22.45 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 6,00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.30 Manekenke, - 9.05 Za vsak dan nekaj - 11.05 Družina z jasnega, - 12.00 Poročila opoldne -13,00 Hrvaška kronika - 13.25 Romunska kronika - 14.05 Tropska vročina, - 15.00 Madžarska 2001 - 15.30 Šolska ulica - 16.30 Unitarijan-ska cerkev v Gagymentu - 17.00 Gospodarski vzvodi - 17.30 Mišolovka - 18.00 Poročila - 18.15 Večerna pravljica - 18.35 Ljubezen na gradu Hohenstein, - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.05 Kraljevske družine, Skrivnost mobitelov, kratka filma - 21.30 Ti si najboljši - 22.00 Poročila - 23.45 Kratki filmi - 0.45 Karpatska kronika TV2-MADŽARSKA 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady - 9.45 Direste, -10.10 Internet -11.05 Neposredna ponudba -12.10 Madžari - 12.20 Marimar - 12.45 Vse ljubezni Moli Flanders, komedija - 14.45 Prijatelji -15.15 Vitezi vetra, - 16.05 Ranjena srca - 16.35 Lucecita, - 17.05 Ljubiti do zagona - 18.00 Fio-rella - 18.30 Dejstva - 19.00 Brez usmiljenja, kviz - 20.00 Divji angel - 20.30 Boros-Bochkor Show - 21.40 Banka je moja, komedija - 23.20 Dober večer - 0.05 Noči groze - 1.00 Obljubljena zemlja - 1.55 Svet interneta TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 10,15 Kotumbo - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.20 Princ iz Bel Aira - 15.45 Beverly Hills - 16.30 Nebeška družina -17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice -18.30 Karolina v velemestu - 19.00 Dharma in Greg - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Napačni sum, kriminalka - 21.50 V morilčevi senci, srhljivka - 23.20 Visoki incident TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Križem kražem - 9.30 Evangeličanska božja služba - 10,15 Molk v gozdu, film - 12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Gorski zdravnik - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Help TV - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna reportaža -23.15 Žarišče - 0.00 Čas v sliki TV SLOVENIJA 1 t 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Male sive celice, kviz , 9.50 Zgodbe iz školjke 10.30 Avstralska kronika, francoska serija 11.30 Obiskali smo .... francoska serija 12.00 Predrta okolja 12.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 13.00 Poročila, šport, vreme 14.00 Večerni gost 14.50 Mario, nedeljski večer 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Ribja zgodba 17.00 Tedi, oddaja za mlade Se nameravate poročiti? www.bruli.si in vse vam bo jasno! 17.45 Resnična resničnost 18.20 Dosežki 18,45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Ne/znani oder 23.20 Resnična resničnost 23.55 Dosežki TV SLOVENIJA 2 15.00 Videospotnice 15.35 Borzni zlom 1929, ameriška oddaja 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nan. 17 .00 Sylvia, nemška nan. 18 .00 Spogledljivi Joe, britanski film 19.30 Videospotnice 20.05 Razvedrilna oddaja 21.05 Kam gredo divje svinje, nad. 22.00 Živali, ameriški film 23.40 Akcija!, nemška nan. 0.30 Videospotnice POP TV 9.00 Oprah Show, ponovitev - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. - J 3.10 Lepo je biti milijonar -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Knjižni klub - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17,20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Prijatelji, nan. - 21.30 Seks v mestu, nan. - 22.00 Zahodno krilo, nan. - 22.50 Udarci pravice - 23.40 M.A.S.H. - 0,10 24 ur KANAL A 9.00 Ekstra magazin, ponovitev - 9.15 Ricki Lake, ponovitev - 10.10 Jerry Springer Show -11.30 Begunec, nan. - 12.30 Obala ljubezni, nad. - 13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Dvakrat v življenju, nan. - 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.35 Zvezdne steze, nan. - 17.30 Princ z Bel Aira, nan. - 18.00 Meteor, vreme -18.05 Cosby, nan. - 18.35 Varuška - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Vreme - 19.20 Jerry Springer Show - 20.10 Columbo: Siyi metulj, film -21.50 Will in Grace - 22.20 Tretji kamen od sonca - 22.50 Noro zaljubljena - 23.20 Ekstra magazin, pon. - 23.40 Dannyjeve zvezde, pon. IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski inf. kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - 15.20 Nagrajene kreacije kuharskih mojstrov na 48. GTZ Slovenije v M. Toplicah - 15.30 Začetek Borštnikovega srečanja, intervju z Josipo Lisac - 15.40 Projekt oživljanja krajevnih vodnjakov, otvoritev obnovljenega Šafarovega zdenca - 16.00 Kanal A -18,00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 18.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator - 18.25 Intervju: Branko Kurbus - 18.35 Anketa - 18.40 Tri bofora, posnetek koncerta - 19.00 Kanal A TV AS 09.30 Gnes, inf. oddaja, pon. 09.45 AS intervju, inf.-predstavitvena oddaja, pon. 10.15 Glasbena skrinja, pon. 11.00 Moji mali prijatelji, pon. 11.45 Kako biti zdrav in zmagovati? oddaja Rudija Klariča. 12.15 Videostrani. 15.50 AS intervju, inf. oddaja, pon. 16.20 KK Radenska Creativ: KK Flowe-tex Bežigrad, posnetek 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18,15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, pon. 19.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 20.00 Gn^s, inf. oddaja, pon. 20.15 Četrtkov klepet, inf. oddaja v živo. 21.00 Vitalis, zdravstvena oddaja. 21.30 Naj viža, glasbena oddaja v živo. 22.45 Gnes, inf. oddaja, pon. 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9,30 Pripor in proces, nan. - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.30 Ti si moja usoda, nad. - 13.25 Knjiga o džungli, film - 15.00 Poročila - 15.05 Raziskovalec, serija - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Alpe - Donava - Jadran - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Inf. magazin - 21.05 Željka Ogresta in gosti - 22.10 Poslovni klub - 22.45 Odmevi dneva - 23.05 Šport danes - 23.15 0 znanosti - 0.20 Indijski nokturno, film - 2.05 Nočni program TV HRVAŠKA 2 10.15 Jack in Jill - 11.00 Nikita - 11.45 Govorimo o zdravju -12.15 Trenutek spoznanja - 12.45 Dokumentarna oddaja - 13.15 Misli 21. stoletja -14.05 Evromagazin - 14.35 Pol ure kulture -15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19,00 Na zdravje! - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Sodnica Amy - 21.00 Polni krog -21.20 Film - 23.00 Seinfeld - 23.25 Zakon in red, nan. - 0.10 Na meji mogočega - 0.55 Poročila TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -19.30 Glasbeni program - 20.10 Film - 22.00 Dok. oddaja - 22.20 Svetovna moda - 22.45 Hit depo TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.30 Manekenke - 9.05 Za vsak dan nekaj -11.05 Družina z jasnega -12.00 Poročila opoldne - 13.00 Slovenski utrinki - 13.30 Narodne manjšine -14.05 Tropska vročina, nan. - 15.00 Višegrajska četverica - 15.30 Šolska ulica - 16.30 Marija si je izbrala najboljši del -17.00 Dotik - 17.30 Še naši vnuki bodo videli - 18.00 Poročila - 18.10 Leto bralne kulture -18.15 Večerna pravljica - 18.35 Ljubezen na gra-■ du Hohenstein - 19,30 Dnevnik, šport vreme - 20.05 Milenijske pravljice - 20.35 V mreži pravosodja, nan. - 21.30 Panorama - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Plus ena - 23.40 Poželenje še živi, film - 0.35 Karpatska kronika TV2-MADŽARSKA 5.50 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady - 9.45 Direste, nan. - 10.10 Okno v Evropo - 10.40 Pomagaj si sam - 11.05 Neposredna ponudba - 12.05 Madžari - 12.10 Riviera, nan. -12.40 Marimar -13.00 Hitrejši od krogle, italijanski film - 14.45 Prijatelji, nan. - 15.10 Ranjena srca - 16.35 Lucecita - 17.05 Ljubiti do zagona, nan. - 18,00 Fiorella -18.30 Dejstva - 19.00 Brez usmiljenja, kviz - 20.00 Divji angel - 20.30 Policisti na motorjih - 21.30 Resnične nevarnosti, -22.30 Sol življenja - 23.30 Dober večer - 23.50 Avto-moto 2001 - 0.15 Koridor Love - 1.15 Pivovarska dinastija, film - 1.25 Prosti padec, film TV AVSTRIJA 1 6,05 Otroški program - 10.15 Samo čimprej stran, televizijska komedija - 11,45 Konfeti -12.10 Risanke - 15.20 Princ iz Bel Aira - 15.45 Beverly Hills - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice -18.30 Karolina v velemestu - 19.00 Dharma in Greg -19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.10 Alarm za Kobro 1 1 - 22.05 Blues iz Kaisermuh-lena - 22.50 De Luca - 23.25 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Ujetnik dvorca Zenda, pustolovski film - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara -14.05 Gorski zdravnik - 14.50 Falcon Crest -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20,15 Univerzam - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki -22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva Televizijski spored od 2. novembra do 8. novembra 2001 bro jutro - 8.00 Zlati dim - 9.25 Kje in kaj - 9.50 Zanzibar - 11.10 Klic divjine, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Bravo tv - 13.00 Skrajnosti -13.15 Jesenski letni čas - 13.35 Sposojena Zemlja - 14.05 Nase stoletje - 14.35 Madžarski domobranci po svetu - 15.05 V zagonu - 15.35 Mreža - 16.05 Nogomet, Videoton : Ferencvaros - 18.35 Luksor Show - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Kabaret Balazs - 20.30 Inkako-dalje - 21.30 Svet čudežev - 22.30 Zastava z zvezdami, ameriški film TV2-MADŽARSKA 6.00 Korenine - 6.30 Matineja - 8.45 Cartoon Netvvork - 10.35 Pustolovščine mladega Herkula - 11.00 Mladinski magazin - 12.00 Divji svet, serija - 12.50 Club 7 v Los Angelesu, nan. - 13.20 Charlie, družinska opica - 14.20 Mladi Indiana Jones, nad. - 15.10 Maharadževa hči 3, film -17.00 Zgodbe z naslovne strani, nan. - 17.35 Zvezdne steze, nan. - 18.30 Dejstva - 19.00 Povejte svoje mnenje! - 19.10 VIP, nan. - 20.00 Intervju z vampirjem, film - 22.30 Jokajoči princ, film - 0.20 Krvavi izlet, ameriška grozljivka TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 11.15 Disneyev festival -12.10 Šaljivec Carey - 12.36 Življenje in jaz -12.55 Simpsonovi - 13.20 Princ iz Bel Aira -13.40 Brez idej - 14.05 Jesse - 14.30 03 Austria Top 40 - 15.15 Sabrina - 15.40 Roswell - 16.25 Ally McBeal - 17.10 Srček - 18.00 Nogomet -19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.10 Zasedeni mož, komedija - 22.50 Ronin, film TV AVSTRIJA 2 9 .00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Vrata svobode, film -11.25 Ljubezen pod belimi jadri, romanca - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Cordula, film - 14.50 Grofica iz Čar-de, film - 16.25 Alpe - Donava ■ Jadran - 16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin - 17.55 Konflikti - 18.26 Bingo - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Jesenski festival narodnozabavne glasbe, prenos iz Dornbirna - 22.15 Čas v sliki - 22.20 Moj dedek je najboljši, komedija - 23.55 Ugani, kdo pride na večerjo, film Iv Nedelja, 4. 11. TV SLOVENIJA 1 8.00 Telebajski 8. 25 Palček David, risana nan. 9. 55 Nedeljska maša 11 .00 Dnevnik velikih mačk, angleška serija 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 13 .00 Poročila, šport, vreme 14 .05 Pod žgočim soncem, nad. 15.00 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 15.30 Lingo, tv-igrica 16.00 Čari začimb 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.45 Slovenski magazin 18.15 Prezrta okolja 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Mario, nedeljski večer v živo 21.60 Večerni gost 22.45 Poročila, šport, vreme 23.05 Zgodbe o knjigah 23.15 Banditi, francosko-nemški film 1 .00 Prezrta okolja TV SLOVENIJA 2 8.30 Videospotnice 9.00 Blišč in beda kurtizan, nad. 9,50 Kam gredo divje svinje, nad. 10.40 Obljubljena dežela, ameriška nan. 11.30 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski 12 .00 Pevski zbor Akademije za glasbo 13 .00 Šport 14.50 SP v gimnastiki - orodja 17.45 Košarkarski magazin 18.15 Motociklizem za VN Ria 19.30 Videospotnice 20.05 Borzni zlom 1929, ameriška oddaja 21.00 Murphy Brown, ameriška nan. 21.30 Turistična oddaja 22.00 Končiča 23.00 Gorenjski slavček, operni film 0.10 Videospotnice POP TV 8.30 Slonček Benjamin - 9.00 Princesa Sissi -9.30 Črni pirat - 10.00 Možje v črnem - 10.30 Jezdeci senc - 11.00 Hroščeborgi, nan. - 11.30 Mladi Herkul, nan. - 12.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev - 12.50 Dedek, ameriški film -14.40 Otroški zdravnik, nan. -16.40 Gorski zdravnik, nan. - 16.40 Možje v belem, nan. - 17.30 Nujnost, ameriški film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.30 Športna scena -22.15 Ponovno zunaj, film - 0.30 24 ur, ponovitev KANAL A 9.20 - 13.25 Mladi in nemirni, ponovitev 21.-25. dela nadaljevanke - 13.30 Ujetnica otroštva, film - 15.15 Slavne zvezde, serija -16.15 Felici-ty, nan. - 17.10 Beverly Hills, nad. - 18.05 Melrose Plače, nad. - 19.00 Pop’n'Roll - 20.00 Nevarno tveganje, ameriški film - 21.45 Dosjeji X, nan. - 22.40 Goodyear liga v košarki, pon. IDEA TV - KANAL 10 8 .00 Pomurski informativni kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Šola golfa - 10.35 Iz našega studia: Jubilej LLT hranilnice in posojilnice Murska Sobota - 10.50 Staranje Evrope, oddaja iz serije Ljudje Evrope - 11.00 Reformacija, dokumentarni film - 11.30 Tedenski komentar - 11.35 Pregled dogodkov tedna -12.50 Posnetek s 26. seje mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota TV AS 09.30 Teden ob Muri, inf. oddaja. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 11.30 Aktualno v občini Grad, običnska oddaja, ponovitev. 12.00 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 12.30 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 13.45 AS intervju, inf.-predstavitvena oddaja, ponovitev. 14.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 14.30 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 15.00 Četrtkov klepet, ponovitev. 15.30 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 16.30 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.05 Poročila - 8.10 Toby Tyier, film za otroke -9.45 Klic divjine, serija - 10.30 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila opoldne - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Mir in dobrota - 14.00 V nedeljo ob dveh - 15.00 Poročila - 15.10 Kuharski dvoboj - 15.45 Gruntovčani, dramska serija - 16.45 Prva pride ljubezen, ameriški film - 18.20 Zeliščna večerja, nad. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.45 Ribiške zdrahe, drama - 21.35 Rocky 5, film - 23.26 Poročila - 23.35 Obračun pri O. K. garaže, film - 1.05 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9 .00 Biblija - 9.16 Hrvati in krščanstvo - 9.45 Verski program - 10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Nedeljska maša - 12.05 Nihče ne živi večno, ameriški film - 13.40 Dr. Halifaxova, nad. - 15.20 Če bi palače spregovorile: La Mamounia - 16.10 Ksena, nan. -16.55 Split: Morje - 17.30 Bitka spolov pri živalih, serija - 18.05 Opera Box - 18.35 Povabilo - 19.05 Risana serija -19.30 Aretacija In sojenje, nan. - 20.10 Nevidni človek, nan. - 21.00 Poročila - 21.05 Stičišča svetovnih kultur: Machu Picchu - 22.06 Triler TV HRVAŠKA 3 8. 55 Od aretacije do sojenja, dok.-igrana serija -11.15 Moja usoda si ti, serija - 14.50 SP v gimnastiki, Gent - 16.05 Liga prvakov, magazin - 17.00 Športni prenosi in reportaže - 19.55 Amerika -življenje narave - 20.25 Nogomet: Torino - Milan - 22.25 Šport danes - 22.40 Rock klub TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Gospodar - 6.00 Danes zjutraj - 7.00 Božja beseda - 7.10 Za otroke -7.35 Nedeljski otok - 9.05 Glavni trg - 10.00 Navijajmo za univerzo! - 11.00 Evangeličanske gmajne - 12.05 Vaški dom - 12.20 Tv-klinika -12.50 Delta - 13.20 Minute sreče - 13.45 Dobro-. delni koncert za kapelo v Sitkeju - 14.40 Golgota 1956 - 14.65 Komemoracija na pokopališču Fiu-me - 15.35 Vesela novica - 16.00 Ko te muze ljubijo - 16.30 Kovček - 17.05 Po poteh vetra do Tihega oceana, serija - 17.65 Neznani znanci -18.30 Poročila, šport - 19.00 Tednik - 19.50 Kavarna, nan. - 20.20 Villa Vanilia 2, film - 22.25 V spomin vsem žrtvam, koncert - 23.30 Gol TV2-MADŽARSKA 6.00 Jutranje misli - 6.30 Živalski vrt v nahrbtniku - 7.00 Matineja - 8.45 Cartoon Network -10.25 Pustolovščine mladega Herkula - 11.00 Vaterpolo - 12.00 Gastronomski magazin -12.30 Do grla v vodi, nan. - 13.00 Skrivnosti 'detektiva Cosbyja, nan. - 13.50 Misija Nemogoče, nan. - 14.50 Ksena, nan. - 15.40 Jekleni sokoli, nan. - 16.40 Pacific Blue, nan. - 17.30 JAG-častne zadeve, nan. - 18.30 Dnevnik -20.00 Smrtonosno orožje 4, film - 22.35 Donor, grozljivka - 0.20 Y-akti - 0.50 Madžarska jutri -1.20 Pajkov nogomet, madžarska satira TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 10.35 Disneyev festival - 11.30 Šport - 11.55 Izgubljeni svet - 12.40 Sledovi vetra, film - 14.20 Moje ime je Nobody, komedija - 16.15 Nogomet: Tirol - Rapid, prenos iz Innsbrucka - 18.30 Šport v nedeljo -19.30 Čas v sliki - 20.15 Trumanov šov, komedija - 21.55 Kolumbo - 23.25 Kraj dejanja TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Santo Domingo - Kolumbovo mesto - 9.20 Gradus ad Parnassum - 9.45 Gunther Schneider - Siemssen - 10.05 Rudolf Leopold - Podobe pokrajine - 10.36 Teden kulture - 11.00 Poročila - 11.05 Novinarska ura -12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.15 Uni-verzum - 15.00 Policijska inšpekcija 1 - 15.25 Molk v gozdu, film - 17.05 Lepo življenje -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času -18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes -19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Divji cesar, TV-film - 21.40 Poročila - 21.50 Prizadet -23.10 Enostavno klasično ( ^Ponedeljek, 5. 11. TV SLOVENIJA 1 8.00 Utrip 8.20 Zrcalo tedna 8.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 9.10 Iz popotne torbe 9.30 @ friki 10 .00 Srečanja z živalmi, kanadska serija 10.35 Slovenski pesniki in pisatelji 11 .05 Zemljepis celin: Azija 11.30 Na vrtu 11.55 Starodavni vojščaki, ameriška serija 12,25 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočni klub 15.30 Podoba podobe 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Telebajski 17.05 Radovedni Taček: Srce 17.45 Volja najde pot 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Komisar Rex, avstrijska nan. 21.00 Dokumentarec meseca 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Branja 22.55 Brez reza 23.55 Volja najde pot TV SLOVENIJA 2 15.00 Videospotnice 15.35 Sloves, angleška serija 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nan. 17.00 Sylvia, nemška nan. 18.00 Tele M 18.30 Štafeta mladosti 19.30 Videospotnice 20.05 Cik cak 20.30 Svetovni izzivi 21.00 Studio City 22.00 Stoletje odkritij, ameriška serija 22.55 Brane Rončel izza odra 0.20 Videospotnice POP TV 9.00 Oprah Show, ponovitev - 10.00 Vsiljivka, nad. -10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 Športna scena - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Dekleta pišejo Oprah - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur -20:00 TV Dober dan - 20.55 Sedma nebesa, nan. - 21.50 Urgenca, nan. - 22.40 Udarci pravice, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.Q0 Ekstra magazin, ponovitev - 9.15 Ricki Lake, ponovitev - 10.10 Jerry Springer Show -11.30 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo -12.30 Obala ljubezni, nad. - 13.26 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Dvakrat v življenju, nan. -15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.35 Zvezdne steze, nan. - 17.30 Princ z Bel Aira, nan. - 18.00 Meteor, vreme - 18.05 Cosby, nan. - 18.35 Varuška, nan. - 19.00 Ekstra magazin -19.17 Meteor, vreme - 19.20 Jerry Springer Show - 20.10 Do nagega, ameriški film - 21.50 Will in Grace, nan. - 22.20 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.50 Noro zaljubljena, nan. - 23.20 Ekstra magazin, ponovitev - 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - KANAL 10 8.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Vinska trgatev Slovenskega društva v Berlinu -16.00 Kanal A -18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - 18.25 Kronika - 18.30 Šola golfa - 19.00 Kanal A TV AS 09.30 Teden ob Muri, inf. oddaja, ponovitev. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 11.30 Videostrani. 16.55 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Teden ob Muri, inf. oddaja, ponovitev. 19.15 Ljudje Evrope: Šport. 19.25 Moto šport, športna oddaja. 20.00 Gnes, inf. oddaja, ponovitev. 20.16 Šport plus, športna oddaja v živo. 20.50 NK Koper: NK Mura, posnetek nogometne tekme. 22.40 Gnes, inf. oddaja, ponovitev. 22.50 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7 .00 Dobro jutro - 9.30 Aretacija in sojenje, nan. - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke in mlade * 12,00 Poročila Televizijski spored od 2. novembra do 8. novembra 2001 opoldne - 12.30 Ti si moja usoda, nad. - 13.20 Ljubezen po oglasu, ameriški film - 15.00 Poročila - 15.05 Raziskovalec, serija - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes -17.00 Vsakdanjik - 18.30 SOS, potrebujejo nas - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.10 Dokumentarna oddaja - 21.05 Latinica -23.10 Odmevi-dneva - 23.30 Šport danes -23.45 Film - 1.45 Nočni program TV HRVAŠKA 2 10.30 Mir in dobrota - 11.00 Zeliščna večerja, nad. -11.55 Svet zabave - 12.25 Cafe Cinema -13.05 Mesečina - 13.50 Kuharski dvoboj - 14.20 Glamour Cafe - 15.15 Za otroke in mlade -16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. -18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Michael Richards Show - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. -20.10 Vedrio znova, nad. - 21.00 Polni krog -21.20 Becker, nan. - 21.45 Dokumentarni film -22.35 Seinfeld, nan. - 23.00 Zakon in red, nan. -23.45 Na meji mogočega, serija - 0.30 Poročila TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč. Hrvaške -18.50 Avto-magazm - 19.30 Glasbeni program -20.10 Petica - 21.20 Steze slave, ameriški film -23.10 Črno-belo v barvah - 0.10 Glasbeni program (opomba: 21.20 SP v dviganju uteži) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.00 Regionalni studio - 8.30 Manekenke, nad. - 9.05 Za vsak dan nekaj - 11.05 Družina z jasnega, nan. - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Romski magazin - 13.30 Domovina - 14.05 Tropska vročina, nan. - 15.00 Madžarska hiša - 15.30 Šolska ulica - 16.30 Sveti Imre, plemeniti cvet -16.50 Evropski popotnik - 17.20 Ostani z nami -17.30 Nebeški sij - 18.00 Poročila - 18.15 Večerna pravljica - 18.35 Ljubezen na gradu Hohen-stein, nan. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 112, kriminalistični magazin - 20.45 Kje, koliko, zakaj? - 21.15 Ni pravnomočno - 21.45 Umetniki izbirajo - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.40 Govorilna ura - 23.20 Šport - 0.10 Karpatska kronika - 0.15 Svet TV2-MADŽARSKA 5.50 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady - 9.45 Diresta, nad. - 10.10 Dnevnik -11.05 Neposredna ponudba - 12.10 Madžari -12.15 Riviera, nan. - 12,40 Marimar, nad. -13.05 Pajkov nogomet, film - 14.40 Prijatelji, nan. - 15.10 Vitezi vetra, nan. - 16.05 Ranjena srca, nad. - 16.35 Lucecita, nad. - 17.00 Ljubiti do zagona, nova nan. - 18.00 Fiorella, nad. -18.30 Dejstva -19.00 Brez usmiljenja, kviz -20.00 Divji angel, nad. - 20.30 Peklenske zgodbe Tvrdka Vujiča - 21.30 Družinski album 2, film - 23.15 Dober večer - 0.00 Profiler, nan. -0.55 Koridor Cafe - 1.05 Kulturni magazin TV AVSTRIJA 1 7.05 Otroški program - 8.20 Ime mi je Nobody, filmska komedija - 10.10 Trumanov šov, filmska komedija -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.20 Princ iz Bel Aira - 15.45 Beverly Hills -16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Karolina v velemestu - 19.00 Dharma in Greg - 19.30 Čas v sliki -20.00 Šport - 20.15 Indiana Jones - Lov za izgubljenim zakladom, pustolovski film - 22.10 Angel varuh, filmska komedija - 23.55 Nikita ■ TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Policijska inšpekcija 1 - 9.55 Zlata dekleta - 10.15 Cordula, film - 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara -14.05 Gorski zdravnik - 14.50 Falcon Crest -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki -0.30 Powder, film (r Torek, 6. 11. TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8 .30 Mostovi 9.00 Čarobni šolski avtobus 9.25 Radovedni Taček 9.45 Oddaja za otroke 10.30 Volja najde pot 11.30 Dokumentarna oddaja 12.05 Komisar Rex, avstrijska nan. 13.00 Poročila, šport, vreme 13.40 Obzorja duha 14.10 Dokumentarec meseca 15 .00 Renesansa, angleška serija 16 .00 Duhovni utrip 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Zlatko Zakladko: Gobe 17 .00 Otroci na ladji Luna, nad. 17.45 Zavod sv. Stanislava, dok. oddaja 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Titani, ameriška nad. 21.00 Aktualno 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Odnos teologije do cerkve in družbe na Slovenskem 23.40 Slaba letina, angleška drama, 1. del 1 .00 Zavod sv. Stanislava, dok. oddaja TV SLOVENIJA 2 15.00 Videospotnice 15.35 Studio City 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nan. 17.00 Sylvia, nemška nan. 18.00 Manjkajoči delci, ang.-am. film 19.30 Videospotnice 20.05 Alfi Nipič in muzikanti Evrope 21.05 Nemirni, jugoslovanski film (č.-b.) 22.10 Aliča, evropski dokumentarni film 22.35 Svet poroča 23.05 Gola resnica, slovenski kratki film 23.20 Vonj zelene papaje, viet.-fran. film 1.00 Videospotnice POP TV 9.00 Oprah Show, ponovitev - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 TV Dober dan - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nad. - 15:30 Oprah Show: Knjižni klub - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 20.45 Tihi grehi, film - 22.30 Udarci pravice, nan. -23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Ekstra magazin, ponovitev - 9.15 Ricki Lake, ponovitev - 10.10 Jerry Springer Show -11.30 Mladenič v modrem, nan. - 12.30 Obala ljubezni, nad. - 13.25 Mladi in nemirni, nad. -14.45 Dvakrat v življenju, nan. - 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.35 Zvezdne steze, ’nan. - 17.30 Princ z Bel Aira, nan. -18.00 Meteor, vreme - 18.05 Cosby, nan. - 18.35 Varuška, nan. - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Meteor, vreme - 19.20 Jerry Springer Show - 20.10 Misija Kondor, ameriški film - 21.45 Will in Grace, nan. - 22.15 Tretji kamen od sonca, nan. -22.45 Noro zaljubljena, nan. - 23.15 Ekstra magazin, pon. - 23.45 Dannyjeve zvezde, pon. IDEATV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogo dek dneva - 15.20 Pregled športnih dogodkov -15.25 Kronika - 15.30 Šola golfa - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program -Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 Iz našega studia - 18.50 Javno mnenje, oddaja iz serije Ljudje Evrope - 19.00 Kanal A TV AS 09.30 Gnes, inf. oddaja, ponovitev. 09.45 Šport plus, športna oddaja, ponovitev. 10.20 NK Koper : NK Mura, posnetek nogometne tekme. 12.10 Videostrani. 16.05 NK Koper: NK Mura, posnetek nogometne tekme. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Šport plus, športna oddaja, ponovitev. 18.45 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 19.50 Ljudje Evrope: Šport. 20.00 Gnes, inf. oddaja, ponovitev. 20.15 Aktualno v občini Dobrovnik, občinska oddaja v živo. 20.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 21.00 Viva Turistica, turistična oddaja. 21.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 22.05 Pionirji, dok. film. 22.35 Gnes, inf. oddaja, pon. 22.50 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Pripor in proces, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila -12.30 Ti si moja usoda, nad. - 13.20 Zgodba o Hueyju P. Longu, ameriški film - 15.00 Poročila - 15.05 Raziskovalec, serija - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Govorimo o zdravju - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Glasbena oddaja - 21.00 Forum - 22.00 Glasbeni mesečnik - 22.45 Odmevi dneva - 23.05 Šport danes - 23.20 Policijske zgodbe, serija - 23.50 Apartma, ameriški film - 1.50 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.55 SOS, potrebujejo nas - 10.25 Avtomagazin - 11.05 Vedno znova, nad. - 11.50 Mesečina -12.35 Kuharski dvoboj - 13.05 Latinica - 15.05 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Cosby, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Glavno mesto, nan. - 20.55 Polni krog - 21.15 Seks in mesto, nan. - 21.50 Pravica za vse, nan. - 22.35 Seinfeld, nan. -23.00 Zakon in red, nan. - 23.45 Na meji mogočega, serija - 0.30 Poročila TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -18.20 Petica - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Liga prvakov, nogometni magazin - 21.05 Film - 22.35 Monoplus - 23.15 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.30 Manekenke, nad. - 9.05 Za vsak dan nekaj - 11.05 Družina z jasnega, nan. - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Sroski ekran - 13.25 Unsere Bildschirm - 14.05 Tropska vročina, nan. - 15.00 Umetniki izbirajo -15.20 Arboretumi - 15.30 Šolska ulica - 16.30 Ekovizija - 17.00 Pismenke - 17.30 Katoliška kronika - 18.00 Poročila - 18.15 Večerna pravljica - 18.35 Ljubezen na gradu Hohenstein, nan. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Po vašem izboru 21.00 Operetna vas Kubekfalu -22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Madžarski salon - 23.15 Cristinne F., nemška drama - 1.20 Karpatska kronika - 1.25 Svet TV2-MADŽARSKA 5.50 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady, nad. - 9.45 Direste, nad. - 10.10 Internet -11.05 Neposredna ponudba - 11.40 Jutranje misli - 12.10 Madžari - 12.20 Marimar - 12.50 Richarda bomo razdelili!, ameriška komedija -14.40 Prijatelji, nan. - 15.10 Vitezi vetra, nan. -16.05 Ranjena srca, nad. - 16.30 Lucecita, nad. - 17.00 Ljubiti do zagona, nad. - 18.00 Fiorella -18.30 Dejstva - 19.00 Brez usmiljenja, kviz -20.00 Divji angel - 20.30 Na nevarnih vodah, film - 22.30 Baza, kviz o preživetju - 23.40 Dober večer - 0.20 Prevelika ljubezen, film TV AVSTRIJA 1 6.40 Otroški program - 9.55 Indiana Jones -Lov za izgubljenim zakladom, pustolovski film -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.20 Princ iz Bel Aira - 15.45 Beverly Hills - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Karolina v velemestu - 19.00 Dharma in Greg - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Medicop-ter 117 - 21.05 Samo čimprej stran, televizijska komedija - 22.40 Seks v mestu - 23.05 Malica, televizijski šov - 23.30 Vražji ljubimec, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Grofica čardaša, film - 12.00 Poročila - 12.05 Pogled v deželo - 12.35 Tednik - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara -14.05 Gorski zdravnik - 14.50 Falcon Crest -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: Modri planet - 21.05 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled - 23.05 Križem kražem Sreda, 7.11 TV SLOVENIJA 1 8 .00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9 .00 Trojčice, risana 9.25 Carski sel, risana 9.50 Zlatko Zakladko 10 .05 Otroci na ladji Luna, 10.30 Lingo, tv-igrica 11 .00 Zavod sv. Stanislava, dok. oddaja 12 .00 Titani, ameriška 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.10 Brez reza 14 .00 Veter v vrbah, risani film, 1. del 15.10 Aktualno 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Male sive celice, kviz 17.45. Avstralska kronika, francoska serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Krogle nad Broadwayjem, ameriški film 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Terminal . 0.35 Avstralska kronika, francoska serija TV SLOVENIJA 2 15.00 Videospotnice 15.35 Turistična oddaja 16.05 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski 16.30 Rad imam Lucy, ameriška 18.00 Ta dolgi izlet, britanski film (č.-b.) 19.30 Videospotnice 20.05 Šport 23.00 Umori, ameriška 23.40 Videospotnice idea tv POMURSKA REGIONALNA televizija kanal 10 38UHF ISBK 1. november 2001 27 t LA » V i * s . .. ’ AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK ZADOSTNO ŠTEVILO VOLILCEV ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA ERBIJ STOJALO, PODSTAVEK STAROGRŠKI DIDAKTIČNI PESNIK STARA MERA ZA VINO NATRIJ SREDOZEMSKO DREVO LATINSKOAMERIŠKI PLES ' to? H VJ * jn NOČ MED 23. IN 24. JUNIJEM । y - A*- RT ' ^•1 ' > -J? JBBMSSŽr F« ' b ? < 1 NAVPIČNA KOLONA, STOLPEC OPUS TROP.DREVO 0 JANEZ ČUČEK TLAKOVAN PROSTOR OB HIŠI BELOUŠKI PESNIK (NIL.S.j LOŠČ, EMAJL i | JU« VESTNIK PRED-MOLILEC V MOŠEJI GOSTINSKI DELAVEC OTOK V INDIJSKEM OCEANU t SL.PISEC (JANKO) AMERIŠKA IGRALKA FARROW BORIS VIAN RADU ŠPANSKO ŽENSKO IME ŽIVILO ZLATO NEPRIJETNI GLASOVI, HRUP USEDLINA, GOŠČA FRANCIJ LIKOVNA SMER V SREDINI 20.STOLETJA DOLINA JED BOGOV V GRŠKI MITOLOGIJI DRSEČA LEDENA GMOTA TOLAR TRGOVSKI PRIBITEK NA CENO SULAVESI NEKD.SLOV. KOŠARKAR HRVAŠKI IGRALEC (DRAGO) NENADNA SMRT ASTAT NORVEŠKO MESTO K ŽENSKO IME (VERA) SL.ATLET (PETER) REKA NA KAVKAZU, PRITOK TEREKA PEVKA HALLIWELL JAMA PRI LIPICI IGRALKA VETRIH SLOVENSKI POLITIČNI TEDNIK ESTONSKO MOŠKO IME (IZ: VIDRA) AM.IGRALKA HAYWORTH FAŠISTIČNI OBČINSKI UPRAVNIK ORAČ (ZASTAR.) TABOR TERMIN VESTNIK NOGOMETNI TRENER (MATJAŽ) RUS.POLITIK (IZ-.ČIR+NIČE) ČLOVEŠKA RIBICA VINKO KORENT PREMER CEVI PUŠKE NOČNO POPIVANJE PREKINITEV DELA KOPER PUŠČAVSKI RIS TVOREC SIKHIZMA (GURU) PIJAČA STARIH SLOVANOV KRAJŠE BESEDILO TEŽKO DELO DIR.UDAREC EMIL NOLDE PRVA STOPNJA TONOVSKE LESTVICE NOVINARKA CETINSKI NAJBOLJŠI REZULTAT OSEBNI ZAIMEK IRANSKO NOMADSKO PLEME NOGOMETAŠ ŠIMUNDŽA MORSKA RIBA ' * BEOTIJEC NAROČJE (KNJIŽ.) PRITOK RENA V ŠVICI SPORA SODOBNIK KELTOV ANG.FILMSKI PRODUCENT (ARTHUR) MADŽARSKI DRAMATIK (GEORGE) STARO- JUDOVSKI KRALJ PLOD S® SUj •' H| V- AN.IGRALKA STARK INOSLAV MLAD OVČJI SAMEC ZVEZDA V OZV.ORLA STAROGRŠKI KIPAR VANESSA MAE SPLIT EKVI- VALENCA PUBLI- CISTKA MUCK RAFKO IRGOLIČ NEKDANJA SLOVENSKA SMUČARKA (NUŠA) MESTO V SEVEROZAHODNI ITALIJI PRESTOL- NICA STARE BABILONIJE OB EVFRATU REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 18. 10. 2001: ASTIGMATIZEM, SLOVENISTIKA, TAMAR, DUO, CŠ, UV, NATAN, LEK, GREGORY, AROMA, PRIČE, DREMEŽ, RJ, OPREMA, MEDU-LIN, KAOLACK, KLIC, SLOVES, OSA, HUDIR, LESKA, SLAP, ERIČ CANTONA, EZA, LADO, AOMORI, 0WEN, Pl, VEL, GERMAN, APNAR, DO, OER, ILIADA, ESSO, YATES, AZRA, BAJ-Sl, BRUC, ANNABA, DANČ, ANATEMA, MIGNE, MAT, AVI, ABA, MUSLIMANI, SAK, ME-ŠETARKA, TELE, EMPIREJ, SRAKA, KRN, ATOR, VANDALI Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: Med reševalce bomo razdelili: CM 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Jelka Letonja, Porabska 2, 9250 Gornja Radgona 2. NAGRADA - knjiga BOUG ŽEGNJAJ: Nina Kovač, Petanjci 18a, 9251 Tišina 3. -7. PRAKTIČNE NAGRADE: Mihaela Lipovec, Cezanjevci 40b, 9240 Ljutomer Karel Rajsar, Ravenska 9, 9233 Odranci Lojzka Krpic, Gornji Slaveči 71, 9263 Kuzma Nina Miholič, Štefana Kovača 61a, 9224 Turnišče Ernest Lepoša, Gornji Petrovci 28, 9203 Petrovci S = ■E = E » ce 'oj E S T5 = >8 "5 E ■= CD CD C cs 03 k- 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 9. novembra 2001. Ime in priimek:____________________________________________________________ Naslov: ___________________________________________________________________ RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00. Poročila - 11 .20 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka-13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 13.20 Predstavljamo vam -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 MV-dur-19.00 Poročila -19.15 Mladi val - 21.00 Poročila-21.10 Ugasni televizor! - 24.00 - SNOP SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 08.30 Mali oglasi -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila-13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14 15 Evropa v enem tednu - 14.45 Domača plošča -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Sobotni popoldan z glasbo -19.00 Poročila -19.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 20.00 Sračje gnezdo - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi -08.00 Misel in čas - 8.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna -09 30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna -20.00 Fordjanek - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje - 18.00 AH boom -19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila-24.00 SNOP . TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 13.30 3xCountry -14.60 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Srebrne niti-19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11.05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP KS Radenci in Kapela Srečanja starejših krajanov občini Radenci so minule dni pripravili več priložnostnih prireditev. Tako so s pomočjo krajevne skupnosti in Rdečega križa Radenci v Janževem hramu na Janževem Vrhu organizirali že tradicionalno srečanje starejših občanov, ki je naletelo na precejšen odziv. Zbralo se je okrog sto prebivalcev, starejših od 70 let, ki so se poveselili ob dobri glasbi in pesmih ter odlični pogostitvi. Podobno velja za prireditev, ki so jo konec tedna izvedli v telovadnici Osnovne šole Kapela. Tam je v organizaciji Rdečega križa s Kapele in sosednjega Murščaka potekalo srečanje starejših krajanov in krajank, ki ži- vijo v Krajevni skupnosti Kapela. Za upokojence iz radenske občine pa so v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih pripravili monodramo igralca Matjaža Javšnika-Izija Od boga poslan. Ob dnevu spomina na umrle pa je bila pri spomeniku na Kapeli osrednja komemoracija. M. J. I Male oglase za Vestnik in Murski val lahko naročite po telefonu št. 531 19 98 vsak delavnik od 7.00 do 15.00. Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota 28 IZ NAŠIH KRAJEV/OGLASI 1. november 2001 VESTNIK Neobičajen športni dan v Dobrovniku Šola je plesala a Dvojezični OŠ Dobrovnik, ki jo obiskuje v tem šolskem letu 83 učencev, so se med številnimi ponudbami, ki jih dobivajo od raznih zunanjih izvajalcev interesnih dejavnosti pred začetkom vsakega šolskega leta ali že med njim, še posebej ogreli za predlog Plesnega studia M iz Ljubljane. Ali ne bi bilo dobro, če bi otroci namesto običajnega športnega dneva plesali, imeli gibalne vaje, je pomislil ravnatelj šole Ladislav Solarič, pri čemer je tudi ugotavljal, da otroci dandanes vse preveč sedijo pred računalniki, se premalo gibajo in tudi ples jih skoraj ne zanima. Njegov predlog je z navdušenjem podprla tudi učiteljica telesne Množično in zanimivo Minulo soboto je bil peti pohod po Miškovi poti, ki ga organizira Planinsko društvo Lendava. Verjetno je le malokdo pričakoval, da bo udeležba tako množična. Prišlo je okrog petsto pohodnikov iz različnih krajev Slovenije pa tudi iz Hrvaške in Madžarske. Tistim, ki so se udeležili pohoda že petič, so podelili medalje in spominsko dari lo. Kot vedno je bil start v Veliki Polani, pri rojstni hiši pisatelja Miška Kranjca (po njem so poimenovali pohod), ki je bila tudi na ogled, od koder je vodila pot skozi Malo Polano do Copekove-ga mlina. Tam je bil prvi skupni postanek, pohodnike pa so pričakali predstavniki velikopo-lanskega turističnega društva (med njimi je bil tudi njihov župan) z zanimivo ponudbo za okrepitev. In celo mlinsko kolo se je vrtelo! Pot se je nadaljevala skozi Polanski log do lendavskega gradu in cerkvice Sv. Trojice (povsod je bil mogoč ogled), mimo Kleidermanove turistične domačije (tudi tu je bila pestra ponudba za lačne in žejne) do Kranjčeve zidanice (še vedno je del ostrešja odkrit) in v neposredni bližini še do Lujzove kleti, kjer je bilo prav tako dobro poskrbljeno za pohodnike. Pri hotelu Lipa v Lendavi pa je bilo še družabno srečanje. Vse to prehoditi, videti in doživeti je bilo res zanimivo in prijetno! Besedilo in foto: Jože Graj ■ Brat Džouži Či bi moja skuza spadnola na kamen, kamen bi se razklali na dvouje na trouje, pravi naša liidska pesem. Tou bi se lejko zgoudilo zdaj ob tej dnevaj, šteri so namenjeni torni, ka se spoutimo svoji pokojni najbližanji. Skuza bi spadnola od žalosti, kaji nega več med nami ali pa zavolo toga, ka smo na tekmovanji pri obtežitvi grobov nej najboukši. No, najbole glavno je, ka se ji z veseljon spoutimo, pa či se te pred drujgimi vb vržemo ali pa nej. Kaje par dni pred ten bila nouč čarovnic, nema s prvin novembron nika skupnoga. Pri toj nouči se Belekofsou-sid ne spouti na svojo zdavanjsko, ka bi njoj kakšo pozornost izkazo, ka te bi ga gvušno gnala od iže. Un si okoli tej cumpmic misli, ka bi trbelo vsen tistin čestitati, štere znajo pri taksi plačaj ali penzijaj, pa pri takšon zdigavanji cen spenezami skouz mejsecprijti, pa ka so pri ton nej vsi v familiji podhranjeni, pa nej goli pa bosi. Tak ka ta nouč čarovnic ma nekšo osnovo pri vbrtivanji v deset lejtnoj samostojnosti naše matere domovine pravi moj pajdaš Bela, šteri taksi cumpmic pozna dosta, dosta. Njegova sousida si pa obkladke na leket dejvle, po tiston, ka jo je biciklist v Soboti ta silno. Biciklist seje pelo po namalanoj kolesarskoj stezi, una je pa šla po pojasi za pešce šteri je tak vouski, ka njoj je laket segno na pojas za bicikliste. Tan jo je pa biciklist s kormanjon v laket vdaro tak, ka je spadnola ta notri med stouce gostinsko-ga lokala, šteri je na pločniki. Zajpa sirouta ne vej, koga naj touži za tou nesrečo. vzgoje na šoli Mimi Trajber -Činč. In tako so imeli določen dan najprej vsi šolarji eno uro aerobike, nato pa plesne delavnice pod vodstvom Plesnega studia M iz Ljubljane. Učenci so bili navdušeni nad takšnim športnim dnevom. Ob koncu so po skupinah tudi predstavili, kaj vse so se naučili. JG.i Slomškova 33, tel.: 536 1 5 60 ZBIRAMO PRIJAVE ZA ZAČETNE IN NADALJEVALNE TEČAJE TUJIH JEZIKOV ZA MLADINO IN ODRASLE FRANCOSKI ŠPANSKI ITALIJANSKI JEZIK PRIJAVE ZBIRAMO DO ZAPOLNITVE SKUPIN PRIDRUŽITE SE NAM! motorna vozila KARAMBOLIRANO VOZILO TAKOJ ODKUPIM. Uredim prepis, odvoz. 040 256 963, 031 258 642, 041 509 556, Avtoodpad, Franc Lasbaher, Ženjak 10, 2234 Benedikt. ml0102 RENAULT CLIO 1.4 RT, letnik 1991, registriran do marca, lepo ohranjen, prodam. Tej.: 041 773 339 ali Dušan Bočina, Hrastje Mota 32, 9252 Radenci. ml0141 DAEWOO NEXIA 1.5 GL, letnik 11/95, prevoženih 66.000 km, registriran 11/2002, odlično ohranjen, (servisna knjiga), 4 zimske gume, kovinsko rdeč, prodam. Cena po uradno že narejeni cenitvi. Tel.: 521 15 59 ali 031 848 652. ml0162 živali SRNICO, po možnosti mlado, kupimo ljubitelji živali, brez zlih namenov. Obljubljamo pozornost in dovolj prostora za gibanje. Tel.: 532 16 78, zvečer. m!0149 posesti ENOINPOLSOBNO stanovanje v M. Soboti dajo v najem. Tel : 531 19 81 ali 040 356 046. ml0125 V LJUTOMERU, v Postružnikov! 1, prodamo poslovne prostore za razne dejavnosti. Tel.: 568 40 19 in 031 568 902. ml0145 SADOVNJAK, 50 arov, jablane, hruške, višnje, slive v Bogojini - Tr-navski breg ugodno prodam. Tel.: 02 532 10 75 ali 041 775 668. ml0156 PROSTORE ZA TRGOVINO v Že navljah dam v najem. Tel.: 556 10 28. ml0159 HIŠO NA PETANJCIH 67, z nekaj njive in gozda, prodamo. Tel.: 02 566 99 93 ali 031 749 919. ml0163 SOBO, opremljeno, s souporabo kopalnice, dam v najem. Tel.: 532 10 92 ali 041 464 689. ml0165 GOSTILNO, kompletno opremljeno, ugodno prodam. Tel.: 02 538 14 83. ml0166 NEPREMIČNINE । -kupimo več p KI 1-do3-sobnih q p stanovanj q v Murski p Soboti IVI - prodamo A poslovni C prostor v I pritličju, A J 47 m2, N E v Murski Soboti E DII_L_, d. o- o.. Murska Sobota, Tel: 02/530 47 40, faks: 02/532 13 22 V dvojezičnem vrtcu v Prosenjakovcih so se odločili za »delovno« jesensko srečanje s starši in starimi starši, kajti jesen ponuja veliko možnosti za ustvarjanje. Vzgojiteljice Suzana Kramberger, Bernarda Koroša Pantovič, Tatjana Petrovič in Tea Varga so pripravile za to priložnost veliko materiala, iz katerega so nastali različni izdelki -veverička, mušnica, jurček, jabolka in hruška s črvičkom ... Starši so zavzeto pomagali svojim otrokom in se skupaj z njimi veselili vsakega izdelka. Po končanem delu so skupaj zapeli, se posladkali in si rekli na svidenje do drugega srečanja, ki bo verjetno decembra. J. G. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podjetje za (»formiranje; d. d.. Ul. a. Novaka 13, Murska Soboia kmetijska mehanizacija ROTACIJSKO KOSILNICO tip Metalna Maribor prodam. Tel.: 542 15 48. m!0137 kmetijski pridelki BUČNO SEME kupim. Tel.: 031 749 790. mlO154 razno LADIJSKI POD IN OPAŽ, 1. ali 2. kakovostni razred, z dostavo, prodam. Tel.: 03 545 10 82, Andrej Lesjak, s. p., Lahovna 4, Celje. mlOO25 POHIŠTVO ZA KUHINJO, lepo ohranjeno, prodam. Tel.: 528 16 67. ml0130 Preklicujem veljavnost HK št. 281220, HKS PANONKA M. Sobota, na ime Jože Gjerkeš, Lipa 3, Beltinci. mlO133 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 60-litr-sko, staro 3 leta, in kuhinjski štedilnik na drva, malo rabljen, prodam. Tel,: 041 939 192. mlO139 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Črenšovci, izdanega 26. 6. 1964, št. mat. lista 21, na ime Marija Prša, Trnje 111, p. Črenšovci. m 10143 POHIŠTVO ZA KUHINJO, lepo ohranjeno, 4 okna in balkonska vrata z okvirji in roletami prodam. Tel.: 031 779 487. m!0170 delo Iščem varstvo za starejšo osebo na domu. Hrana in stanovanje preskrbljena, plačilo po dogovoru. Tel.: 565 10 76, 041 529 397. ml0128 Iščem varstvo za enoletnega otroka na domu v M. Soboti. TeL: 528 17 20. ml0131 INFOKOMERC vam ponuja informacije o dobrem zaslužku tudi z delom na vašem domu, INFOKOMERC Danica Malešev, s. p., Šercer-jeva 20, 3320 Velenje, tel.: 041 747 121.m9941 storitve GRETJE IN VODOMONTAŽA. Ogled in predračun brezplačno. Ivan Šarkezi, s. p., Petišovci, Lendava, 02 576 13 76 ali GSM 031 582 865. ml0062 ROZA FASADE O GROZA. ZLATI REZ - ARHITEKTURNI ATELJE, Slovenska 25, M. Sobota, www.zlati-rez-sp.si. ml0140 ANZA, vizualne komunikacije d.o.o. Proizvodno podjetje, Kolodvorska 3, 3230 Šentjur Razpisuje prosto delovno mesto TERENSKI ZASTOPNIK - najmanj srednješolska izobrazba - lastni prevoz Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev in življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naš naslov. DAMIR BANFI VEŠČICA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. TEI (02) 53 48 ()(>», 1 AX: (02) 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti. Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586 POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN urejevanje zelenic MILORAD JURIČ 9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148 NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02/523 17 01 »K 1. november 2001 OGLASI 29 Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti. V SPOMIN 28. oktobra sta minili dve žalostni leti od takrat, ko nas je zapustila naša draga Marija Grah iz Kuzme 55 Hvala vsem, ki z lepo mislijo počastite njen spomin. Njeni najdražji Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni. Prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Ne mine dan, ne noč, med nami spomin nate vedno je navzoč. V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 28. oktober, ko minevata dve leti žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama Marija Sijarto iz Dolnjih Slaveč 8 S solzami v očeh prihajamo k tvojemu grobu, polni lepih spominov in dobrot, ki si nam, jih dala v svojem življenju. Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu ter prižigate sveče. Z žalostjo v srcu vsi njeni /A\l\AW V 62. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi * Ciril Horvat iz Drakovec 79 Zahvaljujemo se ob boleči izgubi dragega moža ih očeta vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali za sv. maše, sveče in cvetje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, hvala pevcem in godbeniku za odigrano Tišino ter g. Bratušu za govor in zahvalne besede. Posebno lepa hvala botri in botru Mariji in Lojzeku Rantaši iz Kalifornije za vso pomoč ter vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: žena Cvetka, sinovi Robert, Teodor in Aleksander, sestra Danica in brat Tone z družinami ter drugo sorodstvo Za delo v izvedenskem organu invalidske komisije I. stopnje pri Območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v Murski Soboti, Kocljeva 12 d, objavljamo razpis za IZVEDENCE MEDICINSKE STROKE in NEMEDICINSKE STROKE: - dva specialista splošne medicine ali medicine dela, prometa in športa, -en specialist kirurg, - en specialist okulist, - en specialist ginekolog, - en specialist psihiater, - tri varnostne inženirje (VII. stopnja strokovne izobrazbe). Za strokovnjaka medicinske stroke je lahko imenovan zdravnik specialist, ki izpolnjuje pogoje: - ustrezna klinična medicinska specializacija, - štiri leta delovnih izkušenj na svojem specialističnem področju, - aktivno delo v svoji stroki, - veljavna zdravniška licenca. Za strokovnjaka nemedicinske stroke s področja varstva pri delu je lahko imenovan specialist, ki izpolnjuje pogoje. - visoka ali univerzitetna izobrazba, - 10 let delovnih izkušenj v svoji stroki, - aktivno delo v svoji stroki, - strokovni izpit s področja varstva pri delu. Izbrani izvedenci bodo imenovani za dobo štirih let. Na podlagi določil posebnega Pravilnika o organizaciji m načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda je delo ZdidS pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah v 8 dneh na naslov območne enote. ’ O imenovanju oz. neimenovanju bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po sklepu pristojnega organa. Pred tremi leti smo te izgubili, nikoli te ne bomo pozabili. V SPOMIN 3- novembra bodo minila tri leta od takrat, ko nas je zapustila draga žena, mati, babi, tašča, sestra in teta Pavla Bransberger iz Murske Sobote Hvala vsem, ki se ustavljate ob njenem preranem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njeni Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni. ZNHNALN N 88. letu nas je zapustila draga mama in babica Ana Zver iz Brezovice 34 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje in za vse darove. Žalujoči: sin Ivan ter vnukinja Nada z možem Robijem Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... V SPOMIN 31. oktobra mineva devet let od takrat, ko ni več med nami drage Rozine Zinke Hari iz Lukačevec Čas ne more izbrisati bolečin, solza ne skriti žalosti, ki je še vedno v naših srcih ob misli nate. Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo, postojite ob grobu, ji prinašate rože in prižigate sveče. Vsi njeni Ne morem izjokati bolečine, naj nihče ne reče, da vse mine. V naših srcih še naprej živiš, zato pot nas vodi tja, ker v tišini mirno spiš. V SPOMIN 3. novembra 2001 bo minilo žalostno leto od takrat, ko je za vedno zaspal naš najdražji mož, oče, tast in dedi Franc Novak iz Lendavske ulice 60, v Murski Soboti Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu ter prižigate sveče spomina. Njegovi najdražji V mislih mojih sta ostala, v srcu spomin na vaju živi. V SPOMIN sin Drago Zelko in mož Rudolf Zelko iz Dankovec Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njunem grobu in spomin nanju počastite s cvetjem in prižgano svečo. Njuni najdražji V tihem grobu mimo spiš, a v naših srcih še živiš, zato zdaj pot nas vodi tja, kjer tihi dom ti rože krasijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN 4. novembra bodo minila tri leta žalosti od takrat, ko nas je zapustila Marija Mertuk iz Velike Polane 159b Hvala vsem, ki se je spominjate, se ustavite ob njenem grobu, prižgete svečko ali prinesete cvet spomina. Vsi njeni Pošle so ti moči, zatisnila si trudne oči. Ni več trpljenja, ne bolečin, ostali so sledovi in spomin. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in prababica Terezija Frumen iz Prešernove 14, v Murski Soboti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno Emi za nesebično pomoč, za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje. Iskreno se zahvaljujemo dr. Palu Biru, g. magistru Novaku za pogrebni obred, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Vsi njeni najdražji Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rosna tla in jokala, ker tebe ni. ZAHVALA V 78. letu nas je nepričakovano zapustila mama, tašča, babica, prababica, sestra in botra Marija Trajbarič iz Renkovec Ob obleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in prijateljem, ki ste pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti na dom počitka. Prav tako hvala vsem za darovane vence, sveče, svete maše, mrliško vežico in kapelico ter za izrečena ustna in pisna sožalja. Prisrčna hvala g. Slavku Haložanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Janezu Zveru za iskrene besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi njeni Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 74. letu nas je po hudi in kratki bolezni 16. oktobra 2001 zavedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in brat JožefFartelj po domače Zorkov Joži iz Tešanovec 92 Ob nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo g. dr. Škaliču, ki mu je lajšal bolečine v zadnjih dneh življenja, nam pa bil dan in noč v tolažbo in pomoč. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki so mu vlivali upanje in ga tolažili v zadnjih dneh. Zahvala velja vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, lepa hvala gospodu škofu Erniši za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in Stanku za odigrano Tišino. Vsem skupaj hvala za darovane vence, sveče ter za dobrodelne namene in izrečeno sožalje. Žalujoči: žena Gizela, hčerka Marta z možem Dušanom, sin Jože z ženo Elizabeto ter vnuki Sandra, Sašo, Petra, Brigita, Andrej, Jožica in Dominik 30 OGLASI 1. november 2001 m mladinska knjiga Birooprema, d. d.. Dunajska 121, Ljubljana Republika Slovenija MINISTRSTVO ZA PROMET DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE Ljubljana, Tržaška 19 Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota objavlja delovno mesto PRODAJNI ZASTOPNIK V MURSKI SOBOTI objavlja javni natečaj za prosto delovno mesto: • garažna vrata dvoriščna vrata • daljinski I • ograje • kovane ograje • zapornice • PVC okna • PVC vrata • zimski vrtovi • police • žaluzije tel.:(02) 535 11 30 gsm: 041 699 499 www.vratko.com Pogoji: - poklicna ali srednja izobrazba trgovske, komercialne ali druge ustrezne smeri, - delovne izkušnje pri prodaji trgovskega blaga na terenu - podjetjem in pravnim osebam, - lastno vozilo. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas po uspešno opravljenem poskusnem delu, ki bo trajalo šest mesecev. Sprejetemu delavcu bo podjetje omogočilo dobre delovne razmere in stimulativen osebni dohodek. Pisne ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokumenti o izobrazbi pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Mladinska knjiga Birooprema, d. d., Splošni sektor, Dunajska 121, 1000 Ljubljana. svetovalca direktorja za delo v sektorju za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest za izdajo soglasij za posege v varovalni pas na izpostavi Murska Sobota Renato & Ca. RAZVOZ KURUHCGA OLJA Renato Ritlop, s. p., Markovci 4, 9204 Šalovci KAKOVOSTNO EKOLOŠKO KURILNO OLJE MOŽNOST NAKUPA NA VEČ OBORKOV S ČEKI NAROČILA GSM: 041 716 576 Informacije po telefonu: 01 588 74 56. VESTNIK NA INTERNETU Podjetje za informiranje, d. d., arh. Novaka 13, M. Sobota Zahtevani pogoji: - univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva ali geodezije ali diplomirani upravni organizator, - najmanj 6 let delovnih izkušenj, - organizacijske sposobnosti, - aktivno znanje enega svetovnega jezika, - usfrezno znanje za delo z računalnikom. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še pogoje, določene z Zakonom o delavcih v državnih organih. Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. * Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, podrobnih delovnih izkušnjah in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov, o izidu objave pa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri. Mesarstvo Kodila PE Markišavci Markišavci 44 tel 52 11 604 Mesarstvo Kodila PE Delikatesa Štefana Kovača 6 tel 53 21 790 Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden: VRATARIC, Puconci 296 IVANIČ, Filovci 122 MALAČIČ, Vučja Gomila 100 OUČEK, Parizanska 52, M.Sobota KO VEŠ, KAJ JEŠ! AKCIJA, AKCIJA STRUP ZA MIŠI RlfflMR 500 9 899 811 yn | y NI V 250 g 599 SIT HU M Ž V 500 g 619 SIT IH IIIVII Ž.H 250 g 449 SIT KZ RADGONA DAnCIIPI POSLOVALNICA ImULlIUl Radgonska cesta 23, Radenci POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. FctijetfS za ifijofffliraoje, d fi. aih Mwaka 13. M. SofeG /1441/ Radio Murski val 94,6 Mhz Vedro v dobro jutro! Vsak dan ob 5.00 Podjetje za informiranje, d. d., Ul. arh. Novaka 13, M. Sobota TRGOVINA DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (02) 530 40 44 GSM: 041 504 999 B-mail: rhdoo@siol.net VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE OPREMA ZA STROJNE OMETE IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO-PREVOZ, Rojan Jakšič, s. p., Gornja Risbica 51, tel.: 57 88 200 POKLIČITE NAJBOLJŠO VEDEŽEVALKO ZORO. ODSTRANJUJE VPLIV ČRNE MAGIJE IN PREKLETSTVA. NAROČILA PO TELEFONU: 02/528 14 43 ALI 031 828 675. ZORICA HORVAT s. p., PUŠČA 91, 9000 MURSKA SOBOTA Franc Kavaš, s. p. Pod logom 20 9224 Turnišče tel. & late 02/573 50 70 ■ izdelujemo in prodajamo: postelje, kavče, ležišča, sedežne garniture - obnavljamo oblazinjeno pohištvo - velika izbira pohištvenega blaga, ki je lahko tudi vaše - brezplačna dostava na dom HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Topilce, Brezje 6, tel. 4 laks: 1021 548 14 26, GSM: 041 772 426, 041 733 948 KURILNO OLJE M. Sobota tel.&faks: 545 92 80 Wico, d. o. o.. Obrtniška 7 2312 Orehova vas IlUlIH Nakupovalno središče Maribor I * jB OlTbOtTlkAOJO si< ■ 2 i o ilt< MK® Odslej bo doživetje nakupov v nakupovalnem središču Europark še popolnejše. Za to bodo poskrbeli darilni boni. Z njimi boste lahko od 2. novembra 2001 v vseh 64 trgovinah, butikih in gostinskih lokalih plačevali blago in storitve. Povsem preprosto in praktično. Povprašajte pri informacijskem pultu. doživetje nakupov 1»I 1. november 2001 NAPOVEDNIK 31 Napoved kulturnih prireditev ___________________________ Delimo vstopnice za kino KONCERT MURSKA SOBOTA - V sredo, 31- oktobra, bo nastopila v Despe-rado pubu v okviru halloween partyja skupina starega rocka Špirit bend. - V torek, 6. novembra, ob 19. uri bo v kinodvorani v počastitev dneva reformacije koncert črnske duhovne in blues glasbe s skupino The New Hope Band & Singers. FIKŠINCI - V torek, 30. oktobra, bosta nastopila v diskoteki Sfing’s v okviru večera halloween didžeja Chipo in Djomby. DOGODEK GORNJA RADGONA V torek, 30. oktobra, ob 13-30 bo pri spomeniku NOB slovesna komemoracija ob dnevu spomina na mrtve. V kulturnem programu bodo nastopili otroci iz VVZ Manka Golarja, učenci O. Š., pihalni orkester in gasilski oktet. GLEDALIŠČE LENDAVA V soboto, 3- novembra, ob 19. uri bo v sinagogi gledališka komedija Debbie da dol Dallas v izvedbi Teatra Gromki. Igrata Nataša Jereb in Irena Duša. Predstava je bila izbrana na letošnjem Linhartovem festivalu za eno najboljših. MURSKA SOBOTA V ponedeljek, 5. novembra, ob 17. uri bo v grajski dvorani lutkovna predstava Janko in Metka avtorja Pavla Polaka po motivih bratov Grimm v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor. DELAVEC BREZ POKLICA VARNOSTNIK V NOČNEM BARU; nedoločen čas; Samsko stanovanje; ostali pogoji: KANDIDATI BI NAJ BILI IZ ČREN-ŠOVEC ALI OKOLICE; do 07.11.01; SONJA ANGELCA S.P., BELI GRAD, PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI; št. del. mest: 2 POMOŽNI DELAVEC POMOŽNI NATAKAR; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: DRUGI P0KLIC:P0M0ŽNI NATAKAR; do 12.11.01; GRČA TEODOR S. P. CAFFE BAR ROUTE 66, PARTIZANSKA 45, LENDAVA - LENDVA TESAR OPAŽEV PRIUČENI TESAR; določen čas 2 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 06.11.01; MK-HIŠA 2000 D.O.O., ORMOŠKA CESTA 3, LJUTOMER KUHARSKI POMOČNIK POMOŽNI KUHAR; nedoločen Čas; 6 mes. delovnih izkušenj; Samsko stanovanje; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO DELAVEC BREZ POKLICA, Z VSAJ NEKAJ PRAKSE V KUHINJI; do 07.11.01; SONJA ANGELCA S.P..BELI GRAD. PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI MIZAR MIZAR-M0NTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA; nedoločen čas; vozniški izpit kategorije: B; do 01.11.01; TILIA D. 0. 0., BUČEČOVCI 8, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR-VARILEC; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: druga ustrezna izobrazba; do 02.11.01; ČUK JOŽEF-orodjar-stvo in izdelava drobnih kovinskih pred-meto, KLJUČAROVCI PRI LJUTOMERU 7G, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU MONTER OGREVALNIH NAPRAV MONTER OGREVALNIH NAPRAV IN VODOVODA; določen čas 6 mes.; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: drugi poklic:mont.vodovodnih naprav, prip ravnik, možnost podaljšanja zaposlitve,po tel.se dogovoriti za razgovor; do 02.11. 01; TERMOINŽENIRING D.0.0., LEME-RJE 42A, PUCONCI AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK TOVORNIH VOZIL-VOZ-NlK; določen čas 24 mes.; 6 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C; ostali pogoji: OBVEZNO ZNANJE MEHANIČNIH DEL PRI TOVOR. VOZILIH; POSLATI PISNE VLOGE; do 14.11.01; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA ZIDAR SPLOŠNA GRADBENA DELA; določen čas 2 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; ostali Pogoji: DRUGI POKLIC:TESAR,ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE; do 06. 11. 01; MK-HIŠA 2000 D.0.0., ORMOŠKA CESTA 3, LJUTOMER SKLADIŠČNIK SKLADIŠČNI DELAVEC; določen čas 6 s pogoji za zasedbo mes.; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: DRUGI POKLIC:KATERAKOLI POKLICNA ALI SRE DNJA IZOBRAZ., PREDNOST IMA MOŠKI Z IZPITOM ZA VILI-ČARJA.SPREJEMAJO PISNE PROŠNJE; do 02.11.01; GALEX, PROIZVODNJA IN PROMET S FARMAC.IN DRUGIMI PROIZVODI, TIŠINSA ULICA 29/G, MURSKA SOBOTA PRODAJALEC PRODAJALEC; določen čas 18 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS, KAND IDATI SE NAJ OGLASIJO DO 11. URE; do 01.11.01; FLEGAR ANITA, TRGOVINA, TIŠINA 5, TIŠINA NATAKAR NATAKARICA; določen čas 12 mes.; ostali pogoji: ŽENSKI SPOL; do 0.9. 11. 01; KOREN ALOJZ S. P. PICERIJA P0-TAČ, TRG SVOBODE 19, GORNJA RADGONA NATAKARICA; določen čas 2 mes.; ostali pogoji: ŽENSKI SPOL,MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLO ČEN ČAS; do 08.11.01; MERKLIN BOJAN S.P., OKREPČEVALNICA PUNGRAD, SKAKOVCI 18, CANKOVA NATAKARICA; določen čas 6 mes.; Samsko stanovanje; ostali pogoji: KATERIKOLI DRUGI POKLIC,BREZ POKLICA; ŽENSKI SPOL,MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE;,do 08.11.01; RITUPER MARJANA S. P. KAVA BAR MARJANCA, ŠALOVCI 161, ŠALOVCI NATAKARICA; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: DRUGI POKLIC:POMOŽNA NATAKARICA, LAHKO TU Dl PRIPRAVNICA; ŽENSKI SPOL; do 12.11.01; PINTARIČ DRAGO S.P., PANONSKA ULICA 28, BELTINCI LESARSKI TEHNIK LESNI TEHNIK; določen čas 2 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 06.11.01; MK-HIŠA 2000 D.0.0., ORMOŠKA CESTA 3, LJUTOMER EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: 3 MES POSKUSNO DELO.LASTEN PREVOZ ZAPOSL I SE LAHKO KANDIDAT Z DRUGO IZOBRAZBO V.,VI. ALI VIL STOPNJE; do 21.11.01; ADRIATIC ZAVAROVALNA DRUŽBA D.D. KOPER PE MURSKA SOBOTA, ARHITEKTA NOVAKA 13, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2 TAJNIŠKA OPRAVILA IN ORGANIZATOR PREVOZA; določen čas 24 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik -govorno; znanje programskih orodij: RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Galeriji si lahko ogledate razstavo Nežna- , ni Lojze Spacal. Razstavo so pripravili v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran, na ogled pa bo do 2. novembra. - V kavarni Jelša si lahko ogledate razstavo fotografij ljubljanska avtorice Dunje Wedam z naslovom Odsevi Ljubljane. - V lokalu Art Caffe je na ogled nova fotografska razstava. - V predprostoru grajske dvorane je na ogled razstava del Sabine Šinko. LENDAVA - V prostorih grajske galerije je razstava na temo Najlepša dela iz tiskarne Hoffhalterjev. - V gradu si lahko ogledate 1. skupinsko razstavo društva mladih likovnikov Lindart. - V nekdanji sinagogi so na ogled dela Jožeta Totha, likovnega pedagoga iz Lendave. LJUTOMER V knjižnici v Mestni hiši je do sredine novembra na ogled razstava del pedagoga Henrika Schreinerja (1850-1920) z originalnimi izdajami in spremno priložnostno zloženko. LAAFELD/POTRNA - V bližini Pavlove hiše je odprl zbiralec in umetnik Fridolin Gombocz po štiridesetih letih zbiranja, v katerih je zbral več kot 2000 eksponatov, svoj zasebni muzej keramike, majolike in bele prsti. - V Pavlovi hiši je na ogled razstava Naredite mi to deželo spet... Murska Sobota Petek, 2. novembra: ob 18.00 in 20.00 ameriški akcijski film Hitri in drzni Sobota, 3- novembra: ob 18.00 in 20.00 Hitri in drzni Nedelja, 4. novembra: ob 18.00 in 20.00 Hitri in drzni Sreda, 7. novembra: ob 18.00 in 20.00 ameriška akcijska srhljivka Zalezovalec Ljutomer Sobota, 3. novembra: ob 19.30 ameriški pustolovski spektakel Jurski park Nedelja, 4. novembra: ob 17.30 in 19.30 Jurski park Gornja Radgona Petek, 2. novembra: ob 18.30 ameriška akcijska kriminalka Smrtni udarec, ob 20.30 ameriška glasbeno-ljubezenska drama Moulin Rouge Sobota, 3. novembra: ob 17.00 Smrtni udarec, ob 19.00 Moulin Rouge Nedelja, 4. novembra: ob 17.00 Smrtni udarec, ob 19.00 Moulin Rouge kino • k i n Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba __________________________l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 5 11 5 2 3 26 Urejevalnik besedil - osnovno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: DRUGI POKLIC:UPRAVNI TEHNIK,EKONOMIST POSKUSNA DOBA 3 MESECE; do 02. 11.01; FILIPIČ MARKO S. P. POSREDOVANJE S PREVOZI, ORMOŠKA 3, LJUTOMER ADMINISTRATIVNA DELA; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil -zahtevno, Delo z bazami podatkov -zahtevno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO DO TREH MESECEV; do 02.11.01; DE-MARK D. 0. 0., PODGRADJE 25, LJUTOMER EKONOMIST RAČUNOVODJA; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - zahtevno, Delo s preglednicami - zahtevno; ostali pogoji: POZNAVANJE ZAKONA 0 RAČUNOVODSTVU, PODROČ NE ZAKONODAJE, DEL. IZKUŠNJE NA ENAKEM DELOVNEM MESTU ALI RAČUNOVODSTVU; do 06. 11. 01; OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA LJUTOMER, CANKARJEVA CESTA 10, LJUTOMER DELO V FINANCAH IN RAČUNOVODSTVU; določen čas 9 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: DRUGI POKLIC: UNIV. DIPL. EKO- Na kratko... NOMIST ZA DEN. IN FINANCE, MOŽNOST ZAPOSL.ZA NED.ČAS; NATANČNOST, ODGOVORNOST,STAROST DO 35 LET; do 06.11.01; INTELEKTA MURSKA SOBOTA D. 0. 0„ PREŽIHOVA 5, MURSKA SOBOTA DIPLOMIRANI PEDAGOG SPECIALIST SVETOVALNI DELAVEC (DOPOLNJEVANJE OBVEZE 50% NA OŠ RAZKRIŽ-JE; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: DRUGI POKLIC: DIPL. PSIHOLOG; do 02.11.01; OSNOVNA ŠOLA, MALA NEDELJA 37, MALA NEDELJA DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VS) UČITELJ GOSPODINJSTVA, HRANOSLO-VJA IN DIETETIKE; določen čas 3 mes.; 31. delovnih izkušenj; ostali pogoji: DRUGI POKLIC:DIPL.ŽIVILSKI TEHNOLOG; do 06.11.01; SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA RAKIČAN, UL. DR. VRBNJAKA 2, MURSKA SOBOTA •• DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK/ZDRAVNICA ZA SPLOŠNO MEDICINO; nedoločen čas; 4 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: DRŽAVLJAN R SLOVENIJE,4-MES.P0SKUS.DEL0, VELJAVNA LICENCA ZDRAVNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJE; do 02.11.01; ZDRAVSTVENI DOM, MURSKA SOBOTA, GRAJSKA ULICA 24, MURSKA SOBOTA Sveti Jurij ob Ščavnici V tej občini so namenili letos komunalni infrastrukturi veliko denarja. Te dni gradijo most čez Blaguški potok v Blagušu. Naložba, v katero je vključeno tudi asfaltiranje dela ceste, speljane do mostu, bo stala 9,6 milijona tolarjev. V času gradnje je cesta zaprta, zato se vaščani in drugi vozijo po obvoznici oziroma daljši cesti. (L. Kr.) Odranci Na Ferenčevi domačiji, kjer bodo začeli kmalu graditi poslov-no-stanovanjski objekt, so imeli peto jesensko druženje vinogradnikov in sadjarjev ter drugih občanov. Pokušali so seveda letošnji mošt in jedli pečen kostanj. Sicer pa se člani in simpatizerji Vinogradniško- sadjarskega društva kar pogosto družijo. Ne dolgo od tega so bili na ekskurziji, sodelovali so na festivalu vina v Lendavi, poleti so organizirali potovanje po Lendavskih goricah, v začetku leta so imeli prikaz rezi vinske trte ... Neizpolnjena želja je: skupaj z občino urediti vinoteko. (J. Ž.) Režiser filma Traffic (Preprodajalci) je Števen Soderbergh, to pa je med številnimi, ki so odgovorili pravilno, vedel tudi naš nagrajenec Goran Kovač, Staneta Rozmana 12,9000 Murska Sobota. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje se glasi: V katerem mestu deluje kabaret Moulin Rouge? Odgovor:....................................... Kupon št. 44 Odgovore pošljite do 6. novembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. LET ME LOVE YOU - Tim McGraw 2.1 WANT LOVE - Eltonjohn 3. 0 DIVINA - Terence Trent D'Arby & Sananda Maitreya 4. FOLLOW ME - Uncle Kracker 5. THIS SONG - Ron Sexsmith 6. CAN’T GET YOU OUT OF MY HEAD - Kylie Minogue 7. ZMAJ OD NOČAJA - Bajaga PREDLOGI: GIRL IS ALL YOU NEED - Mark Lopez DESCONOCIDO SOY - David Byrne YOU CAN’T HOLD ME DOWN - US3 LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH l.SAMO EDINI - Siddharta 2. POLJUBI ME - Flirt 1 3. PREKO MURE PREKO DRAVE - Vlado Kreslin 4. ODISEJA - Nude 5. HOUNDRE - Orlek 6. ŽABEC - Riko & Piloti 7. SRCA TI VEČ NE DAM - Karmen Stavec PREDLOGI: DO KDAJ - Darja Švajger GINA-Mef& NOB VROČI TELEFON - Adi Smolar LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. LASTOVICA - Ans. Tonjja Verderberja 2. LAHKO NOČ, MOJ MORNAR - Štrk f 3. MARTIN KRPAN - Vrisk 4. NIKOLI POZABLJENA - Pogum 5. ČE VEDEL BI, DA SI JOKALA - Gamsi 6. LJUBČEK MOJ, SRČEK MOJ - Vesele Štajerke 7. DESETI BRAT - Mi trije in Stiški kvartet PREDLOGI: FRAJTONARCA JE PRAVA STVAR - Boštjan Konečnik NA DOLENJSKEM - Ans. Lojzeta Slaka DEKLE iz MLINA - Ans. Franca Potočarja LESTVICA 0DMURSKE ZABAVNE GLASBE: DOMAČA PLOŠČA 1. KAMA SAN GES ZAJ PRIŠO - Nova Legija 2. HEJ HEJ LIDJE - Metulj 3. SREČA JE OPOTEČA - Gnila jajca 4. TIHE SANJE - Mateja Horvat 5. HEJ STARI MOJ - Pajdaša 6. PODAJ MI ROKO - Brane Drvarič Band 7. HVALA VAM DOBRI LJUDJE - Darko Kegl PREDLOGI: NE PUSTI ME SAMEGA - Halicanum AMORE ROMANTIKA - Jože Kovač RECITE JI ANGELI - Drago Jošar Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 8. novembra 2001, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 44 - glasujem za skladbo | NSTSNMV:.................. .....1....................... | 7 VELIČASTNIH:.............................................. GLASBA NAŠEGA SRCA:........................................ .... LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«......1............................ Ime in priimek ter naslov:............................... I-------------------------------------------------------------1 Pomurskemu društvu za boj proti raku Murska Sobota so namesto cvetja na grob pokojnih prispevali: družina Hari, za pok. Štefana Šerugo - 6.000 SIT; člani Pomurskega društva za boj proti raku M. Sobota, za pok. Štefana Šerugo - 4.000 SIT; Društvo invalidov Gornja Radgona, za pok. Karla Šoštareca; družina Prelec, Murski Črnci, za pok. sestrično Kristino - 5.000 SIT; družina Hakl, M. Sobota, za pok. mamo Irene in Marjane - 5.000 SIT; družina Prelec, Murski Črnci, za pok. sestrično Kristino - 6.000 SIT; družina Hakl, M. Sobota, za pok. sosedo Gizelo Horvat -4.000 SIT. Vsem darovalcem se za prispevke iskreno zahvaljujemo. Prispevke nakazujte na transakcijski račun: 02340-0019232476. Informacije v zvezi z nakazili in druge informacije dobite po telefonu št. 031 438 342 ter na sedežu društva v Ulici arhitekta Novaka 2, Murska Sobota, tel. št. 02 530 21 24. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA 32 POROČNE storitve eno leto) priimek: Ulica. Pošta. Podpis: Ljutomerski gramozni rudarji ta čas analizirajo, kaj se bo zgodilo, če eden iz trojčka domačih izvajalcev cestnega programa NG pristane v prekmurskih rokah. Bojijo se, da njihova jama ne bo več zlata. / V Puconcih so za Španovijo / končno spravili pod streho še / hladilnico, sedaj pa že usta-/ navijajo novo firmo. Da je ob-[ činski gospodarski holding učinkovit, je začelo čutiti edino ne občinsko podjetje Kerna. Nekateri namreč pravijo, i da so sinergijski učinki, kot se j temu učeno reče, vplivali na / vrtoglavo rast delnic tega / podjetja na ljubljanski borzi. I V Križevcih pri Ljutomeru iščejo možnost, kako se pobratiti z Malo Nedeljo. Če bi jim pobratenje uspelo, jim bo verjetno uspelo postaviti kan-delabre na račun države. Pivovarska vojna je te dni na vrhuncu. Na kapitalski fronti ni milosti. Očitno pa je, da je bilo za fronto treba angažirati rezervne sile. Tako naj bi v Laškem zastavili kot garancijo za svež kapital delnice M. Toplic. No, to samo potrjuje , trdnost M. Toplic. j 13 33 2. ure. I Potem ko soboški kmetijski / proizvajalci iščejo možnost povezovanja znotraj regije, naj bi iskal lendavski kmetijski koncern možnost povezave z Najboljšim sosedom. Čeprav je sosed ugotovil, da s trgovanjem v Lendavi nima , ravno sreče, na neki način le j želi pomagati. / [ Ekspertna skupina štirih podjetnikov si te dni intenzivno ogleduje posevke oljne repice. Posevke tudi deklarira in se intenzivno pripravlja na proizvodnjo biodizla. Koliko so ta njihova prizadevanja realna, bo pokazal čas. Razkriški župan Stanko Ivanušič - Razkolnikov bo še enkrat opravil A-test maloobmejnega sporazuma, vendar šele, ko bo končal vajo duhovne obnove v Banovcih. I Soboška knjižnica naj bi I močno ogrozila likvidnost soboške občine, toda to obrobja ne zanima. Tudi Anju Mariške ne, za katero pa ni znano, kako je na parlamentarnem odboru zagovarjala nove zaščitne pridobitve, zapisane v , zakonu s strani države. j Občani Tišine so začeli z izračuni, koliko bodo še plačali za kanalizacijo neposredno iz svojih žepov, poleg kanalščine seveda. LENART engelbert Dunajski filharmoniki so odigrali svoj plesni koncert pri Gradu. Ali je filharmonike ma-teralno podprl tudi Phare, ni znano. Znano pa je, da gostje v vidonskem hotelu na plesu niso sodelovali. NAROČAM VESTNIK (najmanj u i P 5 O t« .-O, re 5 s s _ M* Pri koncu kanalizac Datum naročila: november 2OQ1 ^bbk —. — . ■ । i lJM prispelih rešitev oktobrske nagradne križanke, ki je bila objavljena v Vestniku 4. oktobra 2001. Prispelo je 567 rešitev. — ,-ua Magdič iz Ren-I Ik JI ^ovec, natakarica v go-' EBkJ stišču v Dokležovju, je obiskala svojo kolegico Marjanco, ki je kelnarila v gostišču na Melincih. Tam so bili । seveda domači (m e-- Mirjana, Roman in njuna Hana živijo v skupnem gospodinjstvu pri tastu oziroma očetu Mirku in tašči oziroma mami Kristini. Mirko je še zaposlen, Kristina pa je že upokojenka. Ker se je njuna hčerka Vida poročila že prej na drugi konec Melinec, se je Roman pač oženil domov. Zdaj, ko sta še sin in snaha poskrbela za naraščaj, imata še mladostna dedek in babica tri vnuke. Dedka ogovarjajo z dedi, babico pa z maca. Snaho Mirjano sem vprašal, kako pa ona pravi tašči Kristini. »Maca,« je odgo- 1. nagrada: 20.000 tolarjev - Patricija Ficko, Lendavska 51, 9000 Murska Sobota . nagrada: 30.000 tolarje - Viljem Krpic, Černelavci, Dalmatinova 14, 9000 M. Sobota nagrada: 40.000 - Rudi Bencek, Šafarsko 31 b, 9240 Ljutomer MODNI SALON IN P Lendavska 15, Murska Sobota, telefon: 02 521 Vabljeni od 9. do 18. ure, ob sobotah od 9. do , boste osrečili in polepšali svojim najdražjim praznovanje rojstnega dne, goda, poroke, obletnice poroke, odhod k vojakom... Oddat« je iabke v naročniški službi Murskega vM» v ulici Arhitskia Kavaka lit v Morski Sohuti vsa* dan Od 7.00 do 15 30 7. novembra bo sonce vzšlo ob 6. uri in 42 minut, zašlo pa ob 16. uri in 48 minut. Dan bo tako dolg deset ur in šest minut. Na isti dan ob 6. uri in 41 minut bo na nebu nastopi! ščip. Motovilcih bo do začetka novembra končana prva faza gradnje kanalizacije, ki obsega dva kanala, tlačni vod in črpališče. Dolžina kanalizacije bo znašala 1,418 kilometra, pogodbena vrednost pa je 48 milijonov 872 tisoč tolarjev. Izvajalec prve faze je podjetje SGP Pomgrad, d. d., ki je bil izbran kot najugodnejši ponudnik na javnem razpisu. Na to kanalizacijo bo priključenih 43 gospodinjstev, njihov delež pa bo znašal štiri tisoč mark v tolarski vrednosti. T. K. ■ vorila. In maca je to slišala in se začela na ves glas smejati, nato pa: »Res me tako ogovarjajo in lepo se mi zdi, ampak tega nikar ne pišite!« Zapisal sem. Kakšne pa bodo posledice, gospa maca"! Slutim, da se mi kaj hudega ne more zgoditi, ko pa so pri Perševih tako veseli ljudje, zato složnost med staro in mlado generacijo. Pa Hana? Spančkala je. Slutim pa, da sta k njej, potem ko se je prebudila, pohiteli obe: mlada mamica in mlada maca, no, da, babica. - Š. S. Letošnjo jesen so gobe obnorele celo Slovenijo. Kot kaže, pa so našle najplodnejša tla prav pri nas, in sicer na Goričkem. Tudi Cvetka Čontala s Pertoče je velikana, ki ga drži v rokah, našla v Vidoncih na Goričkem. Pravi, de ni posebej strastna gobarka, saj je šla letos prvič nabirat gobe in še to po naključju, ker so se z možem in sinom odpravili le na krajši izlet. Res je morala imeti pravo srečo, saj gobana, težkega skoraj kilogram, in s klobučkom, ki ima tridesetcentimetr- I ski premer, ni mogoče najti vsaki dan. Presenetljivo je tudi, da še ni začel ' trohneti in je primeren za cvrtje. Kako ga bodo pripravili, še ne vemo, gotovo pa bo tokrat ena sama goba dovolj za celo družino. Besedilo in foto: C. K. le in med njimi tudi Ro J man Perša, zaposlen v Muri. Brž ko je Mirjana vstopila, je vrgel oči nanjo in tako prehi-M tel kolege, saj je bila deklina ■ vsem všeč. Na poti iz gostišča domov je imela Mirjana sp ® remljevalca Romana, skate-9 rim se je v letošnjem avgustu g poročila. Zdaj je mlada gospa I Perš. ! »Poroka je bila na matičnem ] uradu v Beltincih, nato pa še poročni obred v cerkvi,« je povedala Mirjana, ki je zdaj že nekaj mesecev na porodniškem dopustu, saj se je mlademu paru pred petimi meseci rodila hčerkica Hana. Ta je prišla na svet tri mesece pred poroko, zato sta jo dala takoj po poroki krstiti in zato je zakonska. Kljub temu, da sta imela Roman in Mirjana isti dan poroko in dala krstiti hčerkico, s slavljem niso pretiravali, cajti v družini so imeli bolnico I (babico), ampak so imeli doma le poročno večerjo za petintrideset svatov. Med njimi sta bili | seveda tudi poročni priči: nevestina priča Bernarda Beliga in ženinov priča Štefan 1. november, četrtek,_ 2. november, petek, 1. november, sobota, L november, nedelja, . november, ponedeljek, november, torek,______ november, sreda, ljubljanska banka Nova Ljubljanski banka d.d., Ljubljana mrtve -----SILM